LETO I. ŠT. 20 / TRST, GORICA ČETRTEK, 23. MAJA 1996
SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABB. POST. - LEGGE 549 / 95, ART. 2 COMMA 26 - FILIALE Dl GORIZIA
CENA 1500 LIR
NOVI GLAS J F. NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKEGA GLASA IN NOVEGA LISTA 11. 1ANUARJA 1996
ZARES ČAS ZA SPRAVO!
JANEZ PAVEL II. V SLOVENIJI
DRAGO LECIŠA
Lahko mirno rečemo, da je Slovenija odlično prestala izredno hudo preizkušnjo, ki jo je za mlado državo in vse njeno ljudstvo predstavljal tridnevni obisk papežajaneza Pavla II. Čeprav so se v nekaterih javnih občilih v zadnjih tednih pred obiskom množile odkrite kritike na račun prihoda sv. očeta v Slovenijo, kar je bilo gotovo načrtovano, so nepregledne množice slovenskih vernikov, ki so prihitele na kraje zborovanj, zgovorno dokazale, da so bili kritikastri tokrat brez vsakršnega učinka. Tudi "modrovanje" pisca v ljubljanskem Delu, češ kako nedopustno je, da se država za tri dni odpoveduje svojim pristojnostim, je bilo popolnoma jalovo in seje dejansko uvrščalo med govorico, vredno zakajene, zanikrne beznice.
Slovenci so z organizacijo in s potekom obisku lahko popolnoma zadovoljni in celo ponosni, kar more potrditi, kdor je v tujini spremljal papeževo bivanje v Sloveniji po televiziji, tem modernem mogočnem in neprizanesljivem sredstvu množičnega obveščanja, ki ne pušča veliko prostora za manipuliranje z ljudmi -gledalci.
S potekom obiska se je med drugim v celoti uresničila želja, ki jo je bil izrazil intervjuvanec Marko Vuk v Novem glasu z dne 16. maja, naj bi namreč prihod papeža janeza Pavla II. pomenil "priznanje zrelosti" slovenskega naroda.
"V teku stoletij je bila pripadnost evangeliju odločilna prvina -je dejal sv. oče, ko je stopil na slovenska tla - pri oblikovanju značaja vašega naroda. In ker ni bilo neodvisne civilne oblasti, je prav cerkvena avtoriteta bistveno vplivala na ohranitev vaše samobitnosti, pri spodbujanju najbolj notranjih in najglobljih hrepenenj ljudstva in na obvarovanje temeljnih vrednot."
"V zgodovini je bila vaša krščanska skupnost izpostavljena -je dejal sv. oče med mašo v Stožicah - težkim preizkušnjam, nedavno tudi grozotam obeh svetovnih vojn. Kako naj hi pozabili na nasilno komunistično revolucijo? Trpljenju, ki ga je povzročila tuja okupacija, se je pridružila še državljanska vojna, v kateri je brat dvignil roko nad brata... Škofe, duhovnike, redovnike, laike so med vojno in po njej zapirali, jih mučili, izsiljevali in tudi nasilno morili. Vsi ti zdaj prosijo Boga za spravo, mir, slogo med vsemi člani naroda."
"Sprava, medsebojno spoštovanje, - je o taistem vprašanju dejal predsednik republike Milan Kučan, ko je sprejemal visokega gosta na letališču Brnik -obžalovanje, sprava s pravico do več pogledov na to, kaj se je v resnici zgodilo v preteklosti, in odgovornost za prihodnost, naj nam pomagajo, da ne bi še kdaj dvignili roke zoper svoj narod, zoper svoje brate."
Bog daj, da bi prav obisk sv. očeta odločilno prispeval k dokončni ureditvi tistega vprašanja, ki je ključnega pomena za prihodnost slovenskega naroda, četudi je od konca vojne poteklo že več kot pol stoletja.
ROMAR UPANJA NAS JE POTRDIL V VERI
JEK
DANIJEL DEVETAK
Petek, 17. maja 1996. Letalo z vatikansko in slovensko zastavo se je ob 16.41 dotaknilo slovenskih tal. Komaj je pristalo na brniškem letališču, so se po vsej Sloveniji oglasili zvonovi. Naznanili so veselje slovenskega naroda ob prihodu Petrovega naslednika. Končno med nami.
PRIHOD
Papež Janez Pavel II. je izstopil iz letala in s svetim spoštovanjem poljubil slovensko zemljo. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan ga je sprejel z najvišjimi državniškimi častmi, bila pa je tam že množica preprostih, ki je odtlej vse tri dni obiska iskala priložnost, da sreča obraz svetega romarja. Spregovoril je Kučan, nato Janez Pavel II. V svojem prvem nagovoru je poudaril, da smo Slovenci poklicani biti križišče ljudstev, most med slovanskim, germanskim, latinskim in madžarskim svetom. Tudi papež je pon-tifex, klican, da uresničuje mostove. Na glas je nato zaprosil, da bi le prišlo do trajnega in pravičnega miril na evropskem jugovzhodu. Poudaril je jubilej -spomin na začetek evan-gelizacije naših prednikov pred 1250 leti. To naj bo priložnost, da ponovno
odkrijemo starodavne korenine in odpremo nove perspektive naši kulturi. Vloga Cerkve in tudi njegovega romanja med Slovence, je še dejal, je služiti in klicati k spravi in medčloveški bližini. Z njemu prirojeno neposrednostjo je stopil med vernike, jih pozdravljal in otroke božal; ljudje pa so zanj prepevali slovenske Marijine pesmi. Z letališča se je kmalu odpravil na kratek zasebni obisk milostne podobe Marije pomagaj na Brezjah. Tam je molil, saj mu od molitve prihaja moč. Na gradu Brdo pri Kranju se je srečal s predsednikom Kučanom in s slovenskim političnim vrhom. Slovenija dotlej še ni gostila tako vzvišene o-sebnosti, in vendar je to tako ljubeč človek, pozoren bližnjik.
VEČERNICE
Proti večeru je na ulicah ljubljanskega središča kar mrgolelo. Pričakovanje je
bilo napeto, presenečalo je izredno število mladih, spodbuda za upanje. Papež je najprej blagoslovil nova glavna vrata stolnice - umetniško delo. Nato se je v cerkvi srečal s 1200 škofi, duhovniki, redovnicami in redovniki. To je bil začetek pastoralnega dela njegovega vizitacije. Prisotne je priporočil Mariji, "Materi in Kraljici Slovenije", ter jih nagovoril k službi: "Slovensko ljudstvo vas potrebuje." Predvsem pa je kot zgled postavil "častitljivega božjega služabnika Antona Martina Slomška, čigar postopek za kanonizacijo se srečno pribl i ž u j e koncu." Navdaja nas veselje: Anton Martin Slomšek bo svetnik.
V soboto se je papežev dan začel s prisrčno podoknico, ki so mu jo zapeli otroci na trgu nadškofijskega dvorca, in z voščilom ob 76. rojstnem dnevu. Ali ni papeževa predanost otrokom evangeljska podoba?
STOZICE
Medtem so se že shajale množice na hipodromu v Stožicah za osrednje evharistično slavje in obenem spominsko prireditev. Papežev obisk je namreč dogodek, ki poteka ob 1250-letnici krščanstva na Slovenskem. Le-temu gre velik delež zasluge, da so se skozi dolga stoletja vse do državne osamosvojitve ohranili naš jezik, kultura in narodna zavednost. Papeža je sprejela stotisočglava množica; pritrkovalci so udarili v zvonove. Med uvodno mogočno pesmijo so po ogromnem stopnišču v dolgi vrsti dosegali oltar somaševalci: 50 kardinalov in škofov (med njimi tudi krakovski nadškof Franciszek Macharski, ba-njaluški škof Franjo Koma-rica, zagrebški nadškof Franjo Kuharič, beograjski škof Franc Perko, sarajevski nadškof Vinko Puljič, torontski škof Lojze Ambrožič, goriški nadškof Antonio Vitale Bom-marco) in 400 slovenskih ter tujih duhovnikov. Janez Pavel II. je medtem klečal v zbrani molitvi pred s cvetjem okrašeno brezijansko podobo Marije pomagaj. --------- STRAN 4
Janez Povše
OBVEZA POLITIČNIH DEJANI
Na Hinkošti se začne druga )>oriška škofijska sinoda
mmmmmimml
£ori&V.cL°
intervju
MITJA VOLČIČ
David Banclelli
DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD
Janko Jež
ŠE O BRIŽINSKIH SPOMENIKIH_______________
Marko Tavčar
SKUPNA IZDAJA MOHORJEVIH DRUŽB
Erik Dolhar
Z. SOSIČ PRED JUSARSKIMI VOLITVAMI
GORIŠKA OBČINSKA KRONIKA______________
Erika Jazbar
"FURLANI IN SLOVENCI V FURLANIJI"
Milan Gregorič
UDAREC SOŽITJU IN UGLEDU SLOVENIJE
| Anastazija Purič
NEKAJ NOVIC O OBRAZCU 740
ČETRTEK 23. MAJA 1996
SVET OKROG NAS
NOVA ITALIJANSKA VLADA PRED TEŽAVNIMI NALOGAMI
Medtem, ko pišemo, še ne poznamo vsebine programskega govora novega predsednika vlade Romana Prodija v parlamentu. Nobenega dvoma pa ni, da čakajo njegovo vlado mnogi hudi problemi in zato tudi izredno težavne naloge. Kakor hitro je vlada prisegla pred predsednikom republike, sta ministra za notranje zadeve in pravosodje že poletela v Palermo, kjer sta se udeležila srečanja, posvečenega mafiji. To pomeni, da je organizirani kriminal eno prvih vprašanj, s katerimi se bo morala ukvarjati nova vlada. Znano je namreč, da ima državna oblast velikanske težave v kar petih deželah na Jugu, kjer se včasih zdi, kot da bi država sploh ne obstajala, tolikšna je namreč oblast mafije, kamore in drugih zločinskih organizacij.
Velikanski problem predstavlja dalje brezposelnost, saj je na Jugu povprečno
brez dela nad 25 odstotkov delovne sile, ponekod celo več. Jasno je, da bo morala izvršna oblast posvetiti temu problemu največjo pozornst. S tem problemom je seveda povezanih mnogo drugih, med njimi predvsem šolstvo.
Končno čakajo novo vlado odločne poteze v zvezi s tako imenovanimi institucionalnimi reformami. Že nastanek in bujna rast Severne lige sta najbolj otipljiv znak, kako je skrajni čas, da se pristojna oblast loti lega problema. Centralistične države so ljudje do grla siti, ker se je izkazala za neučinkovito in tudi v navzkrižju z eno temeljnih demokratičnih pravic, to je s pravico do soudeležbe pri določevanju temeljnih smernic nadaljnjega razvoja. V ta okvir seveda sodijo tudi naši narodnostni problemi, problemi naše slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
FUENS PRVIČ V ROMUNIJI
V	Temišvaru v Romuniji je v dneh od 15. do 18. maja zasedala na 41. letnem kongresu Federalistična unija evropskih narodnostnih skupnosti, t.j. organizacija, ki združuje okrog 80 manjšinskih strank, združenj in gibanj iz vse Evrope. Na kongresu je sodelovalo več kot 200 delegatov iz 26 držav, med temi tudi tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj.
Letošnji kongres FUENS-a je potekal pod geslom Raznolikost kultur - bogastvo Evrope. O tej temi je uvodoma predaval prof. Per Denez z Univerze v Rennesu v Franciji, ugledni predstavnik bretonske manjšine in dolgoletni vodilni zagovornik manjšinskih pravic v Evropi. O isti temi so razpravljali tudi udeleženci okrogle mize, ki jo je vodil podpredsednik Urada za manj razširjene jezike pri Evropski uniji Bojan Brezigar in pri kateri je med drugimi sodeloval prof. Silvo Devetak z Univerze v Mariboru.
Sicer pa je bil precejšen del kongresa kot običajno posvečen poročilom delegatov o položaju posameznih narodnostnih skupnosti v Evropi. Na letošnjem zasedanju je podobno kot v zadnjih letih po padcu berlinskega zidu prišla posebno močno do izraza manjšinska problematika v bivših socialističnih državah. Že v sami Romuniji, v kateri je potekal kongres, seta problematika danes postavlja posebno pereče, saj v njej živi kopica manjšin (Madžari, Srbi, Nemci, Slovaki, Bolgari, Ukrajinci, Judje, Romi idr.), ki vse glasneje zahtevajo spoštovanje svojih pra-
ivic. Iz poročil pa je bilo mogoče razbrati, da je manjšinska problematika neurejena tudi marsikje v zahodni Evropi. Nerešene probleme Slovencev v Italiji je prikazal tajnik SSk Brecelj, ki je izrazil tudi upanje, da bo pod novo vlado Romana Prodija prišlo do {pozitivnih premikov. O Slovencih v Avstriji je govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip. Omenimo naj, jda so se kongresa v Temišvaru kot gostje udeležili tudi predstavniki Kitajske in Južne Afrike. Očitno je manjšinska problematika vse bolj aktualna po vsem svetu.
Udeleženci kongresa so ob koncu odobrili več resolucij, med temi tudi poziv evropskim državam, naj sprejmejo v svojo notranjo zakonodajo in predvsem naj spoštujejo listine evropskih in drugih mednarodnih | ustanov o manjšinskih pravicah.
Do pomembnih premikov je prišlo ob izvolitvi novega predsedstva FUENS-a. Dosedanji predsednik prof. Cristoph Pan iz Bočna ni več kandidiral, na njegovo mesto pa je bil izvoljen predstavnik švicarskih Re-toromanov Romedi Arquint. V novem predsedstvu ni več niti ravnatelja slovenske gim-jnazije v Celovcu prof. Reginalda Vospernika, ki je bil pred leti tudi predsednik FUENS-a. Med novimi člani predsedstva pa najdemo predstavnika Hrvatov iz Vojvodine Bela Tonkovica, kar odraža tudi vse večjo težo jvzhodneevropskih manjšin v organizaciji.
Prihodnje leto bo kongres FUENS-a skoraj gotovo na avstrijskem Koroškem, zelo verjetno pa bo del kongresa potekal tudi med Slovenci v Italiji. Vabilo v tem smislu sta namreč v Temišvaru izrekla predsednik NSKS Olip in tajnik SSk Brecelj.
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18
TEL 0 481 / 533177 FAX 04 81 / 536978
34 1 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3
TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419
CLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAJATEL): ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT IN OBLIKOVANJE: KREA DESIGN AGENCV S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN I GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 60.000,
INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 110.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 1064749 !	FC
CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
PREOBRATI V SLOVENI)!
NEZAUPNICA ZUNANJEMU MINISTRU
JANEZ VUK
Državni zbor slovenskega parlamenta je prejšnji teden izglasoval nezaupnico zunanjemu ministru Zoranu Thalerju.
K takšnemu razpletu glasovanja so botrovali predvsem krščanski demokrati, ki Thalerja niso podprli kljub dejstvu, da so v vladajoči koaliciji. Vprašanje je seveda, ali gre za dejansko nestrinjanje s Thalerjevo oz. vladno zunanjo politiko ali gre bolj za predvolilni prestižni boj med SKD in LDS. Krščanski demokrati so s to odločitvijo zavestno postavili na kocko svoj položaj v vladi. Toda v času pred volitvami to seveda ni najpomembnejše. Zadnje ankete namreč kažejo, da je združena lista s svojim izstopom iz vlade precej pridobila na priljubljenosti: ni izključeno, da so tudi v SKD ocenili, da je vsaj v predvolilnem času treba pokazati več politične odločnosti in dosled-
nosti. Kritika, ki ji ne slede I ustrezna dejanja, je pač prazna retorika, ki ne prispeva |h kredibilnosti stranke.
Zoran Thaler je kot zunanji minister nasledil Lojzeta I Peterleta, ki je s svojega položaja odstopil, domnevno zaradi nestrinjanja z izvolitvijo Jožeta Školjča za predsednika državnega zbora. Bolj verjetno pa se zdi, da je Peterle odstopil zaradi nestrinjanja z zunanje-poli-tično usmeritivijo in popol-Jne osamitve v okviru vlade, j Sam Peterle je večkrat poudaril, da LDS oz. njen pred-sednik dr. Drnovšek ne [spoštuje koalicijske pogodbe in da deluje mimo njega oz. SKD.
Ob namestitvi za zunanjega ministra je Thaler najavil spremembo kursa v odnosu do Italije in posledi-ično do približevanja Evropi. Z Rimom naj bi se Ljubljana pogajala "trše", lastnina optantov naj ne bi bila več pred-| met pogajanj. Do neke mere je Thalerju to uspelo, toda (sedaj že tudi bivša) italijanska zunanja ministrica
Agnellijeva je dosegla, da so italijanske zahteve za odpravo prepovedi nakupa nepremičnin v Sloveniji za tujce prek t.i. španskega kompromisnega predloga postale zahteve Evropske zveze do Slovenije. Po tem predlogu, ki ga je Slovenski parla-met pred kratkim tudi potrdil, bodo tujci lahko kupovali nepremičnine, če so tri leta legalno prebivali v Sloveniji, še pred vključitvijo Slovenije v EU.
Thalerjeve razlage po izglasovani nezaupnici, češ da gre pri njegovi zamenjavi za notranjepolitične razloge, so do neke mere točne, vsaj kar zadeva odnos SKD do interpelacije zoper njega. V vsebinskem smislu je Thalerjeva politika namreč doživela svojo potrditev s sprejemom t.i. španskega predloga v Državnem zboru, ki so ga podprli tudi krščanski demokrati. Toda pobudniki interpelacije iz opozicijskih vrst ukinitve prepovedi nakupa nepremičnin za tujce večinoma ne podpirajo, zato je zamenjava Thalerja zanje nepričakovan uspeh. Vprašanje, ali pustiti tujcem prosto nakupovanje nepremičnin, bo očitno še na sporedu.
R,
o	je neposredno po političnih volitvah državna televizija izvedla priložnostno anketo, kaj naj bo osrednja skrb nove vlade Romana Prodija, je bil večinski odgovor pravzaprav presenetljivo prodoren. Večina vprašanih je še pred problem brezposelnosti uvrstila zahtevo, da mora vlada v prvi vrsti izvajati dejanja ter ne izgubljati časa z odvečnimi besedami. Seveda je bila opazka predvsem namenjena vsemu dosedanjemu političnemu dogajanju in praksi, toda dejstvo je, da je misel dozorela prav ob nastopu Oljkine vlade. Nedvomno je takšno mnenje ljudi ponovno opozorilo na resnico, da se nahajamo v velikem prelomnem obdobju, v katerem pridobivajo na veljavi drugačne in širše vrednote, kot so bile tiste v povojnem obdobju. Vsepovsod uresničevanje večje demokratičnosti ter naravnost obveza, da se človekovi napori osredotočijo prav na vzpostavljanje širših družbenih prostorov, ki lahko omogočijo globlje upoštevanje vsakršne različnosti in njihovega sobivanja. Toda za uresničenje tovrstnega družbenega življenja je potrebno resnično storiti ogromno ali pa bomo obstali na mestu. To velja za Italijo, ki mora na vsak način odkriti nove poti notranje solidarnosti in upo števanja svojih bogatih
NA VSEH RAVNEH OBVEZA POLITIČNIH DEJANJ
različnosti. Isto velja za nastajajočo Evropo, isto velja za svet v celoti.
Občutek, da vsi skupaj na vseh ravneh prepočasi sledimo zahtevam novega časa ter da smo zatorej v večji meri na ravni besed kot pa dejanj, preveva mnoge izvedence in strokovnjake. Slednji opozarjajo, da je vztrajanje pri starih modelih nevarno, in to dosti bolj kot uvajanje novih smeri. Nekaj takega verjetno velja tudi za manjšino, sredi katere živimo in katere del smo. Tudi manjšina lahko v svojem interesu ter v interesu vseh tistih, ki so od nje odvisni, uresniči načela novega časa in preseže pravila povojnega obdobja. To pa je mogoče enako kot na državnem, evropskem ali svetovnem nivoju le s političnimi dejanji ter opuščanjem vsega tistega, kar dejanja niso. V kolikor na hitro preletimo vsa leta od padca berlinskega zida sem, je nemara znotraj manjšine resnično politično dejanje le predlog za vzpostavitev demokratično izvoljenega skupnega organa oziroma Narodnega
IANEZ POVŠE
sveta Slovencev v Italiji. Vse ostalo se zdi kljub razvidni pomembnosti vzdrževanje ravni, ki jo poznamo iz prejšnjega časa. Z drugimi besedami: politična misel, ki želi odpraviti notranjo razcepljenost manjšine, je zasnova resničnega političnega dejanja; vse, kar je manj od tega, se zdi v vzdušju novega obdobja prešibko ali vsaj ne dovolj učinkovito. In vendar je manjšina v tej smeri trenutno zastala, podobno kot se tudi država Slovenija še ni uspela dokončno odločiti za približevanje k Evropi, čeprav je že napravila v tem smislu velike in jasne korake. Zaradi tega bi veljalo vlivati poguma vsem nam, kjer koli se že nahajamo, namreč za manj besed in več de-\janj: Evropi za njen nastanek, Sloveniji za njeno evropsko odločitev, Italiji za resnično reševanje problemov ter ne nazadnje manjši-| ni, da bi slednjič uresničila j svoj veliki korak in presegla j svojo tradicionalno razdrobljenost.
INTERVJU / MITJA VOLČIČ
Kakšno je po dogodkih pred dvema letoma Tvoje sedanje razmerje z RAI-jem?
Z RAI-jem nimam nobenega razmerja več. Včasih me kakšen kolega, stari prijatelj, povabi v kakšno oddajo, ki se tiče zadev, s katerimi sem se ukvarjal, zlasti in predvsem glede Rusije; toda po dogodkih pred dvema letoma smo se prek odvetnikov v glavnem dogovorili za soglasno prekinitev delovnega razmerja. Najbolj žalostno pri vsem tem je bilo, da nisem imel nobenega domotožja in nobene nostalgije po petintridesetih letih dela in življenja v enem podjetju.
S katerimi založniki oz. mediji sedaj sodeluješ?
Občasno sodelujem z revijami in časopisi, v Milanu vodim skupino radijskih postaj; triinštirideset jih je in imajo skupni radijski dnevnik, ki ga pripravljamo v Milanu in ga prek satelitov pošiljamo v 43 italijanskih mest, imamo 120 radijskih frekvenc, približno tri milijone in pol radijskih rednih poslušalcev na dan. To je povprečje, včasih je poslušalcev tudi čez štiri milijone. To se pravi, da je to že dovolj solidna struktura za italijanski privatni radio, ki trpi predvsem zato, ker je preveliko zasebnih radijskih postaj; to pa zato, ker manjkajo zakoni, ki bi uredili to medijsko področje.
Kateri izmed zgodovinskih dogodkov, ki si mu bil priča, je nate naredil najgloblji vtis?
Od vseh zgodovinskih dogodkov, katerim sem bil priča, sta name naredila največji vtis dva dogodka: prvi je bil praška pomlad, ki je pomenila zadnje upanje, da bi se realni socializem lahko še na kakšen način reformiral; konec praške pomladi je bil dokaz, da je to sistem, ki ga ni mogoče reformirati. Naslednji in drugi zgodovinski dogodek, pri katerem sem bil dovolj blizu, je bila ruska pomlad z Gorbačovom v zadnjih letih Sovjetske zveze, kjer pa sem imel za časnikarja veliko srečo, in to v tem smislu, da sem dovolj dobro poznal človeka, ki je bil v tistih letih verjetno še najbolj vpliven človek na svetu. Generalni sekretar in predsednik Sovjetske zveze ima verjetno več Pooblastil kot ameriški predsednik in tako sem lahko prek njega in njegovih sodelavcev bil priča zgodovinskim dogodkom, ki so •Menjali tok dvajsetega sto-Ma in odprli pot v tretje tisočletje. To je seveda za
"Z DUBČKOM SEM V VRSTI ČAKAL NA MLEKO"
DRAGO LEGIŠA
Mitja Volčič je časnikar, ki ga dobro poznamo ne samo Slovenci, temveč ga poznajo tudi milijoni Italijanov in mnogi drugod po Evropi. Desetletja se je ta-korekoč dnevno pojavljal na televizijskih zaslonih in gledalce ter poslušalce seznanjal z dogajanjem v raznih delih Evrope, zlasti Vzhodne in Srednje. Po mnogih letih dela v tujini, kjer je med drugim od blizu in neposredno spremljal vse zgodovinske, celo epohalne dogodke, ga je osrednje vodstvo Italijanske radio-televizije RAI naposled imenovalo za direktorja prvega televizijskega dnevnika, ki ima v Italiji največ
poslušalcev oz. gledalcev. V času Berlusconijeve vlade pa je bil skupno z nekaterimi drugimi kolegi iz političnih razlogov odstavljen, kar je vzbudilo zgražanje vseh demokratov. Pred dnevi smo ga srečali v Gorici, kjer kot strokovnjak za vzhodnoevropsko stvarnost predava na tamkajšnji fakulteti političnih ved - diplomatska smer.
žurnalista velika sreča, če se namreč znajde v zgodovinskem trenutku in je obenem na zelo dobrem opazovalnem mestu.
...in katera osebnost, s katero si se
srečal?
Zopet bi povezal dve nepozabni osebnosti, ki sta nekako medsebojno povezani: eden je Aleksander Dubček, drugi je Mihail Gorbačov, ki ga še sedaj od časa do časa vidim, ko grem v Moskvo. Dubčka sem spoznal, ko sem skupaj z njim čakal v Pragi v vrsti na mleko. To je bil dan, preden je on postal generalni sekretar češke komunistične partije. Živel sem v nekem hotelu, ki je bil zraven hotela češke partije, kjer so živeli partijski funkcionarji. Dubček je tudi potem, ko je postal generalni sekretar češke partije, vsak dan prihajal v vrsto za mleko. Šofer ga je čakal v av-tomobilu, on se je mirno postavil v vrsto in čakal na četrt litra mleka. Tam sva se začela malo pogovarjati in sva postala znanca. Ne bom rekel, da sva postala dobra znanca, ker ima velik politik okrog sebe ogromno ljudi, vendar je obstajala med nama možnost človeškega stika. To mi je omogočilo boljše razumevanjenjegovih političnih dejanj, njegovega načina mišljenja, kar je za novinarja seveda izredne važnosti.
Kakšna je po Tvojem prihodnost držav, nastalih na pogorišču
Sovjetske zveze? Je možna njena oživitev, morda v obliki federacije, konf'ede racije, zveze držav itd.?
Verjetno je možna kakšna oživitev, ne bi rekel, da konfederacija, razen med Rusijo in Belorusijo, kjer je ta konfederacija v okviru volilne kampanje že nasta-
la. Zveze držav: Če se bo NATO pakt razširil na Poljsko in Češko, bodo potem Rusi skušali postaviti na noge neko vojaško organizacijo s svojim bližnjim inozemstvom, kot ga imenujejo. Seveda pa bo ta organizacija drugačna od tega, kar je bil Varšavski pakt, tako kot je tudi danes NATO povsem drugačna organizacija, kakršna je bila, ko je nastala kot odgovor na Varšavski pakt in za obrambo pred morebitnim napadom Sovjetske zveze na Zahod. V smer fe-deracije-konfederacije teži vsa ekonomska stvarnost teh dežel, ki so bile povezane med seboj in so si dejansko čez noč postale med seboj tuje. Za države, ki so danes samostojne, Rusija danes pomeni trg in petrolej. Večina vseh teh republik je preživela nekaj zim v mrazu, ker niso imeli denarja, da bi si na Zahodu lahko kupili energetska sredstva; seveda so mnoga industrijska podjetja v teh državah zrasla računajoč na rusko gospodarsko tržišče. Naj navedem samo en primer: Bolgarija je zgradila pomembno in tehnološko zelo razvito industrijo računalnikov. Ti kompjuterji danes seveda nikomur niso nujni, bi pa lahko bili potrebni ruski ekonomiji. Obenem pa je Bolgarija preživela kot ostale države tudi nekaj mrzlih zim. Ko se neha krivulja padanja in obenem tudi de-industrializacija vseh dežel, ki so zrasle okrog SZ, je verjetno med nalogami in v zavesti vseh, da se stari tip odnosov ne bo več vrnil; med temi nalogami je vsaj v začetku tudi vzpostava ekonomskih stikov, ki pa potem avtomatično privedejo s seboj boljše politično razumevanje.
Kaj je pravzaprav v ozadju čečenske tragedije?
V	osnovi je bila Rusija e-dina velesila, ki si je v devetnajstem stoletju pridobila svoje kolonije, ne da bi morala uporabljati ladje, s katerimi bi šla čez morje o-svajat kolonije. Ruski imperij se je širil zelo hitro proti Kavkazu - pomisli, da so takrat celo računali, koliko kilometrov novega imperija so pridobili na mesec - in na Kavkazu se je znašel pred stvarnostjo, ki ni hotela sprejeti ruskega gospodarjenja. To pomeni, da traja vojna med Rusi in Čečeni približno tristo let. V19. stoletju je spopad trajal trideset let, preden je Rusom uspelo osvojiti Grozni. Med zgodovinske spomine moramo tudi vpisati Stalinovo akcijo preseljevanja vseh Čečenov; recimo: pravkar umrli general Dudajev se je rodil nekje v Srednji Aziji. Med nasilnim preseljevanjem čečenskega naroda so bile življenjske razmere Čečenov strašne, tako da jih je ogromno umrlo; umrli so skorajda vsi starčki in domala vsi otroci. Vse to je seveda o-stalo v zgodovinski pameti čečenskega naroda. Zelo enostavno je: Čečeni se hočejo osvoboditi ruske oblasti. Potem pa je tu seveda še drugi in to zelo važen ekonomski faktor: vsi naftovodi peljejo čez čečensko ozemlje. Vemo, da je v okolici Kaspijskega jezera ogromna zaloga nafte, večja kot na Srednjem Vzhodu; velikanska zaloga nafte je to. Ko se bo v naslednjem stoletju popolnoma razvila kitajska ekonomija, predvsem pa gospodarstvo Azije, bo nastala ogromna potreba po nafti. To pomeni, da ima "sedem sester", kot imenujemo sedem največjih svetovnih naftnih družb, nujno življenjsko potrebo po novih naftnih poljih. Azerbajdžan, Uzbekistan in Kazakstan so področja, v katera so Američani že vložili milijarde in milijarde- in ne milijonov- dolarjev. Poudarjam: Turčija, ki
bi v tem kontekstu tudi hotela imeti pomembno vlogo, je kar naenkrat iznašla t.i. ekološke razloge, ki preprečujejo prehod petrolejskih tankerjev skozi Bosfor-sko ožino, tako da so naftne družbe, ki so se angažirale na teh naftnih poljih, še posebno v Azerbajdžanu, prisiljene zgraditi nove naftovode. Če pogledamo na geografsko karto, vidimo, da moramo zato s tega področja speljati vse naftovode prav skozi Čečenijo, če nočemo seveda iti skozi Iran, ki pa, kot vsi vemo, predstavlja velik mednarodni politični problem in je rizično področje. To pomeni, da ima Rusija potrebo, tudi zaradi svojih odnosov z zunanjim svetom, da je Čečenija pomirjena na tak ali drugačen način.
Kako se počutiš v Gorici? Živo se še spominjam Tvojega pogovora z arhitektom Maksom Fabianijem v okviru Tvoje, danes že legendarne rubrike Radia Trst A "Kdo,
kdaj, zakaj"?
Tudi jaz se spominjam tega razgovora s Fabianijem. Bi I je že globoko v devetde-setih letih; deset minut je še jasno razmišljal, v enajsti minuti pa je že zašel v svoj sanjski svet. Vendar je v tistih desetih minutah, ko je govoril prisebno, človek, ki je imel nad devetdeset let in je bil takorekoč z eno nogo skoraj že v grobu, vedno govoril: "Treba je graditi moderno, kar se da moderno, samo moderno!" To se pravi: Kaj pomeni, če je človek nadarjen in ima ustvarjalni nagon v sebi in ga ta ne zapusti do zadnjega trenutka življenja! V Gorico vedno rad prihajam, vsako leto z velikim veseljem na začetku šolskega leta sprejmem povabilo univerze, ko mi ponudijo pouk na tukajšnji univerzi. Kljub temu da je tudi predavanje na univerzi delo, ker nočem žaliti tistih, ki se s tem poklicno ukvarjajo, pa moram reči, da so zame to prave počitnice. Sprehajam se na dobrem zraku, brez avtomobila sem, nobenega drugega dela nimam razen tega, da zberem misli in kaj povem mladim fantom in dekletom, ki so talentirani. Z nestrpnostjo vsako leto pričakujem svoje letne počitnice na goriški univerzi!
Kako se spominjaš svojih prvih korakov na časnikarski poti pri
Radiu Trst A?
Ko danes govorimo o brezposelnosti v novinarstvu in o tem, kako je danes postalo novinarstvo modni poklic, koliko mladih ljudi bi rado postalo novinar, je najbolj zanimivo to, da se ob tem vedno spomnim svojega prvega dne na Radiu Trst A. Eden od sošolcev na univerzi mi je rekel, da na Trgu Oberdan iščejo športnega
kronista. Po končanem predavanju sem vzel "filobus" in odšel na Radio Trst A ter vprašal, kdo je tu šef; rekli so mi, da se s temi stvarmi ukvarja inženir Sancin. Potrkal sem na vrata njegove sobe - niti tajnice ni imel - in sem mu rekel: "Poslušajte, jaz sem slišal to in to..." On me je vprašal, kdaj lahko začnem delati, in odvrnil sem: "Kadar vi hočete." Potem je on rekel: "Dobro, potem pa pridite danes zvečer." Tako se je začela moja novinarska pot; to je bilo enkrat v jeseni leta 1953. Prvo pogodbo na Radiu Trst A sem dobil seveda šele po treh letih; moj vstop v poklic je bil torej zelo enostaven. Zato pravim, da se mi sedaj malo smilijo tisti mladi, ki hočejo postati novinarji, a vedo, da mesta v tem poklicu ne bodo našli. Danes bi lahko mlademu žurnalistu, ki išče delo, svetoval le to, da si priskrbi očeta, ki je lastnik časopisa...
Ti je bilo kdaj
nerodno, da se pišeš Volčič?
S tem se nikoli nisem u-kvarjal in to mi nikoli ni predstavljalo problema in tudi ni predstavljalo problema za ljudi, s katerimi sem se srečeval, se pravi, da problem ne obstaja. Če bi se človek poleg tega, da se mora ukvarjati z mnogimi osebnimi krizami in krizami identitete, ki jih gotovo vsakdo v življenju ima, moral ukvarjati še s tem, ali se je dobro pisati Volčič ali ne, potem ta človek zagotovo ne bi dosti napravil v svojem življenju.
Na fakulteti v
Gorici posluša predavanja tudi nekaj naših slovenskih študentov. V kateri poklic odpira vrata ta študij?
Teoretično odpira ta študij pot v diplomacijo in v mednarodne organizacije, seveda pa se mora vsak študent zavedati, da je v glavnem od njega odvisno, v kateri poklic bo po končani diplomi šel. Mogoče je bila napaka že v samem začetku, ko so mnogi študentje mislili, da jim bo že sam doktorat na tej fakulteti dal ključ, ki odpira velika vrata v diplomatsko kariero ali pa v kariero mednarodnega funkcionarja. Danes pa je tako, da štiri leta univerzitetnega študija ne zadostujejo za dobro delovno mesto. Diplomiranec go-riške fakultete bi moral še poglobiti svoj študij predvsem v stroki, kateri se hoče posvetiti. Nevarne so predvsem iluzije!
Kaj bi iz svojega bogatega izkustva povedal našim bralcem?
Dobro se imejte in sami sebe ne jemljite preveč resno!
ČETRTEK Zi. MAJA 1 996
4
ČETRTEK 23. MAJA 1996
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
S 1. STRANI
JEZUS IZ NAZARETA IN CERKEV KOT SKUPNOST JEZUSOVIH
UČENCEV (20.)
ROMAR UPANJA NAS JE POTRDIL V VERI
ZVONE ŠTRUBELI
Za nami je zgodovinski obisk Petrovega naslednika, papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Za svoj rojstni dan, ki ga je prvič želel obhajati med množicami izven Rima, je v soboto, 18. maja, mladim v Postojni odgovoril tudi na vprašanje: kako graditi Cerkev?
Po pravici so mladi, ki so v Postojni papežu zastavili tri vprašanja, v drugem vprašanju izrazili nelagodje pri svojem vključevanju v Cerkev. Cerkev se jim včasih zdi preveč hladna in formalna, celo tuja. Želeli bi, da Cerkev postane njihov dom. Kako naj torej sodelujejo pri graditvi Cerkve, se vprašujejo pred 246. naslednikom apostola Petra v sončnem popoldnevu na zeleni ravnici pri Postojni?
S privzdignjenega odra, ki so ga prireditelji postojnskega srečanja odmerili za novinarje in medijske poročevalce, sem imel krasen razgled na živo-pisano množico mladih in odraslih vernikov Primorske. Kljub zahtevnemu delu neposrednega prenosa srečanja za Radio Trst A, sem mogel spremljati utrip šestdesettisočglave množice, ki se je na začetku papeževega nagovora ogrela in ga, skoraj stavek za stavkom, prekinjala z dolgim ploskanjem. Zgle-dalo je, da s takim ritmom ne bo mogel končati načrtovanega govora. Vendar se je že po uvodnem delu množica umirila in zdelo se je, da si je zaželela malce počitka. Prav tedaj je papež začel odgovarjati na tri zastavljena vprašanja. Imel sem občutek, da je njegovo razmišljanje šlo nekako mimo navzočih, kakor da bi zaplavalo nad glavami živopisane množice. Kdaj se bo spet prebudila, sem se spraševal?
V	dogovoru na drugo vprašanje se je Janez Pavel II. naslonil na odlomek iz Petrovega pisma, ki smo ga na postojnskem srečanju slišali pred evangelijem. Kristus je "živi kamen" (I Pet 2,4). "Prav on daje življenje s svojim Svetim Duhom", je rekel papež in nadaljeval, "tako da vsi, ki ga sprejemajo, tudi sami postanejo 'živi kamni’, graditelji 'duhovne stavbe’."
Sledilo je vabilo mladim, naj se čim aktivneje vključujejo v Cerkev. "Dragi mladi, potrudite se, da 'boste' Cerkev." Prav ta papežev stavek seže v bistvo Petrove vizije Cerkve kot duhovne stavbe. Petrov naslednik je nato nakazal poti pri graditvi Cerkve: bogoslužje, kateheza, bratsko življenje v skupnosti, odkrivanje krsta, zakramenta sprave in evharistije; sodelovanje v župniji, raznih združenjih, apostolskih gibanjih; prizadevanje za mir in edinost, graditev prihodnosti v znamenju solidarnosti. "Bodite ponosni, da ste del Cerkve!" Ob teh besedah, ki jih je papež ponovil, kakor da bi hotel še bolj priklicati pozornost mladih, se je usul plaz navdušenja in dolgo ploskanje. Do konca njegovega nagovora so prisotni pozorno sledili, vse do tistega prisrčnega, morda malce nerodno izrečenega: "Papež ima vas rad!", ki je dal piko na i vsemu, kar je slavljenec želel povedati.
Ta utrinek s postojnskega srečanja je dragocen za naše razmišljanje o Cerkvi, saj smo začutili, kako je Cerkev kot duhovna stavba nekaj živega, dinamičnega, kjer ima vsak po svoje dragoceno mesto, mesto živega kamna. Prav to smo lahko zaslutili v okolici Postojne tistega zgodovinskega dne, 18. maja 1996.
Priznanje junaških kreposti Slomška
Sv. oče je podpisal dekret, s katerim se priznavajo junaške kreposti Antona Martina Slomška, služabnika božjega. To je sv. oče storil le kak dan pred svojim prihodom v Slovenijo. Za dokončno proglasitev Slomška med blažene je potrebno še soglasje sv. kongregacije o čudežu na Slomškovo priprošnjo. Tudi to je v teku in zato smemo trdno upati, da se bomo Slovenci znova zbrali ob sv. očetu na trgu sv. Petra, ko bo proglasil Slomška med blažene, saj je v petek v ljubljanski stolnici izjavil: "Postopek za kanonizacijo se srečno približuje koncu." ——-
V	pozdravnem nagovoru je ljubljanski škof in metropolit dr. Alojzij Šuštar spomnil na nalogo slovenske Cerkve, ki ni - je rekel
-	samo v novi evangeliza-ciji in misijonskem delu, ampak predvsem v spravi.
V homiliji je sv. oče preletel zgodovino slovenskega krščanstva od prvih misijonskih žarišč do danes. Vendar "evangelij ni nikoli oznanjen enkrat za vselej.
V vsaki dobi zahteva novih oznanjevalcev in prič. Ni dovolj sklicevati se na dediščino preteklosti, saj se mora vsaka krščanska generacija sama ponovno odločiti za krščanstvo." Sedaj: "Želim vas potrditi v veri vaših očetov!" Podčrtal je prizadevanje za narodno spravo kot glavno nalogo kristjanov. Na koncu je z močnim glasom ponovil: "Ne bojte se! Ne bojte se Kristusa!... Ne bojte se Cerkve!... Prestopite tudi vi... prag upanja! Naše upanje je Kristus. Kristus, ki je vstal od mrtvih."
POŠTO) N A
Slovenija je zaživela. Na športnem letališču pri Postojni se je papež v soboto, 18. maja, na dan svojega rojstnega dne, srečal z mladimi - a bili so ljudje vseh starosti - iz treh slovenskih škofij ter z njihovimi vrstniki iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske.
Kraj srečanja je bil prepoln: poldrugo uro pred srečanjem je bilo predvideno število občinstva že prekoračeno (50.000), procesiji prihajajočih ni bilo videti konca. V morju mladih je bilo skoraj 1000 Tržačanov, iz Gorice 400, pretežno Slovencev. Na papeža je čakalo 70.000 ljudi. V neposredni pripravi na snidenje s papežem so na oder stopili tudi zamejci: Sara Balde in Tomaž Susič iz Trsta sta recitirala odlomek iz drame Pred zlatarno Karola Wojtyle; štirje skavtje (Jadranka Cergol, Erika Černič, Ivo Krže in Ivo Cotič) kot predstavniki Slovencev, ki živijo na območju od Sv. Višarij do Jadra-na, so poudarili pomen skavtske maše in besede: "Vedno bodimo pripravljeni odmreti zamejskosti, da bi meja združevala in ne ločevala!" Kristina Martelanc in Luca Zini sta spregovorila v imenu tržaške skupine mladih Slovencev in Ita-lijanov: bodimo oboje-
IJIJHLJANA: podoknica otrok - voščilo papežu
stransko odprti, spoštujmo se, bodimo pripravljeni si odpuščati! David Bandelli iz Gorice je med bogoslužjem izrekel prošnjo.
Veliki beli oder je na eni strani varovala podoba svetogorske Matere božje, na drugi pa gotski križ s Križanim iz koprske stolnice. Poseben dar papežu je bil mešani zbor 4000-ih pevcev. In to se je slišalo! Končno je bil priljubljeni gost že med zbrano množico. Primorci so se izkazali z zelo prisrčnim spre-Ijemom, z glasnim klicanjem, neutrudnim mahanjem z zastavicami - z mladostno zagnanostjo. Obrazi mladih - "upanja Cerkve in naroda" - so žareli. To je bila za našo zemljo "ura milosti in obveze". Po besednem bogoslužju je papež začel nagovarjati "drage prijatelje" j mlade s psalmom To je dan, ki ga je naredil Gospod. Njegove besede so odgovorjale na tri njihova (vprašanja o strahu in upanju, o gradnji Cerkve in o enotnosti med vero in življenjem. "Blagor vam, mladi," je zatrdil, "če bo zaupanje v Božjo besedo močnejše od skepticizma in predsodkov... če boste dovolj pogumni, da se ne boste izogibali srečanjem s Kristusom... če se vaš pogled ne bo zaustavil zgolj na površju stvari in oseb, ampak bo znal prodreti dogodkom v srce...!" Papeževa zatrditev: "Vera je v službi življenja, da bi to (bilo polno, resnično in večno," se je zapisala v misli kot pribita. Dvakrat je mladim z močnim glasom ponovil: "Bodite ponosni, da ste del Cerkve!" Aplavz in še aplavz. Pozval jih je še, "naj lezus za vas postane oseba, za katero je vredno zastaviti vse življenje. Dovolite mu, naj vstopi v vaše načrte, v vsako vašo dejavnost!"
Škof Pirih je povabil pri-' šotne k izpovedi vere in obljubi poslanstva. To je bil
isvečan trenutek. V enem samem glasu so prisegli in obljubili. Nato so mladi pri-nesli papežu darove, ki (predstavljajo Primorsko. Presenečenje in dar za njegov rojstni dan je bil tudi zvočni posnetek zvonov iz (papežu domačega Krakova; tam je bil Karol Wojtyla škof in kardinal. Na koncu so postojnski otroci oven-Jčali svetega očeta z dolgo ;kito šmarnic.
MARIBORSKO LETALIŠČE, 19. MAJA 1996
V	velikonočnem pričakovanju na binkoštni pra-(znik je imel prihod svetega očeta še posebno simbolen pomen. Tudi v Mariboru se je srečanje s pape-(žem dogajalo med evharistično daritvijo. Bogoslužje je v vseh dneh združevalo tako vernike kot drugače misleče. Cerkvene (slovesnosti so lahko bile za ljudi, ki gledajo na Cerkev Iz določeno razdaljo, prilo-
stjani. "Današnja družba razodeva globoko potrebo po svetnikih..., zahteva zrele osebnosti." Pri tem v štajerski prestolnici ni mogel mimo omembe božjega služabnika Slomška, čigar junaške kreposti je "z veseljem priznal in tako odprl pot do skorajšnje beatifikacije." Omenil je še ostale slovenske kandidate za blaženstvo: Friderika Ire-neja Barago, Janeza Gnidovca, Vendelina Vošnja-ka, Lojzeta Grozdeta. Na "koncu daritve narodov" je pozdravil nemškogovore-če sosede, madžarske prisotne vernike in hrvaške romarje; v poljščini je pozdravil krakovskega metropolita Macharskega. Pred Angelovim češče-njem je izrekel pomenljive besede, ki so zazvenele kot najbolj priljubljeni napev: "Slovenija, znamenita dežela v srcu Evrope, bodi zvesta evangeliju, ki si ga prejela! Bodi kvas sprave in mirnega sožitja med ljudstvi!" Z molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška je bilo evharistično slavje v Mariboru končano.
STOLNICA
Popoldan se je sveti oče prek Slomškovega trga podal v znamenito mariborsko stolnico. Tu se je sešel s šestotimi povabljenimi gosti in predsednikom Milanom Kučanom, vrhom slovenske znanosti, univerze, kulture, politike. V Kri-
GKAD BRDO: Janez Pavel II. in Milan Kučan - izmenjava darov
žnost za drugačen razmislek o iskrenih namenih in miroljubnih ciljih svetega romarja upanja in sprave. Slovenski verniki pa so tokrat imeli prvič v svoji zgodovini priložnost, da se srečajo na tak način. Ta - doslej še nedoživeta - razsežnost je bila brez dvoma zelo koristna za utrditev družbene identitete slovenskih kristjanov.
V	mariborskem nagovoru na letališču je Janez Pavel II. govoril o svetosti, h kateri smo klicani vsi kri-
ževi kapeli je četrti kraj počitka posmrtnih ostankov (slovenskega svetniškega kandidata Antona Martina Slomška, Cerkvenika in kulturnika. Bil je kozmopolit sredi majhnih vaških (razmer svojih ljudi; govoril je latinsko, nemško in slo-jvensko. Že v svojem času (je predstavljal most med narodi v osrčju Evrope.
lanez Pavel II. je od zmeraj znal navezovati stike s kulturniki in temu še jdanes polaga veliko težo. jV stolni cerkvi je najprej pomolil na grobu velikega
mariborskega škofa, dalje poslušal pretehtano sintezo o slovenski kulturi, ki jo je podal predsednik SAZU France Bernik. V sredino svojega nagovora je sveti oče položil resnicoljubne besede, da je bila krščanska vera "v dolgi in nelahki zgodovini Slovenije bistvena sestavina njene kulture." Vemo, da nas samo živa in bogata kultura lahko obvaruje pred izginotjem in je obenem najboljše jamstvo za prihodnost in vključitev v novo Evropo.
Na koncu se je sveti oče še enkrat poklonil slovenstvu: očenaš in blagoslov bi morala biti v latinščini, a sta bila - izven protokola
-	v slovenskem jeziku.
KONEC
Z obiskom Janeza Pavla II. je bila na novo prehojena in potrjena tisočletna pot verskega in narodovega izročila. Sveti oče je potrdil temelje, ki jih je med drugimi postavljal že Anton Martin Slomšek. Pape-
POSTOJNA: -Papež ima vas rad!- Nepozaben praznik
ževa dvignjena desnica v slovo in blagoslov ter njegova zaključna hvalnica Slovenije, "domovine izrednih ljudi", nas zavezujeta, da ohranimo "nedotaknjeno obličje te čudovite dežele", da ne bi "zamrlo plemenito državljansko in duhovno izročilo, ki je zaznamovalo zgodovino" našega ljudstva. Slovenski kristjani naj se torej pogumno napotijo kot "romarji upanja proti tretjemu krščanskemu tisočletju", da bodo gradili med seboj spravljeno družbo, "ki bo zagotavljala mir in slogo" mladim rodovom.
To so bili dnevi, ki jih je naredil Gospod.
POSTOJNA: papežev poklon svetogorski milostni podobi
DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD
ali pričevanje med pričevanji
DAVID BANDELL1
Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste bili v določenem trenutku polni neke pozitivne moči, nadvse optimisti ter ste vzljubili vsakogar, kdor vam je v tistem trenutku bil blizu? Upam, da ja, sicer mojih občutkov ne boste razumeli.
Zamislite si pet različnih zvokov, ki so vsak posebej le posamičnost ali - če hočete - statična tonika. Vseh teh pet zvokov priključite v en sam akord, v akord c-mol 9- Teh pet posamičnosti se bo zlilo v zanimivo mistično harmonijo in povezalo v celoto. Toda, da vse to nastane, mora poseči človeška roka, torej zunanja sila. Vsak od nas se lahko primerja tem petim zvokom, saj je vsakdo naenkrat posamičnost in celota, a malokdaj pride do tega, da se več takih individualnosti združi v eno skupnost po posredovanju nekega vnanjega vzroka. Ko pa se to zgodi, je vzdušje v tej skupnosti tako posebno, da ga je nemogoče opisati. Res, kakor se zgodi v akordu c-mol 9, v katerem zvenita C in D konsonančno, čeprav sta disonanten interval, se v novonastali skupnosti dogaja, da so tudi tuji in nepoznani ljudje med sabo tesno povezani in čutijo neizmerno veselje in neminljivo srečo; prežeti pa so z neke > nedotakljivo tančico svetosti.
Nevidna vezna nit med temi osebki pa pride na dan takrat, ko na vprašanje "Ali hočete biti poslanci mitu in ljubezni v svetu?" zadoni iz 70.000 grl en sam odgovor: "Hočem!" Petrov naslednik je bil tega vesel in spodbudil nas je s preprostimi, čudovitimi besedami: "Papež ima vas rad!" V istem trenutku smo vsi občutili božjega Duha med nami, ki nas je povezal v svoji veliki ljubezni. Bog je bil tedaj roka na klavirju in je 70.000 zvokov združil v en sam akord ter z njim harmoniziral srečanje mladih z Janezom Pavlom II. Malokdo čuti kdaj pa kdaj Boga blizu sebe in dojema veliko skrivnost vere, ko je skupaj s tako množico prijateljev. Mislim pa, da se je v Postojni to zgodilo vsakomur.
VERSKA ZNAMENJA V POKRAJINI -SIMBOLI ČLOVEKOVEGA SREČANJA Z BOGOM (2.)
Malokdo pa ve, da je s Slovenci poseljena Podjuna na avstrijskem Koroškem ena tistih srečnih evropskih pokrajin, kjer se je do danes ohranilo posebno veliko znamenj pobožne ljudske dediščine. Seveda ne le kulturnih spomenikov prvega reda, temveč preprostih znamenj človekovih srečanj z Bogom.
Podoba je, da je ta dežela, polna širokih polj, temnozelenih gozdov, gričev in ravnin, ki jih prepredajo blagodejne vodne žile, postala prijetna, razpoznavna in varna komaj tedaj, ko je vernik v čast in slavo Boga v njej zazidal številne cerkvice in na njenih ovinkih in križiščih postavil posebna znamenja, ki jim pravijo "križi".
Mimoidoče opozarjajo na trpljenje velikega petka
LEV DETELA
in blagovest velike noči. Istočasno so starodavni evropski kažipoti in mejniki, simboli povezovanja in ločevanja med ljudmi.
Koroški križi so na široko zakoreninjeni v deželi in v podzavesti prebivalstva. Niso le materialni dokaz globoke vere, temveč duhovna znamenja, sveti križi, priprošnja, molitev celotne pokrajine k Bogu.
Skozi stoletja so jih verniki postavljali na posebne, izrazite točke v pokrajini v spomin na Jezusovo trpljenje in vstajenje, a tudi kot opozorilo v goščavi življenja, da ne izgubiš prave poti in ne zablodiš.
Nekateri raziskovalci so prepričani, da stoje mnogo-
krat na mestih starih poganskih svetišč ali kultnih krajev. Najprej so bili morda v obliki malih kapelic grajeni svetilniki - tabernaklji za duše umrlih pa tudi preprosti leseni križi. Kmalu pa so se pojavile prave kapelice, miniaturne cerkvice s šilastimi strehami, ki so ponudile samotnemu popotniku sredi polja zavetje pred neurjem.
Če stojiš na visokem hribu, se ti odpre pogled na slikovito podjunsko pokrajino, ki je posejana z množico religioznih znamenj, drobnih kulturnozgodovinskih biserov. Iz njih je stkana komunikacijska mreža stare civilizacije.
Ko slavijo božjo skrivnost, kot se je uresničila med ljudmi, imajo istočasno prakti-
čen pomen. So potna znamenja, priprošnje zoper hudo uro in nevihto, zoper kugo in druge bolezni, boječega ščitijo pred hudimi duhovi in strahovi, so mejniki posestev, včasih imajo posebne religiozne funkcije kot pasijonski križi in križeve poti. Poleg križa ali Jezusa na križu se v kapelicah nahajajo kipi ali podobe različnih svetnic in svetnikov, posebno Marije, ponekod so upodobljeni vstali Jezus, zadnja večerja, Jezusovo srce, včasih kraljuje nad dogajanjem Bog Oče kot skrivnostna gibalna sila celotnega stvarstva.
Ob pogledu na križe in znamenja se mimoidoči sooča s svojo lastno usodo. Zasluti nenavadno moč Kristusovega misterija. Čuti, kako izroča Jezus na križu, kot piše v Svetem pismu, svojo dušo v roke Boga Očeta, da vstane od smrti v večno življenje.
------------KONEC
BESEDA ŽIVLJENJA
BINKOŠTNA NEDELJA
SILVESTER ČUK I OŽIVLJAJOČI DUH CERKVE
Naši predniki, ki so bili z raznimi praznovanji v teku bogoslužnega leta najtesneje povezani, so ob cerkvenih slavjih ustvarili tiuli lepe narodne običaje, povezane s temi slavji. Mnogo je tudi takih, ki so bili povezani z današnjim praznikom. Marsikod po Slovenskem je bil običaj, da so na binkoštno jutro navsezgodaj odprli vrata iti okna hiš, daje prišel v domove Sveti Duh. Clorje hiši, v kateri bi ne bilo Svetega Duha! Vemo, da Sveti Duh lahko pride pri zaprtih vratih in oknih, saj je duh in ne telo; vemo tudi, cla božji Duh prihaja v srca stanovalcev in ne med hišne zidove, vendar ta običaj opozarja, da se Svetemu Duhu ne smemo zapirati.
Drugi pomenljiv običaj je bil, da so na Binkošti zgodaj vstajali, pred zoro stopili na hišni prag in skozi rešeto gledali vzhajajoče sonce. Ko gre za delo v božji službi, še posebej velja pravilo, ki ga izraža stara ljudska	p
modrost: "Rana ura, zlata ura."	J
Binkoštni praznik je, kot smo slišali v prvem berilu	‘ * j" * *
iz Apostolskih del, rojstni dan Cerkve. In kot takega ga 23. maia je krščanska skupnost obhajala vsaj v prvi polovici j. 199<> stoletja in sicer petdeseti dan po veliki noči. Apostoli poročajo, da se jim je vstali Kristus prikazoval štirideset dni. Potem se je dvignil v nebo k svojemu Očetu v slavo.
Apostoli so se vrtali v Jeruzalem in se lam ob Mariji, Jezusovi materi, v molitvi pripravljali na prihod obljubljenega Tolažnika. Prejeli so ga v podobi ognjenih jezikov. Sad tega prihoda je bil, da so prej plašni apostoli postali pogumni oznanjevalci blagovesti o vstalem Jezusu. Tisti dan seje dalo krstiti okt tli tri tisoč ljudi. Evangelist l.uka, pisatelj Apostolskih del, pravi, da so Judje, zbrani v Jeruzalemu iz vseh delov rimskega cesarstva, slišali govoriti apostole vsak v svojem jeziku. Jezik, ki so ga govorili apostoli, nekdanji ribiči in delavci, nepismeni ljudje, je bil jezik, ljubezni, govorica Svetega Duha.
Medsebojna ljubezen Kristusovih učencev je "oživljajoči Duh" Cerkve, ki jo gradimo vsi. Apostol Peter v svojem prvem pismu spodbu ja vernike, naj se dajo kot "živi kamni" vzidati v duhovno stavbo, katere temeljni kamen je Jezus. V stavbi je vsak kamen pomemben. Vsi skupaj sestavljamo trdno steno. Zgodba pripoveduje o nekem kristjanu, kije redno bodil k maši, drugače pa v župniji ni nič sodeloval - rad pa je kaj "pošimfal", da se mu je sanjalo, daje umrl. Ko je prestopilprag večnosti, je zagledal prelep tempelj, ki so ga vsi nebeščani občudovali. Naš kristjan je v stropu tega templja takoj odkril luknjo. "Zakaj je ta luknja?" je vprašal najbližjega angela. Angel mu je odgovoril: "Ta luknja je nastala po tvoji krivdi. Bog je določil tebe, da bi zadelal to luknjo, ti pa si imel vedno druge skrbi in nikoli nisi prišel do tega, da bi izpolnil dolžnost, ki ti jo je zaupal Bog." Mož se je prebudil in sanje so ga izučile; od tega dne ni več stal križem rok in ni kritiziral dela drugih, temveč je pridno sodeloval povsod, kjer so ga potrebovali.
Tudi vsakomur od nas je Bog dal posebno nalogo v življenju in pomoč Svetega Duha, modrga graditelja Cerkve. "Kakor je Oče mene poslal, pošljem tudi jaz vas.
Prejmite Svetega Duha!" To Jezusovo naročilo ne velja samo apostolom, temveč tudi nam vsem.
Slomšek in šmarnice
Mesec maj je mesec šmarnic. Zato se spomnimo tudi na zasluge, ki jih ima Slomšek za šmarnice. "Slomšek je vse od otroških let imel v svojem srcu posebno spoštovanje in ljubezen do Kristusove Matere Marije. Zlasti po zgodnji smrti svoje telesne matere se je oklenil Marije kot svoje duhovne Matere. Vse življenje je potem izpričeval to svojo marijansko usmerjenost. Tako je kot škof pri Sv. Andražu leta 1857 uvedel majniško pobožnost-šmarnice. Bile so v Marijini loretski cerkvi in sam škof je s svojo gorečo besedo vnemal srca vernikom k ljubezni do božje Matere. Že prvo leto svojega škofovanja v Mariboru pa je Slomšek vpeljal šmarnice tudi v tem mestu. Sam Slomšek je imel pri teh večernih majniških pobožnostih kar 12 pridig o Mariji in čednostih, s katerimi naj bi kristjani svojo nebeško Mater posnemali. Ob sklepu teh prvih šmarnic v Mariboru je Slomšek izpovedal svojo željo in naročil: »Vsako leto, kadar pride mesec maj, obhajajte šmarnice, gojite cvetlice svojih src, da boste nekoč kot lepe cvetlice božje presajene v večno cvetoči vrt nebeškega Jeruzalema.« In ta lepa navada majniške pobožnosti se je potem razširila in utrdila po vsej Sloveniji kot znamenje slovenske vdanosti božji Materi Mariji." Tako dr. Stanko Janežič o Slomšku, pobudniku marijanske pobožnosti na Slovenskem, v šmarničnem berilu leta 1992.
NOVI GLAS / ST. 20 1996
PAPEŽ V MARIBORU 19. MA|A 1996
ČETRTEK 23. MAJA 1 996
3 poštovane gospe in gospodje,
V veliko veselje mi je, da se morem srečati z vami, uglednimi predstavniki znanosti in umetnosti v Sloveniji; z vami, ki skrbite za razvoj znanosti in jo posredujete mladim rodovom, ter z vami, ki nadaljujete tradicijo kulture in u-metnosti v vaši deželi. Vse vas iz srca in s spoštovanjem pozdravljam.
Vaša kultura je starodavna in nanjo ste upravičeno ponosni, saj ste prav po kulturi ohranili svojo samobitnost skozi stoletja, ko niste imeli svoje države. Vaša narodna zavest in vaša notranja povezanost sta črpali svojo moč iz jezika in kulture, ki so ju gojili in pospeševali slovenski rodovi v preteklosti. Tudi neodvisnost Slovenije ima navsezadnje svoj temelj v vaši kulturi. Mednarodno priznanje slovenske samostojnosti - Sveti Sedež je bil med prvimi, ki je storil ta korak - je v nekem smislu tudi priznanje samobitnosti slovenske kulture kot temeljne prvine narodne istovetnosti.
Vaša kultura ima svoj daljni izvor v misijonski dejavnosti, ki so jo sredi 8. stoletja na pobudo kneza Hotimira vodili benediktinski menihi iz Ogleja in Salzburga. Njen prvi izpričani izraz so t.i. Bri-žinski spomeniki, ki so hkrati prvi slovanski zapis v latinici. Njen drugi značilni vir pa je v misijonskem delovanju svetih bratov Cirila in Metoda, teh dveh velikih učiteljev vere, ki sta se živo zavedala pomembnosti povezave med evangelijem in kulturo. Duhovna dediščina, na kateri je osnovana vaša kultura, dolguje torej veliko krščanskemu navdihu, navzočem v dveh velikih evropskih kulturnih tradicijah, vzhodni in zahodni, čeprav v Sloveniji druga močno prevladuje nad prvo.
V vsakem resničnem srečanju med evangelijem in določeno kulturo se sproži proces očiščevanja in razvoja, ki s časom razodene dotlej neznane možnosti te kulture. To se je zgodilo tudi v srečanju med krščanstvom in slovenskim ustvarjalnim duhom. Vaši predniki so v jezusu Kristusu spoznali svojega Odrešenika in v stiku z evangelijem se je polagoma poglabljal njihov moralni čut. V motrenju božjega in človeškega lika učlovečene Besede se je izostril celo njihov čut za lepoto. O tem pričajo števil-
SREČANJE S KULTURNIKI IN ZNANSTVENIKI
Objavljamo govor Janeza Pavla II., s katerim se je v mariborski stolnici obrnil na zastopnike sveta kulture, znanosti in umetnosti.
ne cerkve in znamenja, ki dajejo edinstven čar vaši pokrajini. O tem priča bogastvo vaših ljudskih pesmi, ki so pogosto prežete z ver-j sko vsebino, o tem govorijo zakladi vaše cerkvene glasbe od jaboba Gallusa do sodobnih skladateljev.
Krščansko obzorje je v ozadju vaših pesnikov in pisateljev, od Prešerna do Balantiča, od Cankarja do Preglja, da imenujem samo nekatere. V istem duhovnem ozračju se gibljejo vaši slikarji jakopič, Kregar in drugi. Iz iste krščanske j skrivnosti se močno navdihuje Plečnik, ki je neizbrisno zaznamoval vašo arhitekturo 20. stoletja, obogatil pa je tudi Prago in Dunaj. Vaš prispevek k evropski kulturi sega tudi na področje znanosti in j misli. Naj omenim samo Frana Miklošiča, rektorja dunajske Univer-|ze in očeta slovanske filologije, ter filozofa Franceta Vebra.
Rodovitna povezanost med j kulturo in evangelijem je v vaši [zgodovini izpričana tudi na področju šolstva, gospodarstva, socialne dejavnosti in politike, kjer srečujemo vrsto izrednih osebnosti. Med njimi škofa Antona Martina Slomška, ki mu je bila narodova omika, poleg oznanjevanja evangelija in moralne prenove ljudstva, prva in največja skrb. Slovenski narod ima torej dovolj do-[kazov, ki govorijo o vplivu evangelija na vsa področja življenja.
In danes? Tudi v Sloveniji je čutiti splošno stanje, v katerem se nahaja evropska celina, kjer se po eni strani razodeva praznina, ki so jo pustile za seboj ideologije, po drugi pa se vse bolj prebuja spomin na lastne korenine in na nekdanje bogastvo. Ta ura je torej ura resnice za Evropo. Zidovi so se zrušili, padle so železne zavese, v človekovi zavesti pa vstaja,
1
močneje kot kdaj koli, vprašanje
o	smislu življenja in o vrednosti svobode. Kako ne videti, da je v jedru tega problema vprašanje o Bogu? Ali se človek pojmuje kot od Boga ustvarjeno bitje, s podarjeno svobodo, ki mu odpira neskončne možnosti in mu hkrati nalaga točno opredeljene dolžnosti, ali pa sam sebe povzdiguje na absolutno raven, s svobodo brez postave, ki ga izpostavlja vsem mogočim impulzom in ga zapira v uživaštvo in zagledanost vase.
Sedanje ozračje tesnobe in nezaupanja v smisel življenja ter očitna zbeganost evropske kulture nam narekuje, da si ustvarimo nov pogled na razmerje med krščanstvom in kulturo, med vero in razumom. Obnovljeni dialog med kulturo in krščanstvom bo koristil obema, predvsem pa človeku, željnemu bolj pristnega in bolj polnega življenja.
Ravno v to smer je Slovenija naredila velik in spodbuden korak, ko je ponovno vključila Teološko fakulteto v okrilje Univerze. Vključena med druge predmete, teologija dokazuje, da v polnosti sprejema izziv racionalnosti, obenem pa izziva to racionalnost, da se odpre skrivnosti, ki jo presega. Ko teologija izpolnjuje svojo nalogo s tem, da predlaga in poglablja "resnico evangelija" (Gal 2,5), osvetljuje tudi smisel življenja in zgodovine ter prispeva nenadomestljiv delež h gradnji sveta
in k boljšemu sožitju med ljudmi. Njena "uspešnost" se seveda ne more presojati z merili "tehnološke racionalnosti", vendar zato ni
I	nič manj resnična in nič manj koristna.
V perspektivi, ki jo nudi teologija, znanost lahko najde na svojih mejnih področjih nova obzorja in prizna, da onkraj svojih meja potrebuje neko "dopolnitev". To j srečanje je videti v sedanjem kulturnem obdobju prav posebno [odločilno za usodo samega ze-j meljskega upanja. Znano je namreč, kako hudo je padec ideologij [prizadel določen laični humanizem, ki je dolgo prevladoval na kulturnem prizorišču. Danes človekova poglavitna skušnjava ni več v tem, da bi vse utemeljeval na svojem razumu, temveč da bi se sploh odpovedal iskanju kakršnih koli temeljev in se, utrujen lin razočaran, prepustil nevarnim tokovom skepse.
V tem kontekstu globoke kulturne krize se med mnogimi znanstveniki ponovno uveljavlja prepričanje, da se znanost in vera ne moreta več ignorirati, da je med j njima potrebno graditi most. Tu ne [gre za zbliževanje, ki bi ga narekovali zgolj naključni razlogi, kajti verskega povpraševanja ni moč zatreti v človekovem srcu, pa tudi sam pogled na svet, ki ga je izoblikovala znanost, nas nujno vodi do najkorenitejših vprašanj: Zakaj je narava racionalno spoznavna? Zakaj je urejena in ne ka-jotična? Harmonična dinamičnost vesolja nujno privede do vprašanja o metafizični vzročnosti in o zadnjem smotru vsega bivajočega. Danes, ko mineva obdobje scientizma, vidimo vse bolj jasno, da verski pogled na svet ni v nasprotju z zanesljivim znanstvenim vedenjem. Še več, zavedamo se, da je med njima mogoče vzpostaviti ploden dialog, pod pogojem, da razlikujemo različne ravni [spoznanja in njune lastne pristojnosti.
Ta dialog je posebno nujen, predvsem ko gre za čisto konkretne probleme osebnega in družbe-j nega življenja. Ti problemi so po-[ gosto zapleteni, včasih kar drama-jtični. Mnogi so povezani s priznanjem človeka kot presežnega bitja in njegovih neodtujljivih pravic, od trenutka spočetja do naravnega konca. Svet znanosti in kulture je poklican k posebni zavzetosti na tem področju predvsem prek šole lin drugih vzgojnih ustanov. Zato
[pozivam vas, nosilci velikih odgovornosti v javnem življenu: ne ugašajte plamena vere v mladih rodovih; vzgajajte jih k zavezanosti tistim vrednotam, ki jih bodo mogle obvarovati pred skepticizmom, sebičnostjo, nasiljem in mamili. Vam, misleci, znanstveniki, umetniki, ki ste svoj čas odločilno pripomogli k uveljavljanju [človekovih pravic v vaši deželi, vam kličem: bodite vselej budni, [da ne bo nobena od njih kakor koli ogorožena. Bodite posebej pogumni zaščitniki pravice izpovedovanja vere v javnem in zasebnem življenju.
Cerkev nima drugih ambicij kot to, da človeku oznanja odrešenje v Jezusu Kristusu. Ne bojte se Kristusa! Ne bojte se Cerkve, saj je na strani tistih, ki jim je pri srcu človekovo dostojanstvo in njegova resnična svoboda. Cerkev je bi-| la in bo tudi v prihodnje zvesti varuh vašega zgodovinskega spomina in najbolj plemenitih tradicij slovenskega naroda.
Spoštovane gospe in gospodje, razvoj in pospeševanje kulture in znanosti je temeljnega pomena za celostno rast posameznika, kot tudi za življenje narodov. Samoži-jva in bogata narodna kultura vas Ibo obvarovala pred nevarnostjo, da se pomešate ali celo "izginete" v svetu, ki je vse bolj izpostavljen izenačevanju in sivi poenotenosti. [Obenem pa vam bo prav ona o-[mogočala, da se s svojimi darovi [v zboru narodov, povsem enakopravno z drugimi deželami, vključite v novo Evropo.
Naj vaše napore spremlja zavest, da je bila krščanska vera v dolgi in nelahki zgodovini Slovenije bistvena sestavina njene kulture. Spoštovati in ohranjati vero, ki ste jo prejeli pred 1250 leti, priznati Cerkvi mesto, ki ji gre v javnem življenju in ji ne odrekati sredstev za njeno delovanje, ni samo zahteva pravičnosti v pravno urejeni državi, ampak tudi eden od pogojev za ohranitev vaše lastne istovetnosti.
Zvestoba tej kulturi, prežeti s [krščansko vero, je najboljše jam-jstvo za vašo prihodnost. Želim, da bi bila prihodnost polna upanja in od Boga blagoslovljena, ko se s [trepetom in zaupanjem bližamo
i	pragu tretjega tisočletja.
Hvala, da ste mi zavzeto in prijazno prisluhnili. Bog blagoslovi vas in vaše delo!
PODEISTEK
NOVA TEMELJNA PRISPEVKA ZA POZNAVANJE DUHOVNE PROBLEMATIKE BRIŽINSKIH SPOMENIKOV Cl.)
JANKO JEŽ
Koledar Mohorjeve družbe v Gorici za leto 1996 prinaša članek Olge Tavčar o 1200-letnici sinode ob reki Donavi, ki je temeljnega pomena za natančnejše poznavanje zgodovinskih okoliščin, ki so botrovale nastanku Brižinskih spomenikov. Študijo Tavčarjeve pa smiselno dopolnjuje zelo izčrpen prikaz Duhovna podoba Brižinskih spomenikov Jožeta Rajhmana, ki je bil objavljen v zborniku Dom in svet 1995 - VIII., to je ob 50-letnici zadnjega letnika revije Dom in svet in konca druge svetovne vojne.
Potrebno je, da si obe študiji natančneje ogledamo. Sočasnost objave obeh na dveh skrajnih koncih slovenskega kulturnega dogajanja (Gorica - Maribor) daje obema večjo mero izziva za vsakogar, ki se količkaj smotrno ukvarja s problematiko Brižinskih spomenikov in najstarejše slovenske zgodovine.
I. SINODA OB REKI DONAVI
Olga Tavčar obravnava pomen sinode ad ripas Danuhii za misijonsko delovanje v času Karla Velikega, ki je zbral na svojem dvoru v Aachenu največje predstavnike kulture in znanosti svojega časa, ki naj bi z njim sodelovali pri vzpostavljanju tako imenovane karolinške renesanse in širjenju krščanstva med še poganskimi narodi. Karel Veliki je leta 789 izdal kapitular Admonido generalis, to je odredbo, ki obravnava skrb za pisavo. Posamezni samostani in škofije naj skrbijo za sestavljanje in izdajanje temeljito pregledanih in dobro sestavljenih knjig. Na svoj dvor je cesar povabil tudi vodilne teologe, ki naj bi skrbeli za širjenje krščanstva. Med njimi prednjačijo irski misijonar Alkvin, patriarh Pavlin in škof Arno; Karel Veliki je Alkvina leta
784 poklical v Aachen, da bi sodeloval pri kulturnem razcvetu palatinske, to je dvorne šole. Ti Karlovi svetovalci so uredili tudi delo v najbolj razširjenih skriptorijih po raznih pomembnejših samostanskih središčih, kot npr. v Toursu, Fyonu, Sankt Gallenu, Fuldi in Reichenauu. Ti skriptoriji naj bi skrbeli za pisano plat izražanja v korist veličine in slave Cerkve s težnjo po poenotenju kulturnega prizadevanja na vseh cerkvenih področjih.
Feta 795 so Franki ob Donavi dokončno porazili Obre. Takoj je sledila sinoda škofov severovzhodnih frankovskih provinc. Sinoda se je zbrala leta 796 ob bregu Donave. Razpravljali so o načinu pokristjanjevanja še poganskih narodov, ki so se v zadnjih dveh stoletjih preselili v tiste kraje. Šlo je predvsem za slovenska in obrska plemena. Sinodalni očetje so sprejeli osnovna načela za pokristjanjevanje, ki jih je že nekaj desetletij širil irski misijonar in teolog Alkvin. Zapisnik o delu sinode je napravil patriarh Pavlin (+802). Med sinodo si je zabeležil glavne misli in sklepe. Vse je predelal v obliki zapisnika po vrnitvi v Oglej.
--------------- DALJE
KRISTJAN V DRUŽBI - SKUPNA IZDAJA VSEH MOHORJEVIH
MARKO TAVČAR
Pred kratkim je v Ljubljani izšel zbornik z naslovom Kristjan v družbi. Gre za skupno izdajo Mohorjevih družb iz Celovca, Celja in Gorice.
Te tri sestrske družbe so v sodelovanju s Katoliško prosveto iz Celovca in Katoliškim domom prosvete v Tinjah na Koroškem priredile 12. in 13. novembra 1994 simpozij na to temo. Knjižica, ki je zdaj med nami in jo je uredil Vinko O-šlak, objavlja torej gradivo tega simpozija. Ošlakovi uvodni misli sledi objava predavanja Antona Stresa z naslovom Filozofske osnove solidarnosti. Igor Senčar pa razmišlja o tem, ali je Družbena pravičnost -utopija?Tudi naš sodelavec Janez Vuk je predaval na tem tinjskem simpoziju. Predavanju je dal naslov (Ne)izpolnjena pričakovanja in v njem utemeljuje, kako je nomenklatura nekdanje partije v Sloveniji dejansko ohranila privilegije izpred demokratizacije in katere napake je demokra-
tični blok zagrešil. Tako navaja med napakami, da demokratični blok ni zahteval delegitimacije partijske politične policije in da je prišlo do razpusta DEMOSA. Tudi sodelovanje SKD v Drnovškovi vladi z ustanovitvijo nenačelne koalicije med krščanskimi demokrati in neokomunisti je po Vukovem mnenju napaka, ki jo SKD plačuje. Vuk je vsekakor mnenja, da perspektive demokratičnega bloka v Sloveniji vsaj na kratki rok niso obetavne. Na simpoziju v Tinjah pa je Vinko Ošlak razmišljal o vlogi kristjanov v politiki ob krizi sodobnih sistemov; svojemu razmišljanju je dal naslov Med pragmatizmom in vizijo. Ošlak jasno in nazorno razmišlja o mestu in predvsem slogu, ki naj označuje politično angažiranje kristjana. Iz tega pisanja se pokaže podoba politika, ki naj bo zaradi
svoje vere načelno trden, dosleden in pošten v svojem delovanju.
Ob zaključku simpozija v Tinjah je bila okrogla miza, pri kateri so sodelovali predsednik SLS Marjan Podobnik, predsednik SKD Lojze Peterle, tajnik koroške Enotne liste Rudi Vuk, dr. Marko Dvorak kot ideolog Slovenske ljudske stranke in še predsednik Krščanskih socialistov dr. Matija Kovačič. Njihovi odgovori so zanimivi in osvetljujejo oseben pogled sodelujočih na vlogo krščanstva v družbenem in političnem
življenju in tudi pojasnjujejo politične dogodke v Sloveniji.
Knjižica na koncu objavlja razmišljanje predsednika celovške Mohorjeve Jožeta Kopeiniga o krščanski politiki, simpoziju in zborniku. Tako pravi, da naj bi nam simpozij izostril čut o tem, kaj moramo storiti v osebni in vzajemni odgovornosti. V imenu Mohorjeve družbe Celje je Matija Remše zapisal, da so takšni simpoziji potrebni, če so stopnica od misli k besedam in dejanjem. Predsednik Goriške Mohorjeve družbe Oskar Simčič pa je pri maši med simpozijem podal duhovno misel. Skliceval se je na sporočilo bogoslužnih beril in utemeljil, da krščanstvo ne sme biti beg pred svetom ali od sveta, marveč le drugačna oz. svojstvena prisotnost v našem svetu.
Zbornik Kristjan v družbi bo torej zanimivo in koristno branje za vse, ki se ukvarjajo s politiko. Radi pa bi ga priporočili mladim, saj bodo na teh straneh našli veliko zanimivih misli in predlogov, da se bodo bolj odgovorno vključili v politično delo.
ALMA: ODKRITJE SLOVENSKE PISATELJICE, KI GRE OKOLI SVETA
V	prejšnjem tednu se je v Trstu v gledališču Miela zaključil niz prireditev Kdo so drugi. Ogledati si je bilo mogoče tudi gledališki projekt Alma, ki je svojo krstno uprizoritev doživel oktobra lani v produkciji Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru festivala Mesto žensk.
Alma Maximiliana Karlin živi v Celju med letoma 1889 in 1950. To nenavadno bitje ženskega spola, kot se je sama imenovala, v spoznavanju sebe odkriva dar pisanja in z njim povezano neustavljivo željo po potovanju. V pustolovščino odkrivanja jezikov se odpravi že zelo mlada z željo, da bi ji vsak jezik
odpiral pot v narod, deželo in kulturno zgodovino. V Londonu študira osem jezikov, druži se z azijskimi prijatelji, ki jo vpeljejo v vzhodnjaško filozofijo. V Celju odpre šolo za tuje jezike, vendar jo v osmi-šljanju tuzemskega življenja usodno zaznamuje nenehna želja po potovanju. Svojo pot, ki jo sama imenuje "konico ostrega noža", vidi v iskanju same sebe in v odkrivanju drugačnih svetov. Južna Amerika, Panama, San Francisco, Japonska, Koreja, Mandžurija, Peking, Filipini, Avstralija, Nova Zelandija, Indija. Ker se v vseh teh deželah ustavlja in preživlja z lastnim delom, vidi veliko globlje v življenje kot navadni svetovni
popotniki. Ko se po osmih letih vrne v domače kraje, ureja zbrano gradivo o materialni in duhovni kulturi posameznih ljudstev. Prvi uspehi v pisateljevanju v njej utrdijo prepričanje, da je na pravi poti. Svoje gradivo in razmišljanja ne posreduje le v knjižnih izdajah (piše v nemščini in angleščini), predava tudi na različnih evropskih univerzah.
Slikarka Thea Schreiber Gamelin je bila edina, ki je z Alminimi besedami znala "živeti v odnosu ti in ti in ne jaz in ti". Redki so jo imeli priložnost spoznati, večina je seveda ni razumela. Ker je niso znali ali mogli prepoznati za svojo, so jo potisnili v ozadje in nanjo pozabili.
Po motivih iz Alminih romanov nam njen svet odkriva avtorica monodrame Uršula Cetinski. Predstavo oblikuje skupaj z igralko Polono Vetrih in
dramaturginjo Sonjo Dular. Irena Pivka v scenografiji z zanimivo svežino presega o-derski prostor, Svetlana Vi-sintin s kostumografijo pričara krhkost, ki se skriva za odločnostjo. Mojster luči je Miro Janežič, izbor glasbe, ki sugestivno dodaja vidni delež h gledališkemu dogodku, je delo Polone Vetrih.
Izjemna slovenska igralka, ki podaja s svojevrstnim čarom to čudno lepo življenje, ki gledalca prevzame. Polona Vetrih je osvojila Trst. Potem ko je blestela na odru Kulturnega doma v predstavi Izpraznjeno vrni Maurizia Co-stanza, je naslednji večer v Mieli spet zablestela v popolnoma drugačni vlogi. Razsežnosti njenega igranja obvladajo tržaško kulturno večplastnost. In ker je igralka slovensko-angleško dvojezična, slovenski predstavi sledi še angleška. -------- A.D.A.
JEZIKOVNI KOTIČEK
NADA PERTOT
V zadnjem dopisu sem razmišljala o vejici pred večbesednimi vezniki. Naj jih nekaj navedem: češ da, tako da, medtem ko, vtem ko, brž ko, zlasti če...
Še enkrat naj poudarim, da moramo vejico postavljati tudi po lastni presoji. Ne morem se strinjati s pravilom, ki ukazuje tako: "Kadar prideta skupaj priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom."
Prepisala bom kar dva primera, ki ju navaja SP(45): Pridem sam, in če bo le mogoče, pripeljem še koga. Votlina je bila suha, in ker je ne doseže nobena sapica, tudi topla.
Po svoji presoji bi postavila vejico tako: Pridem sam in, če bo le mogoče, pripeljem še koga. Votlina je bila suha in, ker je ne doseže nobena sapica, tudi topla.
Če pa bi se hotela izogniti težavam (in nepopustljivim korektorjem), bi stavka napisala tako: Pridem sam in pripeljem še koga, če bo le mogoče. Votlina je bila suha in tudi topla, ker je ne doseže nobena sapica.
V nekem svojem dopisu mi je prepisovalec postavil vejico pred kot. Vendar mi ni naredil usluge, ker vejice pri primerjanju ne pišemo, razen če nimamo v sestavljenem stavku dveh povedkov. Vodnika bolj poznamo kot (kakor) naši rojaki v Sloveniji. Linharta zdaj bolj cenimo, kot so ga cenili v nekaterih obdobjih.
Ko pregledujem svoje sestavke, se mi nemalokrat zgodi, da najdem med svojim pisanjem nerodnosti take vrste. To so pasti, ki stalno prežijo na nas. Koliko lepše se reče po naše: Te pasti stalno prežijo na nas.
Slovenščina ima sploh to lepo lastnost, da se izogiba gostobesednosti in skuša izražanje poenostavljati, a se tega premalo zavedamo. Kolikokrat se zalotim ob takih nerodnostih: Na predavanje ni prišel, ker se z govornikom ne strinja, in ker ga snov sploh ni zanimala. Zelo se trudi, da bi nas prepričal in da bi nas pridobil za svoje delovanje. Pravilno se stavka glasita: Na predavanje ni prišel, ker se z govornikom ne strinja in ga snov sploh ni zanimala.
Zelo se trudi, da bi nas prepričal in pridobil za svoje delovanje.
V teh primerih nam ne bi bilo treba niti razmišljati, kam postaviti vejico. Po istem kriteriju poenostavljanja bi se lahko izognili težavam, tudi ko bi izpuščali svojilne zaimke, ki za razumevanje sporočila niso potrebni. In koliko manj napačnih mojev in svojev bi lahko slišali in brali.
No, pa še drugič kaj o naših skupnih težavah!
Predstavitev knjige o Gorici v Ljubljani
V	ponedeljek, 20. maja, je bila na sedežu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani predstavitev knjige Gorica v slovenski književnosti, ki jo je pripravila prof. Lojzka Bratuž, izdala pa Zadruga Goriška Mohorjeva. Predstavitve se je udeležilo lepo število ljudi, posebej predstavnikov kulturnega življenja slovenske prestolnice. V imenu založbe je najprej spregovoril Marko Tavčar (ki je skupno s prof. Marijo Češčut predstavljal GMD), ki je poudaril pomen te zadnje pobude GMD. Za njim je pozdravil navzoče predsednik SAZU prof. dr. France Bernik, ki je to srečanje uokviril v skrb Akademije za celotno slovensko kulturo, tudi zamejsko. Prisoten je bil tudi umetniški oblikovalec knjige Franko Žerjal.
Knjigo sta nato predstavila prof. dr. Helga Glušič z ljubljanske univerze in dr. Branko Marušič. Prva je predvsem podala literarno vsebino in pomen knjige, ki naj gre tudi med univerzitetne študente pri študiju slovenske književnosti. Drugi pa se je zaustavil zlasti ob zgodovinskem okviru dela, pa tudi ob odnosu do italijanskega sveta. Nato je spregovorila še avtorica in omenila nekaj svojih pogledov na izbor del. Sledila je poglobljena razprava, v katero je poseglo več vidnih predstavnikov slovenskega kulturnega sveta..
PRISPEVAJ K DOGRADITVI KATOLIŠKEGA DOMA
Tvoj prispevek bo pripomogel j k odprtju, ki bo predvidoma j v mesecu oktobru, j
Dar lahko oddaš
na račun št. 31 276 pri Kmečki banki v Gorici, na upravi Novega glasa v Gorici in Trstu ali pri slovenskih duhovnikih.
7
ČETRTEK 23. MAJA 1 996
NOVI GLAS / ŠT. 20 1996
PRED NEDELJSKIMI IUSARSKIMI VOLITVAMI
MLAJŠI SLOVENSKI POSLOVNEŽI
1LLY: "BODOČNOST JE LE V ODPIRANJU"
IVAN BAJC
uk
Mladi gospodarstveniki z Illyjem
8
ČETRTEK 23. MAJA 1 996
Tržaški župan Riccardo llly se je pred tednom dni rad odzval povabilu gospodarske komisije SKGZ in se v prostorih Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje srečal z mlajšo generacijo slovenskih podjetnikov in gospodarskih izvedencev ter s člani univerzitetnega Ekonomskega krožka. Po u-vodnem pozdravu predstavnika SKGZ Branka Jazbeca je bila predmet pogovora bodočnost našega mesta, predvsem kar zadeva vlogo slovenske manjšine, ki lahko pomaga Trstu navezati tesnejše stike s svojim naravnim zaledjem.
11 ly je pričel svoj poseg s trditvijo, da Trst z gospodarskega vidika sicer zaostaja za preostalo severno Italijo, ima pa edinstveno geopolitično lego, ki predstavlja nekakšno zvezo med srednjo in zahodno Evropo. Glavne smernice bodočega razvoja je tržaška občinska uprava pokazala že pred nekaj meseci, ko je sprejela Projekt za Trst, v katerega bi se morala vključiti tudi slovenska narodna skupnost kot organizirana celota s svojimi gospodarskimi interesi.
Na najboljši način bi bilo torej treba izkoristiti pristaniški ipromet, razviti finančni sektor, posodobiti trgovinsko delovanje, povečati zanimanje za znanstvene dejavnosti ter ovrednotiti naravno, kulturno in arhitektonsko bogastvo i mesta in okoliških občin. Zupan je nato ugotovil, da je v krajšem obdobju izredne va-j žnosti privabiti v Trst že izkušeni tuji kapital, v srednjem in j daljšem obdobju pa bi moralo naše mesto samo poskrbeti za formiranje in usposabljanje avtohtonih podjetnikov.
Glede zaščite slovenske 1 manjšine je llly dejal, da je to jv prvi vrsti naloga države in šele potem občine. Sama tržaška občinska uprava bi namreč potrebovala dvotretjinsko večino, da bi lahko spre-I menila statut, kar pa jev našem mestu dejansko nemogoče. Župan je nato namenil veliko pozornosti vstopu Slovenije v Evropsko zvezo. Bo-jdočnost našega mesta je namreč tesno povezana tudi s tem dogodkom, ki bi brez dvoma poživil ekonomske in kulturne izmenjave ter o-j mogoči I plodnejše medsebojno sodelovanje.
POKRAJINSKA SOLSKA KOMISIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI
prireja v četrtek, 30. maja 1996, z začetkom ob 18. uri v Vilfanovi dvorani v ul. Gallina 5/III
Razgovor o načrtu tržaške občinske uprave glede
"RACIONALIZACIJE" ŠOLSKIH STRUKTUR NAŠE NARODNOSTNE SKUPNOSTI V TRŽAŠKI OBČINI
Na njem bodo sodelovali:
1. občinski svetovalec Andrej Berdon;
2. didaktična ravnateljica Stanka Čuk;
3. prof. Marta Ivašič;
4. ravnatelj in slovenski predstavnik v vsedržavnem šolskem svetu Tomaž Simčič;
5. tajnica Sindikata slovenske šole Marta Košuta.
Med težka vprašanja, pred katera je v tem letu postavljena naša skupnost, nedvomno sodi tudi vprašanje šolskega omrežja, o katerem le s težavo sproščeno in stvarno razpravljamo. Zato želi biti to srečanje prispevek k oblikovanju skupnih stališč. Vljudno vabljeni!
ZORAN SOSIČ : 'SAMO S PREKRIŽANJEM ZNAKA LAHKO ZMAGAMO"
ERIK DOLHAR
Preference listam, ne pa kandidatom
Na nedavni tiskovni konferenci ste dejali, naj vaščani prekrižajo znak enotne liste, ne pa imena kandidata. Zakaj?
To zato, ker se s prekrižan jem znaka liste glasuje za vse štiri kandidate. Ker obstaja možnost, da vsak volivec odda štiri preference, svetujemo našim ljudem, naj glasujejo našo listo, ne pa posameznih kandidatov. Če nekomu jeden izmed kandidatov ! "ni všeč", naj prečrta njegovo ime, kar pa odsvetujemo. Samo s prekrižanjem znaka lahko zmagamo!
Zakaj so sploh pomembne le volitve?
Pomembne so zato, ker [smo v zadnjih dveh zakonodajnih dobah usmerili naše moči v ureditev pristojnosti uprave. Pred dvema letoma smo si to pravico priborili na Deželnem upravnem sodišču, tako da je prišlo do prenosa u-prave na naše odbore. Ta
V nedeljo, 26. t.m., bodo v sedmih vaseh, in sicer na Opčinah, Proseku, Pa-dričah, Lonjerju, Bazovici, Barkovljah, Banih in Medji vasi potekale jusarske volitve. Voli lahko vsak polnoletni vaščan omenjenih krajev; v določenih vaseh, kot so Trebče, Gropa-da, Kontovel, Nabrežina, Vižovlje in druge, pa ljudje ne bodo volili, ker njihovi jusarski odbori niso "pravno enaki" tistim, v katerih bodo volili ostali. Gre za dokaj zapleteno zadevo, ki je večkrat povzročila nevšečnosti, trenja in velike nesporazume. Nedeljske, dokaj važne volitve za slovenski živelj na Krasu, so nam dale povod, da se pogovorimo s predsednikom koordinacijskega odbora ju-sarskih odborov Zoranom Sosičem.
t
postopek je zaključen, tako da bi lahko sedaj prišlo do konkretnih rezultatov oz. do bolj konkretnega dela na teritoriju kot doslej. Volitve so poleg tega pomembne tudi zato, ker bo morala dežela v tem obdobju odobriti zakon, ki bo nekako uredil jusarske i pristojnosti v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Če bodo naši odbori izvoljeni, bodo [imeli besedo pri tem; zato mislim, da je pomembno, da so ponovno izvoljeni, tako da bodo sodelovali pri izdelavi tega zakona. Ta bo moral urediti tudi
[pristojnosti vaških skupnosti, ki se nekako križajo (zakon št. 3, 1/96) z ločeno upravo. Mislim, da bo morala vsa ta zadeva biti rešena v najkrajšem času.
Kaj boste storili,
če boste ponovno izvoljeni?
Sam bi bil najraje potrjen tu na Opčinah, kjer problematika ni lahka. Prej so se predstavljale po dve, tri liste, tako da se je nasprotna stran nekako porazdelila. Sedaj se predstavlja samo ena lista in i-Imamo torej manj možnosti za zmago. Predvide-Jvam, da bo razlika glasov (med listama minimalna. Če bomo potrjeni, bomo šli po poti, ki smo si jo za-i črtal i že leta 1986. Držimo se namreč vedno tistega programa, ki se sicer prilagaja časom in tudi stalno novim deželnim zakonom.
Glede delovanja openskega jusarskega odbora naj omenimo, da je ta v svoji zadnji mandatni dobi dosegel, da je tržaška občina nakazala 602 milijona lir za izgradnjo male telovadnice v osnovnih šolah (Bevk in De Grassi na Opčinah, kjer so ravno v teh dneh začeli z deli.
PISNO RAZMIŠLJANJE
O OSMICAH, KRASU IN DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINSKI UPRAVI (2.)
Da ne bomo mlatili prazne slame, naj za danes navedemo le nekaj cvetk.
Minili sta že dobri dve leti od izvolitve župana in se še nič ne ve, kdaj bo občinska knjižnica, ki že dolgo dokončana sameva na vaškem trgu, predana uporabi občanov.
Popolno brezbrižje občinske uprave, da se zaenkrat najde taka ali drugačna dokončna rešitev za obrtniško cono, kaže na vzvišen odnos do tistih obrtnikov, ki plačujejo desetmilijonske obresti, ker so si izposodili denar za namenski nakup zemljišča, ki jim ga je občina prodala, da se tam zgradi obrtniška cona.
O novem regulacijskem načrtu, ki naj bi preprečeval gradnjo vrstnih hiš in večstanovanjskih zgradb v kraških vaseh ter preprečil dokončno uničenje kraške arhitekture, bolje, da ne govorimo (čeprav je bila ta ena temeljnih točk programa!), sicer bi
gjiif
Pogled na kraj, kjer hi hila morala nastati nabrežinska obrtna cona
nam očitali zaprtost. Morda | pa je pravilno, da stanovalcem kondominija vkraški vasi nudimo možnost, da kličejo policijo, ker jim ropot traktorja, s katerim vinogradnik urejuje svoj vinograd, preprečuje popoldanski počitek!
Še besedo, dve, kako de-vinsko-nabrežinski župan pojmuje novi volilni zakon, ki mu daje skoro popolno o-blast: kljub jasnim in podpisanim sporazumom, ki so predvideli tudi sestavo občinskega odbora, je imel župan za potrebno, da ob odstopu člana SKP in tehnika, katerega je predlagala SSk, pokliče v odbor dva strokovnja-
ka (pokrajinskega funkcionarja ter bivšega demokr-ščanskega predsednika pokrajine in nato avtonomne j pristaniške ustanove), ne da bi se posvetoval ali vsaj slišal mnenje strank in skupin, ki |so bistveno pripomogle k njegovi izvolitvi in s katerimi je podpisal tudi programski sporazum. Naj mimogrede j opozorimo, da krščanska demokracija na zadnjih volit-I vah ni izvolila niti enega ob-\ črnskega svetovalca!
Tako se torej danes uprav-\ Ija ta najzahodnejša občina na Tržaškem, ki je še do nedavnega slovela po svoji premočrtnosti, tako kar zadeva zaščito domačega prebivalstva in njegovih značil-
nosti kot tudi po odprtosti do novopriseljencev. Naj spomnimo le na prvi poskus levosredinske uprave v davnih šestdesetih letih, ki je bil v nasprotju s takrat pretežnimi enonacionalnimi (slovenskimi) večinami.
Bili pa so to časi, ko so občini načelovali župani drugačnih idealov, ki so v različnih časih in čeprav različnih svetovnih nazorov vodili občino dosledno v korist domačinov, ne da bi pri tem oškodovali novonase-Ijencev. To so bili: Terčon (SDZ), Škerk (KPI), Legiša in Brezigar (SSk).
  — KONEC/ - NK
Seja pokrajinskega sveta SSk
V torek, 14. maja, je zasedal pokrajinski svet Slovenske skupnosti, ki je obravnaval izid parlamentarnih volitev in druge pereče probleme. Kar se tiče rezultatov na Tržaškem SSk meni, da bi bil uspeh kandidatov Oljke znatno boljši, če bi bilo vodenje volilne kampanje bolj jasno in odločno zlasti glede enakopravnosti Slovencev. SSk je vsekakor za navezavo in vzdrževanje stikov s parlamentarci Oljke.
TRŽAŠKA
TEČAJ LEPE GOVORICE
VELIKO ZANIMANJE ZA LEPOREČJE
BREDA SUSIČ
V ulici Donizetti 3 je zadnje čase res živahno. In to ne več samo ob ponedeljkih, ko je na vrsti večer v Društvu slovenskih izobražencev, in ob sobotah, ko se na sestanku zbere mladina Slovenskega kulturnega kluba, ali takrat, ko imajo srečanja člani Kluba prijateljstva, pač pa tudi ob četrtkih.
7. marca se je namreč začel Tečaj lepe govorice, ki ga je po nekaj letih zopet organiziral Radijski oder. Na njem se mladi učijo osnov dikcije, smiselnega branja, interpretiranja umetniških tekstov, nastopanja v javnosti in pred mikrofonom. Tečaj, ki ga vodita Matejka Peterlin in Maja Lapornik, je zelo lepo organiziran. Vsako srečanje traja dve uri. Tečajniki, med katerimi je nekaj višješolcev, več študentov, pa tudi mladi, ki so že zaposleni in imajo najrazličnejše službe, so razdeljeni v dve delovni skupini, ki delata ločeno. Voditeljici
tečaja pripravita več vaj, ki so praktične narave, tako da vsakdo vadi branje, interpretacijo, sproščen pogovor in dialoge, voditeljici pa opozarjata na napake. Včasih je srečanje posvečeno bolj teoriji. 11. aprila in 9. maja je na primer tečajnikom predaval lektor Jože Faganel, ki je danes avtoriteta na področju jezikovne kulture. Na programu pa je bilo tudi sodelovanje s studiom TRAK, saj so tečajniki vadili tudi ob mikrofonu.
Tečaja se udeležuje kakih trideset tečajnikov (večina jih je s Tržaškega, nekaj pa tudi z Goriškega), kar priča o ve-
likem interesu, ki je vladal za take vrste pobudo. V našem zamejskem okolju, ki je vedno bolj izpostavljeno asimilaciji, je skrb za lepo slovensko govorico izrednega pomena. Zato gre vsa pohvala Radijskemu odru, ki je za ta problem občutljiv. Škoda le, da ni izziva sprejelo tudi kaj več javnih in kulturnih delavcev, ki v naši manjšini večkrat javno nastopajo in nas tudi predstavljajo pred širšo (slovensko in mednarodno) javnostjo.
V	četrtek, 30. maja, bo v Peterlinovi dvorani zaključna produkcija, na kateri bodo tečajniki pokazali, kaj so se pri enajstih lekcijah naučili; na vrsti bodo recitacije pesniških in proznih del, branje poljudno znanstvenih besedil ter praktični prikaz vaj za izgovarjavo in improvizacijo. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu skrb za lepo slovensko besedo.
KONCERT IN SEMINAR MIHE POGAČNIKA
V	petek, 24. maja, bo v cerkvi sv. Silvestra v Trstu koncert svetovno znanega slovenskega violinista Mihe Pogačnika. Koncert, ki ga prireja Šola za mlade glasbenike iz Trsta pod pokroviteljstvom tržaške občine v sodelovanju s kulturnim društvom A. Schweitzer, spada v okvir projekta IDRIART, ki predvideva izvajanje Sonat za violino solo Johanna Se-bastiana Bacha v katedralah ter v zgodovinskih cerkvah Evrope. Miha Pogačnik bo tudi vodil seminar za gojence in docente glasbenih šol in konservatorijev iz naše dežele, ki bo v konferenčni dvorani Disco verde na tržaški železniški postaji s pričetkom ob 16. uri. Naslov seminarja se glasi Branje in interpretacija Bachovega opusa za violino solo.
POMAGAJMO ŠKRATU IZ TEŽAV!
IVAN ŽERJAL
Izšla je druga, dvojna številka Škrata v letošnjem letu, ki nosi številko 3-4.
RAZSTAVA BRIDGE-MOST V TRSTU
Glasilo Sklada Mitja Čuk je izšlo z veliko zamudo, čemur so botrovale marčne upravne zapadlosti, predvsem pa, kot uvodoma piše na drugi strani Jelka Cvelbar, "porazna finančna situacija Sklada Mitja Čuk in posredno tudi Škrata". "Neprofitna organizacija, kakršna je Sklad," piše v nadaljevanju Jelka Cvelbar, "mora nujno ustvarjati iz leta v leto izgubo zaradi ključa, po katerem javna uprava podeljuje prispevke. To izgubo nam s prostovoljnimi darovi uspe kriti le delno. Edini način, da preživimo, pa bi bil ekonomski priliv iz Slovenije prek krovnih organizacij..." O tem, piše Cvelbarjeva, "veliko pišejo in govorijo, vendar te pomoči Sklad Mitja Čuk še ni bil nikoli deležen. Delno je zadnji dve leti Škratu pomagala na svetlo le Slovenska prosveta iz Trsta, drugi pa so na Skladove klice na pomoč ostali gluhi. Tako se Sklad še naprej potaplja kljub dobrohotnosti naših ljudi, in to čedalje hitreje, ker je moral doslej izkoristiti že tudi vse zlate rezerve," zaključuje Jelka Cvelbar.
Temu klicu v sili sledi odlomek Vinka Beličiča Tiha nedelja, zatem lahko preberemo prispevek dr. Martine Tomori o nasilju v družini in članek Suzi Pertot o življenju pred rojstvom. Mirjam Kan-dut piše, kako se otrok uči govoriti in kako mu lahko pomagamo, dr. Viljem Ščuka pa piše o človeških značajih. Sledijo prispevki o slikarskih tehnikah (Jasna Merku), o velikonočnem žegnu (Tanja Tomažič), o Ciganih na Balkanu (Katja Kjuder) in o šoli v Benečiji (Živa Gruden). Peter Suhadolc nadaljuje z razlaganjem zgodovine pošte: tokrat obravnava pošto v 18. stoletju. Ivan Peterlin je prispeval nekaj nasvetov k hoji in teku, na zadnji strani pa je poročilo o treh kulturnih prireditvah Sklada: o predstavi Nekoga moraš imeti rad ter o koncertih Godbenega društva s Proseka in pianista Mirana Devetaka.
Tudi tokrat je Škrat izšel obogaten s številnimi fotografijami, ki so jih prispevali Peter Cvelbar, Arhiv slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane in arhiv Škrata, ter z ilustracijami Magde Tavčar in VValterja Grudine.
Na prireditvah s tem naslovom se po raznih krajih v Sloveniji in v zamejstvu predstavljajo slovenski rojaki, izseljenci v Avstraliji. Z likovno razstavo, pri kateri skupinsko sodeluje šestnajst umetnikov, in s prikazom časopisov in knjig, ki so jih izdali, želijo avstralski Slovenci čim popolneje seznaniti rojake v domovini o svojem kulturnem delovanju.
Razstavo Bridge-Most med Avstralijo in Slovenijo so odprli 16. aprila v Narodnem muzeju v Ljubljani, nato se je selila v Trebnje in v Maribor.
V	Trstu bodo razstavo odprl i na svečanosti, ki bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 27. maja, ob 20.30. Razstava bo tu odprta do 9. junija, nakar se bo preselila v Tinje na Koroškem. Zadnja postaja bo v Hotelu Jama v Postojni ob vsakoletnem Srečanju v moji deželi, ki ga prireja Slovenska izseljenska matica.
Prireditev Bridge-Most je prva te vrste. V načrtu je, da bi vsako leto razstavo posve-tili kulturnemu ustvarjanju Slovencev na različnih celinah.
V DSI o kulturnem boju v Sloveniji 1918-1929
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev je bilo v ponedeljek,
20. maja, srečanje z zgodovinarjem Ervinom Dolencem (na sliki), ki je govoril o svoji knjigi Kulturni boj, ki obravnava razmere in delovanje na kulturnem področju v Sloveniji v obdobju 1918-29, t.j. v prvem desetletju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Predavatelj je
razlagal, kako so politična nesoglasja vplivala na ta razvoj in kako se je večina slovenskih izobražencev kljub centralizacijskemu pritisku odločila za slovensko narodno samobitnost na kulturnem področju znotraj Jugoslavije. V tem obdobju je slovenski narod tudi dobil svojo univerzo v Ljubljani. ————
OBVESTILA
TRST. Občni zbor Slovenskega dobrodelnega društva bo v drugem sklicanju v petek, 24. t.m., ob 18. uri v društvenih prostorih v ul. Mazzini 46/1. nadstropje.
TRST. Klub prijateljstva prireja izlet na Koroško v sredo, 5. junija. Pojasnila in vpisovanje pri Fortunatu v ul. Paganini 2.
TRST. Slovenska prosveta prireja izlet na Dolenjsko ob odkritju spominske plošče prof. Jožetu Peterlinu ob dvajsetletnici smrti. Izlet bo v nedeljo,
23. junija, z avtobusom. Prijave v pisarni Slovenske prosvete, Donizettijeva 3, tel. 370-846.
TRST. SSG. Matjaž Kmecl: Andrej Smole -znameniti Slovenec. Izvaja Tone Gogala. V petek,
24. 5., ob 20.30 v Kulturnem domu; v sredo, 29. 5., ob 21. uri v Barkovljah (pri Sireni).
in Adrijan Rustja, režija Jaša Jamnik. V soboto, 25.5., ob 20.30 abonma red F; v sredo, 29. 5., ob 16. uri abonma red I.
TRST. Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček vabi na predstavitev študije Piera Purinija Trst 1954-1963. Od zavezniške vojaške uprave do dežele Fur-lanije-JuIijske krajine, ki bo v petek, 24. maja, ob
20.30	v Vilfanovi dvorani v ul. Gallina 5. Govorila bosta zgodovinar prof. Jože Pirjevec in avtor.
NABREŽINA. V nedeljo, 26. maja, bo ob 9. uri v župnijski cerkvi prvo obhajilo osmih otrok ter umestitev sinodalnega križa s primernim obeležjem in nabrežinsko godbo. Zvečer ob 20. uri bodo pred Marijino kapelico nad postajo tradicionalne šmarnice.
DAROVI
TRST. SSG. Maurizio !
Costanzo: Izpraznjeno Za begunske otroke v vrni. Igrata Poloha Vetrih Ajdovščini: MN 50.000 lir.
PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE
vabi na tradicionalni
PRAZNIK ČEŠENJ 1996
• PETEK, 24. MAJA: ob 1 7. uri odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom Kraški kvintet;
• SOBOTA, 25. MAJA; ob 1 7. uri odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom Happy day;
• NEDELJA, 26. MAJA: ob 1 5. uri odprtje kioskov; ob 18. začetek kulturnega programa: - nastop godbe na pihala V. Parma iz Trebč - nastop glasbene skupine Kantadore iz Istre; od 20.30 dalje ples z ansamblom Happy Day;
• PONEDELJEK, 27. MAJA: ob 17. uri odprtje kioskov; od 20.30 dalje ples z ansamblom Kraški kvintet.
UTRINKI
TITOV SPIJON!
"Nesi to pismo po vseh beneških vaseh! Naj župniki preberejo in pomagajo!" je naročil dekan Novak.
S kolesom se zaženem v Benečijo. Pustim kolo v gostilni in jo mahnem peš po hribih. Ker se je bližala nevihta, sem se zatekel v župnišče v Dreki. Ženskam nisem hotel povedati, zakaj sem prišel. A one so me imele za Titovega vohuna, ki je prišel streljat župnika. Ena je šla po vasi in takoj so prišli možje in me "stražili". Mislil sem: sedaj bo konec! Oblekel sem si črno suknjo in kolar. Tedaj so vsi obstali; a mislili so: to je pravi špijon!
Kmalu pride italijanska mejna policija in zastraženega me peljejo v drugo vas na zasliševanje. To je bila nevarna noč. Nisem jim mogel dopovedati, da sem semeniščnik, da so po teh vaseh Slovenci, da je pismo od dekana... Odpeljali so me nazaj v župnišče. Ob eni uri se je vrnil župnik, ki so mu prej branili vrniti se, in je rekel: "Ne govori, ker že vsi govorijo o tej neprevidni potezi prav po volitvah!"
Zjutraj po maši so rekli: "Pa oprostite, nunac!" --------------(B+B)
9
ČETRTEK 23. MAJA 1 996
MANIFESTACIJA PRED POKRAJINO
V soboto, 25. t.m., bo ob 12. uri pred goriško pokrajino manifestacija proti neopravičenemu zavlačevanju preselitve slovenske sekcije ITI v nove prostore Šolskega centra; ti so že več let popolnoma prazni, ker so že od vsega začetka namenjeni prav tej sekciji. Sindikat slovenske šole skupaj s Slovensko občinsko konzulto, Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo se je že večkrat srečal s pokrajinskimi upravitelji, do danes pa ni prišlo do nobenega konkretnega rezultata. To daje slutiti, da sploh ni zanimanja, da bi rešili ta problem. Zato je bila sprejeta odločitev, da se organizira taka manifestacija. Ta naj bi spodudila odgovorne na pokrajini, da čimprej poskrbijo za preselitev tudi zato, ker je problem zelo enostaven in za njegovo rešitev zadostuje le malo dobre volje. Poleg dijakov in šolnikov so na manifestacijo vabljeni vsi Slovenci.
KRONIKA MESTNE OBČINSKE UPRAVE
10
ČEIRTEK
2 3. MAJA 1 996
KRONIKA
ZAČETEK SINODE
V soboto, 25. maja, se bo v patriarhalni baziliki v Ogleju začela druga sinoda goriške Cerkve. Prihod mladih je predviden za 17.30. Pri slovesni maši ob 18. uri bodo zastopniki župnijskih občestev prejeli posebne križe, ki jih bodo ponesli v svoje župnije.
Šola za finančne stražnike
V	zvezi z načrtom za gradnjo šole za finančne stražnike na Mirenskem letališču je prišlo v zadnjem času do nekaterih novosti. Prva je seveda ta, da je na volitvah zmagala Oljka, ki je vedno zagovarjala stališče, da se za šolo uporabi ena od številnih neuporabljenih kasarn; novoizvoljena parlamentarca Bratina in Prestamburgo sta se že obvezala, da bosta delovala s tem namenom, in sta seveda takoj izzvala polemične reakcije desničarske občinske uprave. Svojo pot nadaljujeta tudi priziva na Deželno upravno sodišče, ki sta ju predložila Pokrajinska uprava ter Odbor za obrambo letališča. Oba sta zelo dobro zasnovana in se opirata predvsem na neligitimnost cele vrste ukrepov. Med temi izstopa zlasti tisti, ki daje zgradbi značilnost obrambne tajnosti, zato je zelo verjetno, da bosta priziva sprejeta.
Seveda pa gre načrt gradnje naprej po svoji upravni poti, ki predvideva, da se bodo dela začela letos jeseni. Po dogovoru bi morala biti najprej urejena nova letalska steza v asfaltu: ta pa ni krita z vojaško tajnostjo in je delno tudi na ozemlju sovodenjske občine. Po pravilih bi morali obe občini dati pristanek za tak poseg na svojem ozemlju, vendar zgleda, da nista prejeli nobene prošnje.
V	zadnjih dneh se na letališču nadaljuje iskanje morebitnih min iz vojnih časov, kar je vsekakor vezano na začetek del. Gre torej za napeto zgodbo, za katero ne vemo, kako se bo razrešila. —....... U.S.
Sovodnje: seja občinskega sveta
Sovodenjski občinski svet se je v torek, 14. maja, sestal na izredni seji. Osrednja točka dnevnega reda je bila sprememba programskega poročila za obdobje 1996-98 in proračuna za I. 1996 oz. za triletje. Na zahtevo nadzornega organa je svet moral v proračunske dokumente vnesti spremembe in popravke, ki bodo zmanjšali finančno zmogljivost raznih postavk v proračunu za 71 milijonov lir. Ta znesek se zavzema 54 milijonov lir manj državnih prispevkov in odpis iz proračuna 1996; vsoto 19 milijonov dohodkov, gradbenih dovoljenj, ki morajo biti sešteti v pribitek I. 1995, šele nato vključeni v proračun I. 1996.
Načelnik skupine SSk Savo Klede je glede negativnega odgovora župana o uporabi šolskega prostora s strani mladinskega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela povedal, da se svetovalska skupina SSk ne strinja z odločitvijo - ki je bolj politična kot upravna - župana in uprave glede problema. Svoj poseg je Klede sklenil z besedami: "Dolžan sem povedati in opozoriti upravo, da bomo nastali problem razčistili po ustavnem postopku." O problemu je sledila živahna, a dokaj mirna razprava. Vsaka skupina je namreč zakone razlagala po svoje. Gotovo je le, da ta problem v času prejšnje uprave ni obstajal.---------R. DEVETAK
VSAKDANJI NACIONALISTIČNI IZZIVI
Delovanje goriške občinske uprave ne kaže pravega zagona in trpi zaradi pomanjkanja idej in zmožnih ljudi na odgovornih mestih.
Na zatožni klopi je predvsem predsednik občinskega sveta Busolini, ki je že večkrat dokazal, da ne zna primerno voditi sej; te so tudi po njegovi krivdi dolge in polemične. Največkrat pride do odobritve samo enega sklepa po dolgih urah razprav. Opozicija pri tem igra svojo vlogo, v kateri najbolj izstopa predstavnik zelenih Fiorelli.
NACIONALIZEM...
Večina, ki upravlja občino, ne skriva svoje nacionalistične usmerjenosti; ta se kaže tudi v tem, da predlaga odobritev takih predlogov, kot je na primer podelitev častnega meščanstva vojaški brigadi Gori-zia. Ta je nastala pred dvajsetimi leti in jo bodo v okviru preureditve italijanske vojske razpustili. Predlog, ki je bil sicer sprejemljiv, je večina predstavila na tak način, da se je sprožila o-stra in dolgotrajna debata o vlogi vojske na tem o-zemlju, o obrambi pred slovansko nevarnostjo ipd.
Svetovalec Slovenske skupnosti je zato glasoval proti predlogu skupaj z zelenimi, medtem ko so se ostali člani opozicije vzdržali.
AUTOPORTO
Spet je prišla na dan tudi zadeva z razlaščanjem zemljišč slovenskih kmetovalcev v Štandrežu. Po dvajse-tih letih postaja namreč spet aktualna razširitev Autoporta z gradnjo centra za usluge (hotel, trgovine) in dodatnih skladišč ter parkirišč za kamione. Razprava se je vrtela okrog vloge te strukture ob meji, ki bo v kratkem najbrž zastarela; sedanja obmejna zgradba bo postala nepotrebna in je zato potreba po novih zgradbah vprašljiva. Poleg tega obstaja nevarnost, da bo Gorica še bolj kot zdaj
samo veliko parkirišče za kamione, ne pa kvalificiran center za skladiščenje in oblikovanja blaga na prehodu iz zapadnega v vzhodni svet. S tem je seveda tesno povezana razlastitev zemljišč in hiš pri jeremi-tišču. Uprava je sicer obljubila lastnikom in okoliškemu svetu iz Štandreža, da bo ohranila njihovo lastnino; v resnici pa je sklep uprave tako zasnovan, da lahko župan vse razlasti. Proti temu sklepu je glasoval svetovalec Slovenske skupnosti skupaj s predstavniki zelenih, medtem ko so se ostali člani opozicije vzdržali. Sklep je bil sprejet z glasovi svetovalcev večine, med katerimi ni bilo zaznati prave občutlji-
vosti za probleme okolja, zelenih površin in za posebne zahteve slovenskega prebivalstva. Sicer pa se je isto dogajalo tudi pred dvajsetimi leti. Zanimivo je tudi dejstvo, ki ga je izrazil predsednik okoliškega sveta Tabaj iz Štandreža, da so prebivalci jeremitišča danes bolj navezani na svojo zemljo kot pred leti, ko so naši ljudje z veseljem prodajali svoja posestva, da so si izboljšali življenjski standard.
PROBLEM: ŠOLSTVO
Medtem znova postajajo aktualni šolski problemi. Zadnji predlog uprave za srednjo šolo Ivan Trinko je ta, da se dokončno preseli v stavbo osnovne šole Un-garetti na ulici Cipriani, ki bi se morala preseliti v stavbo srednje šole Favetti. Ker gre za predlog, ki je že povzročil prve polemike, je zadeva seveda še odprta. Za soboto, 25. maja, pa je napovedana pred stavbo pokrajinske uprave manifestacija v korist zahteve po preselitvi slovenske sekcije zavoda ITI v slovenski šolski center.
---------B.S.
KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA
MEPZ PODGORA VABI K SODELOVANJU
K velikemu projektu Ode a Bertrando, pri katerem s-odelujejo šest mešanih, en moški in prav tako en otroški zbor iz naše dežele ob spremljavi orkestra in recitiranju priznanih gledaliških igralcev, je bil povabljen tudi zbor Podgora, ki bo e-dini zastopal Slovence v naši deželi, poleg tega pa tudi goriško pokrajino. Delo -kantato je uglasbil priznani glasbenik Tosolini iz Vidma, vodil pa jo bo M. Sofiano-pulo iz Trsta. Predvidevajo se tri izvedbe (27. junija v Celovcu, 28. junija v stolnici v Vidmu, 29. junija v stolnici v Gorici). Izvajalci bodo registrirali tudi CD ploščo. Glasba je moderno zasnovana, a ne preveč zahtevna. V glavnem prednjačijo zvočni efekti, pevci in dirigent pa morajo biti pazljivi na točne vstope. Zaradi tega so vsi dirigenti povezani s televizijskimi ekrani.
MePZ Podgora vabi k sodelovanju pevce, ki bi se radi obogatili z novim izkustvom, tudi zato, da bi v večjem številu bolje predstavili naše slovenske zborovske zmogljivosti. Za informacije sta na razpolago telefonski številki 0481/ 390324 (Natko - Sabina Antoni) ali 0330/536650 (M. Špacapan).
V	petek, 17. maja, se je v Kulturnem domu spet oglasila pesem. Tržaški oktet je poklonil tudi goriškim ljubiteljem vokalne glasbe koncert, ki ga je pripravil ob 25-letnici svojega glasbenega ustvarjanja. Praznični večer je priredila goriška Glasbena matica s sodelo-vanjem Upravnega odbora Kulturnega doma.
Začetki plodne dejavnosti Tržaškega okteta segajo v leto 1970, ko si je komaj začel utirati pot na muzikalnem področju. Rastel je in se zelo priljubil, posebno v domačem glasbenem svetu, ter požel v tej dolgi dobi veliko u-spehov. Sodeloval je na mnogih tekmovanjih in dosegel marsikatero pomembno uvrstitev in priznanje. Slovensko pesem je ponesel tudi v tujino. L. 1985 se je celo srečal z italijanskim predsednikom Pertinijem, I. 1991 pa s slovenskim Kučanom. Ob 25-letnici je posnel v živo lasersko ploščo. Od leta 1994 je njegov umetniški vodja znani, dolgoletni član Slovenskega okteta Danilo Čadež. Pri umetniškem oblikovanju mu pomagata, kot korepetitorja, Anastazija Purič in član okteta Alfred Cibic.
Na petkovem koncertu so se pevci predstavili z dokaj pestrim, raznolikim programom. Nekatere izvedene skladbe sodijo v njihov klasični repertoar. V prvem delu smo uvodoma slišali skladbo renesančnega skladatelja da Victorie, sledil mu je sodobnik Croce, nato odlomek iz pravoslavne liturgije, Tebe pojem in še Livovskega Ninje odpuščaješi. Zatem se je
odprla skrinjica slovenskih avtorjev: poslušali smo Leba-novo Lahko noč, Delakovo Balado, FeiglovoSpremenjeno srce in Vrabčevo Naše življenje. Ob koncu pa nas je zabavala hudomošna "pesmica" Karola Pahorja Tri no-nice. Po kratkem odmoru je Oktet podal tri praizvedbe domačih tržaških avtorjev: Anastazije Purič, Ignacija Ote in Pavleta Merkuja. Dokazal je, da mu tudi sodobna "nemelodiozna" glasba ni tuja. Poleg Bučarja, Prelovca, de Marži ja je v zadnjem delu sporeda poslušalce najbolj navdušila izvedba makedon-
IVA KORŠIČ
ske narodne poskočnice, v priredbi Šuplevksega, Rum dum dum.
Poslušalci (ki jih je bilo, resnici na ljubo, žal, premalo) so prisrčno ploskali požrtvovalnim in vztrajnim pevcem ter jim tako najbolj odkrito in zgovorno čestitali za prehojeno umetniško pot in jim voščili še nadaljnjih uspehov. Pevci pa so jim v zahvalo podarili še nekaj klasičnih motivov iz svojega bogatega gradiva. Koncert je sklenila priljubljena himna Prešernova Zdravljica.
-4-	ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Karla BREŠČAKA
se iskreno zahvaljujemo g. Karlu Bolčini za pogrebni obred, cerkvenim pevcem, g. Jožku Kogoju ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, zanj molili in darovali v dobrodelne namene, nam izrazili sožalje ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
Štandrež, 23. maja 1996 DRUŽINI BREŠČAK-ŠULIGOJ
PREDSTAVITEV DVEH ZBIRK DUŠANA JELINČIČA
SAŠA QUINZI
V	petek je bila v prostorih galerije Katoliške knjigarne predstavitev dveh prvencev zamejskega pisatelja Dušana Jeličiča: zbirke novel Prazne sobe (izšla je pri koprski založbi Lipa) in romana Tema na pomolu, ki pri založbi Devin odpira zbirko Romanov Novega Časa. V prisotnosti avtorja samega in zastopnikov obeh založniških hiš je deli predstavil - žal maloštevilni publiki - literarni kritik Janez Povše, medtem ko je odlomke iz teh posredoval Jan Leopoli.
Kot je že v začetku svoje predstavitve naglasil Povše, se deli, čeprav različni po zunanji obliki in času nastanka, smiselno dopolnjujeta in dograjujeta. Prva je izpod Jelinčičevega peresa nastala zbirka novel Prazne sobe. V teh je še močno zaznaven pečat avtorja, ki je znan kot alpinist in ljubitelj
pustolovščine sploh, saj je to delo izsililo prav potovanje po Srednji in Južni A-meriki. Pot in spomin iz tistih dni pa ne predstavljata le okvira, ampak sta tudi vzrok globljega razmisleka: najbolj so namreč avtorja presunile revščina in krivice, ki jih ti ljudje, največkrat najm(l)a(n)jši, "prenašajo na svojih ramenih". Vsaka novela je izsek iz krivičnega družbenega ustroja, in vendar se ne zadovolji le z objektivnim prikazom vselej daljne realnosti. Jelinčičevo razmišljanje se zareže v vest samega avtorja kot so-človeka, sprašuje se, ne da bi se bal razgaliti neobčutljivosti in sebičnosti ljudi - sveta, še manj pa lastne. Prav od tod izhaja občutek krivde.
S Temo na pomolu se tematika prenese na osebno raven in hkrati zaznamuje Jelinčičev prehod od spominskih in potopisnih del,
čeprav prežetih z osebnimi razmišljanji, k fiktivno sno-vanemu romanu. Tudi tu je dominanten občutek krivde, ki pa se poraja iz razočaranja osebnega odnosa, ljubezni. Glavni junak je A-bel P., ki prispe kot suplent v šolo obalnega mesta Aris. Tu spozna Odet in se vanjo zaljubi. S tem se v njegovi notranjosti sproži vrtinec čustev in misli, Abel pa se v "razdvojenosti" med ljubeznijo - novim začetkom in krivdo - osebno zgodovino odloči za slednjo.
V	notranji stiski današnjega časa, v težavnih odnosih svobodnega človeka sta Jelinčičevi deli res odraz sedanjega - novega - časa. Vendar zavest "drugega" onemogoča avtorju, da bi
se omejil le na samega sebe in išče novih poti, preko katerih bi lahko ljubezen in človečnost zmagali nad sebičnostjo in otopelostjo.
Na svojih popotovanjih
- v tem primeru po državah Srednje in Južne Amerike -je imel možnost spoznati različne narode, kulture, njihovo zgodovino. Najbolj so ga presunile revščina in krivice, ki jih ti ljudje, "prenašajo na svojih ramenih". Vsaka novela je torej prerez krivičnega družbenega ustroja, a se s tem njena vsebina še ne izčrpa. Ta svet ni prikazan golo, v objektivni in kruti realnosti, temveč sprašuje avtorjevo
- in našo - vest.
Stara pravda v Tolminu
V ponedeljek, 27. maja, bo v kinodvoranai v Tolminu predstavitev zbirke Stara pravda, ki jo je lani izdal Svet slovenskih organizacij. Na prireditvi, ki bo ob 20.30, sodelujejo prof. Humbert Mamolo, MePZ Hrast iz Doberdoba in recitatorji. —.......
MePZ Podgora v Gris-Cuccana
V soboto, 11. maja, je bila v kraju Gris-Cuccana med Palmanovo in Codroipom že deveta izvedba zborovske revije, ki jo vsako leto organizira domači zbor Synphonia. Prireditelji so tokrat povabili tudi slovenski zbor; tako je pevce MePZ Podgora doletela čast, da predstavijo našo zborovsko kulturo. Pod vodstvom dr. Mirka Špacapana so nastopili z Gallusom, Vrabcem, M. Špacapanom, Bruck-nerjem in furlansko narodno La biele stele. Občinstu, ki je napolnilo prostorno cerkev, sta se predstavila še zbor Synphonia iz Gris-Cuccane in Renato Portelli iz Mariana. Oba sta v svoj program vključila priredbe znanih motivov lahke glasbe z elektronsko spremljavo. Ob teh novostih, ki jih zabeležimo pri italijanskih zborih, in ki očitno pevcem in poslušalcem zelo dopadejo, se lahko zamislimo tudi pri nas, ko radi tarnamo zaradi upadajočega zanimanja za zborovsko glasbo. ————
Romanje na Sv. goro
Tradicionalno romanje dveh obmejnih škofij na Sv. goro bo v nedeljo, 26. t.m. Somaševanje v Marijinem svetišču bo ob 16. uri in ga bosta vodila oba škofa. Avtobus s Travnika, kot vsako nedeljo, odpelje ob 14. uri. To romanje združuje v molitvi za mir in prijateljsko sožitje romarje obeh narodnosti, ki nas na poseben način druži tudi Marija na Sv. gori.
Škofijsko romanje v Lurd
Kot vsako leto bo tudi letos združenje UNITALSI organiziralo škofijsko romanje v svetovno Marijino svetišče v Lurd v južni Franciji. Že v času nadškofa Cocolina se je ustvarila skupina slovenskih romarjev, ki se je vsako leto večala, tako da je zadnja leta štela že kar okrog 50 naših ljudi.
Letos bo to romanje od 22. do 28. julija in vpisovanje se je že pričelo. Po slovenskih župnijah smo razposlali letake In liste z navodili. Tistim, ki so se morda že odločili, prosimo, da svojo udeležbo čim prej prijavijo. Za slovensko skupino se je treba prijaviti dr. Francu Močniku v Zavod sv. Družine, ul. don Bosco 66, tel. 530341 do 11. do 12. ure; ali pa gospe Renati Tomšič, Sovodnje, tel. 882106 v zgodnjih popoldanskih urah. Splača se obiskati to svo-jevrstno božjo pot, ki si jo je Marija sama izbrala. ———— F.M.
Srečanje s sakralno glasbo
V cerkvi na Travniku so te dni že tretje leto potekala srečanja z duhovno glasbo. Prvi večer je bil posvečen instrumentalni glasbi: slišali smo skladbe za orgle, trobento in rog. Posebno zanimiv je bil spored, ki je obsegal Bachove skladbe, pa tudi sodobne, med njimi dve za trobento in orgle in za rog in orgle goriškega skladatelja S. Jericija. V drugem večeru, ki je bil namenjen vokalni glasbi, sta nastopili dve naši znani solistki E. Pecorari in R. Basso. Na zadnjem večeru pa sta nastopili dve pevski skupini: eksperimentalni otroški zbor in zbor S. Ignazio. Prvič je bila izvajana Messa per vod bianche, ki so jo zapeli otroci ob spremljavi organista L. Comellata. Nato je nastopil zbor S. Ignazio s svojim polifonskim sporedom. Na koncu pa sta obe skupini zapeli motet Laudate Dominum za otroški in mešani zbor ob spremljavi orgel S. Jericija. Pred zaključkom večera je zbor S. Ignazio poklonil dirigentu natisnjeno zbirko Musiča per Organo, ki obsega 4 velike skladbe za orgle, ki jih je S. Jerici jo komponiral. Vse tri večere so bila izvajanja na dostojni višini in obisk ljubiteljev sakralne glasbe zadovoljiv, saj je izključno sakralno glasbo le redko slišati, zlasti še izven liturgičnih obredov. ..... 5.J.
Nastopa pianistka Aleksandra Pavlovič
Na SCGV Emil Komel se bodo zvrstili v naslednjih tednih nastopi ob zaključku šolskega leta 1995/96. Dosežke letošnjega leta bodo izbrani učenci prikazali na štirih srečanjih. Na prvem lx) v torek, 28. t.m., igrala pianistka Aleksandra Pavlovič, učenka prof.
Sijavuša Gadžijeva, ki se je že odlično uveljavila na različnih tekmovanjih in glasbenih prireditvah. ■■■■■—...
Štarancan: slovenska sirarna in še kaj
V soboto, 27. aprila, je domači župnik v prisotnosti oblasti in Slovencev z Laškega blagoslovil odprtje obrata Stella del Nord, ki ga bo vodila Slovenka iz Boršta pri Dolini Ana Corbatto. Gospa je poročila Giuseppeja Miglina iz Salerna, znanega po predelavi svežih sirov (mozzarelle iz bivolovega mleka, scamorze, caciocavalla, domače skute idr). Ti pridelki so zelo pomembni za pizzerie; obeta se, da jih bodo prodajali tudi v Sloveniji, kjer so ti proizvodi novi. Objekt, ki je zahteval veliko truda in požrtvovalnosti cele družine Corbatto, se predstavlja v treh delih. Na desni strani so protori za predelavo južnoitalijanskih sirov, na levi so sladoledi, v sredini pa je lep prostor za prodajo na drobno in debelo. V kratkem bo pripravljen tudi park za otroke. Parkirni prostor je velik. Mlekarna je v obrtniški coni blizu Bistrigne na poti proti Lidu di Staranzano v ulici Rosa Agazzi.	K.	MUČIČ
OBVESTILA
SKPD Mirko Filej. Vabimo vas na občni zbor SKPD Mirko Filej, ki bo 23. maja v prostorih bivše osnovne šole v Štmavru v prvem sklicanju ob 20. uri in v drugem sklicanju ob 21. uri.
Z Novim glasom na grške otoke. Naprošamo vse, ki so se prijavili na potovanje, da do konca maja poravnajo stroške. Na razpolago je še nekaj prostih mest!
V	galeriji Kulturnega doma je do 25. t.m. odprta samostojna razstava goriške slikarke Laure Grusovin.
Kulturni dom, Slovensko stalno gledališče: Maurizio Costanzo - Izpraznjeno vrni. Igrata Polona Vetrih in Adri-jan Rustja. Režija Saša Jamnik, prevedla Ivanka Hergold. Pon., 27. maja, ob 20.30 abonma red A; tor., 28. maja, ob 20.30, abonma red B.
Seja širšega odbora ZSKP bo v ponedeljek, 27. maja, ob 20.30 v Doberdobu.
MlPZ Vrh sv. Mihaela vabi na prireditev Mama, rad te imam, v torek, 28. maja, ob 20. uri v centru Danica na Vrhu sv. Mihaela. Sodelujejo: otroški PZ Rupa-Peč, MlPZ Vrh sv. Mihaela z recitalom in gojenci glasbene šole Emil Komel.
Miran Devetak (klavir) bo nastopil z Alenko Zupan (flavta) v dvorani glasbene šole v Kopru v pon., 27. t.m., ob 20. uri. Program: Bach, Mozart, Rivier, Dutilleux.
V	Katoliški knjigarni lahko naročite videokaseto papeževega obiska v Sloveniji.
DAROVI
Za priprave na obisk sv. očeta: N.N. 100.000; S.G.
100.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: v spomin na dragega moža in očeta Darka Gorjana Dragica, Klara in Karlo 100.000 lir.
Za cerkev v Rupi: N.N. 5.000; N.N. 5.000; Maraž Bogdana ob sestrini poroki j 50.000; Giovanni Milillo ob poroki 100.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Peči: N.N. 50.000 lir.
Za cerkev na Vrhu: Lapanja ob krstu sinčka Marka
100.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Nada Žerjal Zaghet 50.000; N.N. s Peči 100.000; Lapanja ob krstu sinčka Marka 100.000; ob 52. obletnici nasilne smrti Marte Terčon družina 50.000 lir.
GALERIJA KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku
Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave kiparja
ZMAGA POSEGE
Umetnika bo predstavil Joško Vetrih. Petek, 24. maja 1996, ob 18. uri.
SCGV EMIL KOMEL - GORICA
GLASBENI POKLON OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA 1995/96
• KLAVIRSKI RECITAL - Aleksandra Pavlovič Komorna dvorana SCGV
torek, 28. maja 1996, ob 20.30
• POMLADNI ZVOKI
Komorna dvorana SCGV sobota, 1. junija 1996, ob 20.30
• GLASBENA SLIKANICA
Kulturni dom v Gorici sreda, 12. junija 1996, ob 20.30
• KONCERT
Irina Cavaion, violina - Valentina Pavio, klavir Komorna dvorana SCGV sobota, 15. junija 1996, ob 20.30.
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ
vabi na
PRAZNIK ŠPARGLJEV
v župnijskem parku v Štandrežu
SOBOTA, 25. maja: ob 18. uri slika rski ex-tempore za otroke vrtca, osnovne in srednje šole; ob 20.30 otvoritev in plesna zabava s skupino Lapos.
NEDELJA, 26. maja: ob 19. uri nastop tržaške folklorne skupine Stu ledi z istrskimi, goriškimi in rezijanskimi plesi, MePZ Rupa-Peč in MlPZ Stmaver. Sledi plesna zabava skupino Keydea.
SOBOTA, 1. junija: ob 20. uri plesna zabava s skupino Lapos.
NEDELJA, 2. junija: ob 16. uri tekmovanje v pritrkovanju zvonov; ob 19. uri MlPZ Štandrež-Oton Župančič; štandreška dramska skupina z enodejanko Tat s čiromv režiji Janeza Starine. Sledi plesna zabava s skupino Souvenir; ob
22.30	- tombola z bogatimi denarnimi nagradami. Delovali bodo bogato obloženi kioski in srečolov.
11
ČEIRTEK 2 1. MA|A t 99h
12
ČETRTEK 23. MAJA 1 996
BENEŠKA SLOVENIJA
KANALSKA
NOVI GLAS / ST. 20 1 996
TRETJE SREČANJE "FURLANI IN SLOVENCI V FURLANIJI"
ERIKA JAZBAR
V našem modernem času, ko je ostala Cerkev edina verodostojna moralna institucija, na katero se naslanjajo ali jo citirajo tudi tisti, ki so jo do nedavnega prezirali, dokazuje tudi krajevna Cerkev svoj vodilni primat v naši deželi.
ČEDAD.
MLADI PIHALNI ORKESTER IZ KOPRA SE LEPO UVELJAVLJA
V	soboto nas čaka srečanje, polno vsebine, ki nas uči, da lahko iščemo prijateljstvo oz. odprtost italijanskega someščana tudi na drugih ravneh. V soboto pred Binkoštmi bodo torej ob 17. uri v če-dajski cerkvi sv. Frančiška odprli srečanje, ki poteka že tretjič pod geslom Furlani in Slovenci v Furlaniji. Gre za zborovanje, ki ga prireja Center za socialne komunikacije v videmski nadškofiji z namenom, da bi se poglobil in - kar je še pomembnejše - nadaljeval dialog med etnijama, ki živita v videmski nadškofiji.
Prvo tako srečanje je bilo meseca marca 1991 v Čedadu, o tem je nato izšla tudi knjiga. Drugič smo imeli nato priložnost se pogovoriti lani meseca junija v Špetru, ko se je pozornost usmerila predvsem na pro-
blem kulturne revitalizacije ter spodbude obeh skupnosti. Letošnje furlansko-slo-vensko zborovanje bo potekalo pod naslovom Kul-
turni projekt za multietni-čne skupnosti. Program iniciative se deli v glavnem na dva večja sklopa: naj-
prej bomo lahko ob 1 7. uri (prisluhnili okrogli mizi, na kateri bodo ob političnih predstavnikih sodelovali predvsem kulturno-druž-beni delavci in duhovniki oz. vsi tisti, ki se vsak dan ukvarjajo z obema resničnostma in ju gradijo; v cerkvi bo na ogled tudi razstava Tjare di pas - Zemlja miru; ob 19.30 bo v če-dajski stolnici slovesna maša v treh jezikih, ki jo bo ob furlanskih in slovenskih duhovnikih vodil koprski škof Metod Pirih.
Predolgo bi bilo poudarjati vse pomene in pridobitve sobotnega srečanja od dejstva, da pred vsemi slovenščina velja za enakopravni jezik videmske nadškofije, pa do aktivne prisotnosti koprskega škofa in ne nazadnje do možnosti, da vsakdo lahko spregovori v svoji materinščini, ne da bi se tega sramoval. Zavednost, ponos nad lastno specifiko, prijateljsko spoštovanje soseda in pa strateški načrti so tisti temelji, na katerih bomo lahko gradili multietnično prihodnost naše dežele.
Upajmo, da bo vsaj odmev tega srečanja segel do novoizvoljenega italijanskega parlamenta, na katerega se Slovenci oziramo zaman že ves povojni čas.
Na nedavnem 25. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije (za trobila, tolkala, harmoniko, kitarski duo, komorne skupine z godali in klavirjem) so gojenci Glasbene šole iz Kopra, predvsem po zaslugi mladih članov mednarodno uveljavljenega Pihalnega orkestra Koper, poželi največji uspeh z visokimi uvrstitvami. Dobro so se uvrstili tudi mladi harmonikarji in sicer okrog osmega mesta. Z doseženimi rezultati se je kapelnik pihalnega orkestra Darij Pobega uvrstil med najbolj uspešne glasbene pedagoge Slovenije.
S tem novim uspehom nadaljuje koprski Pihalni orkester svoj nezadržni vzpon in visoko raven igranja, ki ga je v dobrem desetletju obstoja uvrstila med boljše pihalne orkestre v Evropi. Naj omenimo le nekaj njegovih vidnejših dosežkov: prvo mesto v 2. kategoriji (zahtevnostni skupini) na tekmovanju v Portorožu 1989. leta; drugo mesto v 2. kategoriji na evropskem festivalu v Goteborgu na Švedskem istega leta; prvo mesto v 3. kategoriji na svetovnem festivalu v Hamarju na Norveškem 1991. leta in nato še drugo mesto v 2.
MILAN GREGORIČ
kategoriji 1993. leta; uspešno sodelovanje na predstavitvi v Neuhofnu v Avstriji 1994. leta in v istem letu tudi najboljše ocene (med petdesetimi orkestri) na mednarodnem festivalu v Endingenu. In končno spet drugo mesto v 2. kategoriji na svetovnem festivalu v Hamarju 1995. leta.
Ni čudno zato, da je ob teh enkratnih in zavidljivih rezultatih doletela mlade koprske glasbenike in njihovega neutrudnega kapelnika velika čast, da so bili izbrani za igranje in spremljavo štiritisočgla-vega primorskega pevskega zbora na srečanju s papežem janezom Pavlom II. v Postojni. Čast, ki je hkrati pomenil trdo delo, saj je moral orkester v pripravah za nastop ločeno vaditi v skupinah s po več sto pevci po raznih krajih Primorske.
Ponosni na naš mladi primorski glasbeni rod jim tudi to pot želimo obilo uspeha in nove uveljavitve, saj je prek 700 akreditiranih novinarjev in na stotine radijskih ter televizijskih postaj preneslo njihovo glasbo oz. glas o njih na vse celine sveta.
DRUGI VENETSKI ZBORNIK: ETRUŠČANI IN VENETI
SEGIO PIPAN
Pod naslovom Etruščani in Veneti je izšel nov venetski zbornik. Izdal in uredil ga je Ivan Tomažič (Editiones Veneti). Zbornik vsebuje tri vsebinske dele, ki so jih pripravili Matej Bor, Jožko Šavli ter Ivan Tomažič, izdajatelj.
Matej Bor, ki je predlanskim nenadoma umrl, ni več dočakal objave svojih zadnjih raziskav, razrešitev napisov Etruščanov na podlagi slovenskega in slovenskih jezikov. Omenjeni napisi so v isti pisavi, ve-netici, kot napisi Venetov.
V	daljši uvodni študiji ugotavlja Bor med drugim, da slovanska podlaga prevladuje predvsem v starejših napisih Etruščanov.
Na prvem mestu njegovega izvajanja so etru-
ščanske tablice iz mesta j Pyrgi, dve v venetici, ena v feničanščini. Prva se začenja z besedami ITA TMlAj KAK IIEKAM AZVA VATI-EHE... (Ta tempelj je postavil za hram utehe...) Poleg \etruščanskih objavlja Bor tudi več napisov Retijcev in \lapodov ali Mezapov iz Apulije. Z velikim veliko-slovnim znanjem.
Značilno je, da mnogi izvedenci, ki so opravili v zvezi z Etruščani veliko raziskovalnega dela, npr. j italijanski učenjak Pallot-tino, niso uspeli razrešiti v
j celoti nobenega njihovega napisa, razen kake besede, Iker so se opirali samo na latinščino. Nepojemljive besede so pogosto razglašali za osebna ali tudi ledinska imena, s čimer se učenjaki pogosto rešujejo \iz zadrege pred širšo javnostjo.
V	drugem delu zbornika se Jožko Šavli spoprime z vprašanjem ideologije v znanosti, zlasti še s poskusi starega jugoslovanskega režima, da bi zatrl, recimo tako, pohod Venetov. Od-\ ločno zareže v določene tabuje, s katerimi je stari politični režim ustrahoval svobodno razpravljanje o koreninah Slovencev, ki očitno niso južnoslovanske.
Bistvo njegovega prispevka pa je študija o vpli-\vih pred-indoevropski h kultur na poznejši narod Venetov in današnjih Slo-\vencev. Ugotavlja med j drugim, da obstoj materinega prava še v slovenski družini še skoraj do danes izvira iz obdobja matriarhata v Evropi, iz časa pred 2000 pr. Kr., zakaj prevlada
Indoevropejcev je prinesla prevlado očetnega prava, patriarhat. Samo tam, kjer je bila kasneje podstat dovolj močna, to je v Kulturi Unetiče (po 1800 pr. Kr.) in Lužiški kulturi (po 1500 pr. Kr.), se je obdržalo staro materno pravo ob novem očetnem (indoevro-pejskem).
Študija o tem je interdisciplinarna, sestavljena s primeri, ki se nanašajo na družboslovje, jezikoslovje, bajeslovje ipd. Nekakšen prototip, ki usmerja k bolj nadrobnim raziskavam. Preseneča pa, kaj vse je mogoče odkriti v slovenskem jezikovnem izročilu, če ga obravnavamo z vidika sociolingvistike, pa tudi primerjalnih ved. Ob naslovitvi na indoevropsko-semitski slovar (Moller, 1911) nam jožko Šavli odkriva v slovenščini besede, izhajajoče iz časa pred prihodom t.i. Indoevropejcev, ko je na območju od Severne Afrike pa prek Evrope in vse do Urala potekala enotna pastirska in lovska kul-
tura. To dejstvo pojasni tudi obstoj "slovenskih" imen v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, npr. Golan (goličava), Tabor, Sidi (sedlo, selo), Bahr (barje), Betel (bajta)...
V	prispevku Ivana Tomažiča so zbrani najpomembnejši odmevi na javno izneseno problematiko v zvezi z Veneti kot predniki Slovencev. Ureditev teh odmevov v pregleden razpored bi lahko o-značili kot podvig vsebinske informatike.
S širokim poznavanjem venetske problematike se Ivan Tomažič na določenih mestih spoprijema z izvajanji nekaterih zgodovinarjev, ki zanikajo obstoj slovenskih prednikov na našem današnjem ozemlju v času pod Rimljani in še pred njimi. Tako se spoprime npr. tudi s trditvami dr. Rajka Bratoža (Primorske novice 17.2.1995), ki je v obsežnem pogovoru za ta list z ne povsem jasnimi argumenti zavračal obstoj
Venetov, naših prednikov, in jih spodnese stavek za stavkom.
Iz prikazov v tem delu zbornika je razvidno tudi, da je vprašanje Venetov dokaj pritegnilo zanimanje nekaterih krogov v bližnji Italiji. Tržaški dnevnik II Piccolo je objavil številne prispevke iz te problematike. V maju 1994 sta Tomažič in Savli predavala o tem vprašanju tudi v Padovi, Vicenzi in Veroni.
Za razliko od nemških krogov, ki se bojijo, da bo ob razkritju, da so Nemci nekako za dve tretjini venetskega izvora, propadla ideologija pangermanstva, je italijanska stran sicer previdno, vendar povsem brez kakega ustrahovanja, sprejela nova odkritja o naših prednikih v Srednji Evropi.
Pohod Venetov očitno še ni razkril svojih razsežnosti...
DOLINA
POLITIČNI PREGLED
SLOVENIJA
DO VOLITEV MANJŠINSKA VLADA?
MARIAN DROBEŽ
Slovenija doživlja mnoge težave, ki so zlasti pereče v sedanjem predvolilnem obdobju.
Poleg upadanja gospodarske rasti, naraščanja inflacije in brezposelnosti, pomanjkljivega delovanja sodišč, ki ne morejo preprečiti širjenja kriminala, je na vseh ravneh morda najbolj pereče pomanjkanje t.i. pravne in t.i. socialne države. Država obilno plačuje samo poslance, sodnike in nekatere kategorije visokih uradnikov, premalo pa skrbi za plače in s tem tudi za osebno dostojanstvo drugih slojev oziroma poklicev, denimo učiteljev in profesorjev. V Sloveniji zaradi tega napovedujejo
nove množične proteste in stavke. Težave bodo do novih državnozborskih volitev najbrž še naraščale, ker bo sedanja vladna koalicija, ki jo sestavljajo liberalni demokrati in slovenski krščanski demokrati,
morda v kratkem razpadla, in tedaj bi vlada dr. )aneza Drnovška v parlamentu ostala v manjšini. Povod za skoraj brezizhodni položaj v koaliciji je bila nezaupnica, ki jo je po vloženi interpelaciji o njegovem delovanju, Državni zbor izglasoval zunanjemu ministru Zoranu Thalerju. Odločilno je bilo, kot pišemo na drugem mestu, zadržanje krščanskih demokratov, ki so glasovali proti Thalerju (in s tem tudi proti
predsedniku vlade dr. ja-nezu Drnovšku, ki predvsem določa in izvaja zunanjo politiko).
Zoran Thaler in z njim zunanja politika sta bila zagotovo žrtev notranjepolitičnih intrig in razprtij med strankami. Kaj se bo v Sloveniji na področju vladanja in odnosov med strankami dogajalo v prihodnjih mesecih, do novih volitev torej, je težko predvideti in napovedovati. Zagotovo pa se bodo morali zlasti krščanski demokrati zelo potruditi, da bi dokazali svojo trditev, da je bilo njihovo sodelovanje v vladni koaliciji koristno in potrebno, češ da so s tem "nadzorovali levico in njene težnje, da bi prevzela čimveč vzvodov odločanja in oblasti v Sloveniji."
NEPOPRAVLJIV UDAREC SOŽITJU IN UGLEDU SLOVENSKE DRŽAVE
IZ NOVE ŠTEVILKE ČASNIKA DAN
MILAN GREGORIČ
V	kratkem naj bi šel v drugo branje slovenskega parlamenta predlog zakona o osebnih izkaznicah, ki določa v 6. členu, da bi se na narodnostno mešanih območjih izdajale dvojezične izkaznice samo pripadnikom narodnostnih skupnosti (manjšini), ki pa se jim celo lahko odrečejo in zahtevajo izkaznico samo v slovenskem jeziku.
V	prepričanju, da sem tekst slabo razumel, sem ga moral kar nekajkrat prebrati in mi še danes ni jasno, kako je moglo priti do tega težkega spodrsljaja. Členu manjka samo še en stavek, ki bi nakazal, da se bodo navedene določbe smiselno uporabljale tudi še za ostale javne listine, kot so potni list, izpiski iz matičnih knjig'itd.
Tako bi lahko z enim samim sunkom, brez posebnega naprezanja, sesuli skoraj vse, kar smo na področju vidne dvojezičnosti zgradili v polovici stoletja. Vede ali nevede uvajamo s tem členom "rasno preštevanje", kar u-tegne končati na ustavnem sodišču, ob veliki polomiji za zakonodajalca, saj se po ustavnih določbah nihče ni dolžan javno narodnostno opredeljevati. Da ne omenjam pri tem posebej po-
nižujočega položaja, v katerega bi bili s tem postavljeni pripadniki narodnostne skupnosti kot tudi nerešljivih praktičnih problemov uradnega preverjanja njihove pripadnosti, saj prav noben organ ne bi smel imeti nikakršnih tovrstnih spiskov.
Z uresničitvijo te zakonske pobude bi hkrati zdrknil na raven politične kulture neofašistov, ki so pred leti na podoben način in s pdobnimi argumenti poskušali spodnesti dvojezične izkaznice v devin-sko-nabrežinski občini pri Trstu. Zato se bodo tega verjetno najbolj razveselili ravno oni. In, poznavajoč strahoten propagandni stroj, s katerim upravljajo, lahko z gotovostjo računamo, da nas bodo pomendrali do kraja ter poskušali - tudi na mednarodni ravni - zbiti na ničlo naš sloves demokratično nastrojene države. Kakšno ceno bodo zaradi tega našega političnega fiaska plačali Slovenci v Italiji, pa ne maram niti pomisliti. S to gesto smo tudi pri-mazali klofuto novi levosredinski italijanski vladi, da bi ji ja čimbolj zagrenili, že v naprej, vsakršno njeno morebitno odpiranje do slovenske manjšine in do nas.
Tudi v novi številki časnika Dan, ki ga izdaja Socialdemokratska stranka Slovenije z oznako, da je to časopis za demokratično Slovenijo, je objavljeno veliko prispevkov o različnih temah. Te se nanašajo na dejavnost stranke v pripravah na bližnje državnozborske volitve, a tudi na aktualna vprašanja na raznih področjih v Sloveniji.
Glede na končani papežev obisk v Sloveniji je aktualen pogovor s prof. dr. Marico Marolt-Gomišček, predsednico Socialdemokratskega krščanskega foruma. Obravnava razna vprašanja iz razmerja med Cerkvijo in verniki, a tudi drugimi ljudmi. Tako poudarja, da krščanstvo ni last nobene stranke, in opozarja, da morajo v sedanjem političnem času "verni Slovenci prevzeti del odgovornosti za prihodnje odločitve. Ko smo leta 1991 dvignili zastavo države Slovenije, večina ljudi ni pomislila, da prihaja obdobje divjega lastninjenja, kraj družbenega premoženja, težav s sosednjimi državami. Državo moramo oblikovati na novih temeljih. Ti
pa morajo biti ovrednoteni s krščansko moralo in etiko, da bo Slovenija pravična in uspešna država za vse njene prebivalce."
Ivo Žajdela, nekdanji časnikar dnevnika Slovenec, je v Dnevu objavil komentar o volilnih in političnih prevarah, ki so jih v zadnjih letih povzročile nekatere politične stranke. Meni tudi naslednje: "Volitve se nezadržno bližajo. To je zadnja priložnost za nove demokratične stranke, da ustavijo vsesplošno divje lastninjenje nekdanjih komunistov. Če bo vlado spet sestavljal dr. janez Drnovšek oziroma stranka LDS, bodo komunisti dobili še tisti preostali čas, ki ga potrebujejo, da proces lastninjenja družbene imovine pripeljejo do konca. Čez nekaj let revizije ne bi bile več mogoče. Politični prostor v Sloveniji je vendarle ostal vsaj kolikor toliko odprt, da demokratične stranke lahko dobijo večino in sestavijo novo vlado. Na volitvah je treba kaznovati stranke in politike, ki so prevarali Slovence. -----------M.
ROMANJE NA SVETO GORO IN OTVORITEV MARIJANSKEGA MUZEJA
V nedeljo, 26. maja, bo ob cesti na Sveto goro ob 15. uri blagoslovitev obnovljene kapele svetih treh kraljev. Ob 16. uri bo maša, ki jo bosta ob tradicionalnem romanju obeh Goric darovala goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco in koprski škof Metod Pirih. Ob 17. uri pa bo odprtje in blagoslovitev Marijanskega muzeja.
Važna uveljavitev slovenske kulture v Benetkah
Kot smo že poročali, so pred kratkim v Palazzo delle Prigioni v Benetkah odprli razstavo znanega slovenskega oblikovalca iz Mirna Oskarja Kogoja. Beneški gostitelji so razstavo vključili v okvir tradicionalne prireditve z imenom La Sensa, t.j. simbolične poroke Benetk z morjem.
Za to priložnost so v Benetke povabili tudi Mešani pevski zbor iz Vrtojbe, ki ga vodi Zdravko Leban. Zbor je apel v nedeljo, 19. maja, na otoku Lido najprej dopoldne pri maši v cerkvi S. Nicolo. Pevci so nastopili tudi istega dne popoldne v razvedrilnem programu v bližnjem samostanskem križnem hodniku. Na trgu pred cerkvijo je bil na ogled Kogojev Venetski konjv naravni velikosti, ki bo kmalu odpeljan v Jeruzalem, kjer bo dobil dokončno mesto v središču mesta.
Obe omenjeni pobudi pomenita važno uveljavitev slovenske kulture v Benetkah. ....■■■■—— m.V.
Doktorska disertacija o slovensko-italijanskih odnosih v letih 1945-47
Magistra zgodovinskih znanosti Nevenka Troha, ki se že dalj časa intenzivno ukvarja z dogodki na Primorskem zlasti v obdobju med drugo svetovno vojno in po njej, je pripravila novo zanimivo delo. Preučila je zgodovino slovensko-italijanskih odnosov v času od konca druge svetovne vojne pa do leta 1947, torej do podpisa mirovne pogodbe med tedanjo lugoslavijo in Italijo. Svoje ugotovitve je zapisala v nalogo za doktorsko disertacijo o omenjeni temi, ki jo bo kmalu zagovarjala na Filozofski fakulteti ljubljanske Univerze. Njeno delo - obsegalo bo nad 200 tipkanih strani - bo prvo, ki bo obravnavalo zgodovino slovensko-italijanskih odnosov v omenjenem obdobju. Magistra Nevenka Troha je zaposlena v Arhivu Slovenije. ———— M.
Prvi odsek avtoceste v Vipavski dolini
Prvi odsek avtoceste, ki bo potekala po Vipavski dolini, od vasi Selo do Šempetra, je zgrajen, promet po njej pa se bo pričel v naslednjih dneh. Cestišče je dolgo 11,8 kilometrov, moderno traso pa bodo uporabljali predvsem tovornjaki in težja vozila, ki vozijo blago v tranzitu, pri čemer prečkajo Mednarodni mejni prehod v Vrtojbi oz. Štandrežu. Precej slabe volje je povzročila napoved, da bodo morali domačini, ki se vozijo v smeri proti Novi Gorici ali Ajdovščini, za vožnjo po avtocesti plačevati cestnino. Takih krajevnih potnikov je veliko število, saj se samo iz Ajdovščine vsak dan vozi v službo v Novo Gorico okoli tisoč delavcev. Cestnina bo omejevala vožnjo prebivalcev Vipavske doline po prvem odseku avtoceste, zaradi česar bodo najbrž za svoje potrebe tudi v prihodnje uporabljali staro c£sto. Medtem je Družba za gradnjo avtocest v Sloveniji, DARS, začela opravljati predhodna dela za pričetek gradnje preostalih dveh odsekov avtoceste po Vipavski dolini, od Loga pri Vipavi do Sela in od Razdrtega do Loga.	M.
Prikaz zgodovine OŠ v Dornberku
V	Dornberku na spodnjem Vipavskem obeležujejo 700-letnico ustanovitve župnije. Ta jubilej je bil velika spodbuda, da so se tudi učenci in učitelji Osnovne šole skupaj s starši otrok odločili za vrsto dejavnosti in projektov, ki so jih strnili ob dnevu odprtih vrat ob koncu preteklega leta. Nastal je projekt Zgodovina naše šole, ki je skupen rezultat poglobljenega in predanega dela najširšega kroga sodelavcev od blizu in daleč, številnih staršev, učencev, predvsem pa učiteljev.
Pred kratkim so v šoli prikazali vrsto zanimivih dejavnosti učencev, izdelke, dosežke in dokumente iz zgodovine šole. Za ustanovno leto šole v Dornberku štejejo leta 1858, ko je avstrijska vlada namestila prvega učitelja Ignacija Križmana. Šola je v začetku delovala v hiši jožeta Šinigoja, v sedanji Gregorčičevi ulici št. 6. V Dornberku se je šolalo toliko otrok, da je moral učitelju pomagati kaplan Kodelja.
Osnovna šola v Dornberku je v svojem delovanju doživljala vzpone in padce; najtežje je bilo v obdobju fašizma in med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. O vsem tem so izdali brošuro Zgodovina naše šole. Osnovno šolo v Dornberku v tem šolskem letu obiskuje okoli 250 otrok, njeno podružnico v Prvačini pa približno 50 učencev. ———— M.
13
ČETRTEK
23. MA|A 1 996
14
ČETRTEK 23« MAJA 1 996
O PETERŠILJU
Peteršilj velja za eno najbolj znanih povrtnin. Uvrščamo ga v isto družino, v kateri so tudi korenje, zelena ali šelin, koromač in številne druge rastline.
Vsi ga poznamo in cenimo, saj ga na splošno uporabljamo v kuhinji, ker s svojimi dišečimi listi močno izboljša okus jedem. Peteršilj je znan tudi po svojih zdravilnih učinkih.
Poznamo nekaj vrst peteršilja. V glavnem jih delimo na gladkoliste in sorte z nagrbančenimi-nakodrani-mi listi. V naših krajih sejemo predvsem navadnega, ki je visok od 10 do 15 cm in ima gladke, temno zelene liste. Za mnoge sladokusce je edino navadni peteršilj primeren za posebne jedi, češ da je najbolj dišaven. Poznamo pa tudi visokega, v semenarnah ga dobimo z imenom gigante dltalia, ki zrase tudi do 30 cm visoko in je prav tako žive, temno zelene barve. Stvar okusa je torej, katere vrste bomo sejali.
Poznamo tudi sorte z nakodranimi listi. Baje je ta sorta peteršilja bolj odporna proti pozebi. Mogoče zato, ker gre za vrste, ki so v glavnem bolj nizke in čopaste rasti. Lističe teh vrst uporabljajo seveda za izboljšanje okusa jedem, a tudi za okras raznih hladnih jedi in mesa.
Petrešilj je zelo skromna in trpežna rastlina, ki prenese tudi sorazmerno nizke
♦
temperature, čeprav naljep-še uspeva v zmerno toplih krajih. V primeru, da ga ne moremo zaščititi, ga bo pobralo že nekaj zaporednih pozeb. Drugače pa rase že pri temperaturi 7 stopinj Celzija, najbolje pa se razvija, ko temperatura niha med 15 in 18 stopinjami. Zadoščala bo torej že skromna zaščita, da bomo lahko imeli svež peteršilj vso zimo. Važno pa je, da ga ne sejemo prezgodaj. Tvegali bi, da bi komaj nakaljeno seme prezeblo, kar bi lahko povzročilo, da bi šle rastline naravnost v cvet, kot pravimo, kar pomeni, da bi bil posevek neuporaben.
Toda vrnimo se k peteršilju. Za uspeh pri gojenju le-tega je bistvenega pomena voda. Ta povrtnina namreč potrebuje vedno dovolj vlage, da lepo uspeva. Ne prenese pa zastoja vode. Zato nekoliko težje raste na bolj ilovnatih tleh. Gredico, na katero bomo sejali peteršilj, moramo dobro pripraviti. Najboljše rezultate bomo dosegli, če je zemlja dobro založena z organskimi snovmi in je po svoji reakciji nevtralna ali lahno kisla. Ko ga sejemo, pazimo, da ga ne bi sejali na gredicah, na katerih je prej rastla povrtnina, ki spada k isti družini. Se pravi, da ne bomo sejali peteršilja na tista mesta, kjer smo pravkar pospravili korenček, zeleno ali šelin in koromač. Isto velja tudi za sam peteršilj, miniti morajo vsaj tri - štiri leta, da sejemo klobučnice spet na isto mesto.
Če imamo dobro vrtno zemljo, ki jo kolikor toliko redno gnojimo s kompostom ali hlevskim gnojem, je v tleh dovolj hranljivih snovi za setev peteršilja, tudi če zemlje ne pognojimo pred setvijo. Drugače bomo raztrosili dve lopati zrelega hlevskega gnoja ali komposta na kvadratni meter in bomo to porazdelili na celotno površino ter zakopali.
Če lahko nekoliko zaščitimo posevke, lahko zato že sejemo peteršilj bodisi na vrtu bodisi v zabojčke, ki jih lahko postavimo na balkon.
  M.T.
NOVA STROKOVNA KNJIGA
TEHNOLOŠKI IN PROJEKTNI MANAGEMENT
GABRIJEL DEVETAK
V začetku aprila je pri založbi Grafika Soča Nova Gorica izšla strokovna knjiga prof. dr. Franca Bizjaka z naslovom Tehnološki in projektni management. Avtor - Novogoričan z določeno prakso v gospodarstvu - je univerzitetni profesor na biotehnični fakulteti v Ljubljani.
V svoji najnovejši knjigi je znal povezati inženirska in ekonomska znanja, pridobljena s temeljitim študijem in dolgoletnimi izkušnjami pri delu na tehnoloških problemih, v ekonomiki in pri vodenju projektov. V uvodnih poglavjih je prikazan proizvodni sistem v podjetju, družbenoekonomski vidiki izbire tehnologije ter pogoji za učinkovito izrabo tehnologije. Mnogo bolj podrobno pa so obdelana poglavja, ki zaokroženo prikazujejo temelje ekonomike tehnolo-
ških sistemov ter odvisnost stroškov od izbire tehnologije. Pri tem so izredno pomembni dejavniki učinkovitosti in stroški, saj je zlasti od le-teh v veliki meri odvisen končni uspeh poslovanja podjetja.
Za marsikoga bo zanimivo poglavje, ki obravnava strateško vodenje tehnološkega razvoja. V njem je avtor izredno pregledno prikazal determinante dolgoročnega razvoja, strateški položaj podjetja, determinante donosnosti, ekološko usmerjeno razvojno strategijo in niz drugih področij, ki se nanašajo na poslovno strategijo in njeno oblikovanje. Vse to morajo poznati današnji podjetniki in managerji.
Glede na dejstvo, da ima knjiga naslov Tehnološki in projektni management, je avtor tej problematiki posvetil posebno pozornost v zadnjem poglavju, v kate-
rem je izredno podrobno obdelal projekte in projektni management. Pri tem se je dotaknil osnove teorije sistemov pri pripravi pro ektov, vrste projektov, osnove projektne ekonomi ke, vrednotenje projektov in končno samega vodenja projektov.
Velika prednost Bizjakovega načina pisanja in po dajanja projektnega mana-gementa je med drugim tudi v tem, da zna slikovito in poglobljeno prikazati konkretne probleme ter se posluževati številnih matematičnih izvajanj, shem ipd.
Knjiga bo osrečila tudi inovatorje oz. ustvarjalno naravnane podjetnike, saj zajema tudi inovacije in nove tehnologije kot temelj razvoja podjetja s prikazom kroga racionalizacijskih učinkov ter osnovnih pogojev učinkovitega uvajanja inovacij v prakso.
Poleg lastnih izkušenj je pri pisanju te knjige uporabljal številne domače in tu je vire priznanih znanstve nikov in strokovnjakov, kar daje knjigi še dodatno vred nost.
NEKAJ NOVIC O OBRAZCU 740
Bliža se čas, ko bo treba predložiti obrazec 740. Po lanskem precej zamotanem obrazcu so letos vendarle poenostavili način izpolnitve. Poleg tega pa so uvedli tudi nekaj novosti: - avtonomni delavci in pro-fesionisti bodo lahko v letošnji prijavi dohodkov odbili prostovoljne socialne dajatve; - pri referendumu za socialne, verske in podporne namene sta dodani še dve Cerkvi, in sicer Evangeličanska baptistična Cerkev Italije in Evangeličansko-luteranska Cerkev; - priznana je dodatna davčna olajšava za tiste, ki imajo več kot dva otroka; -znižal se je odstotek za stroške in odnosne odbitve, in sicer od prejšnjih 27% na 22%; - zvišala se je revalutacija poljedelskih in zemljelastniških dohodkov. To so glavne novosti. Naj ponovimo, kdo mora izpolniti obrazec 740. To so: - kdor mora voditi knji-
govodstvo, tudi v primeru, da v letu 1995 ni imel dohodkov; - odvisni delavci, ki so delali pri več delodajalcih, kar je dokazano tudi iz več obrazcev 101 ali 102 vprimeru, da je obdavčljivi davek večji od odbitkov odvisnega in družinskega dela; - odvisni delavci in upokojenci, tudi v primeru, da imajo le posamezen obrazec 101 ali 102, kateri morajo vrniti davčne olajšave, ki jim niso bile namenjene, a so jih vseeno uporabili med letom; - odvisni delavci, ki so prejeli dohodke od oseb, ki niso dolžne opraviti davčnega odtegljaja; - kdor živi v tujini, a ima v Italiji dohodke, ki niso bili še obdavčeni; - davkoplačevalci, ki so | prejeli dodatne dohodke, ki jih je treba navesti z nadomestnim davkom v sekciji T; - davkoplačevalci, ki so v letu 1995 prejeli dohodke, ki so posamezno ob-Idavčeni. Naj spomnimo še davkoplačevalce, da je rok predložitve obrazca 740 30. junij, za plačilo pa je čas do 31. maja;
I po tem roku pa se do 30. junija plačilo I zviša za 3%. - ANASTAZIJA PURIČ
MOC ZDRAVILNIH
RASTLIN
JELENA STEFANČIČ
SE NEKAJ ZANIMIVOSTI IN DOBRIH NASVETOV
CVETNI PRAH
Cvetni prah nabirajo čebele s prašnikov raznovrstnega cvetja. V njem najdemo dosti vitaminov in hormonov, potrebnih za rast. S poskusi so ugotovi I i, da so v cvetnem prahu tudi antibiotične snovi ter da cvetni prah dobro deluje pri slabokrvnosti, da ureja delovanje črevesja, povečuje slast do jedi in delovno sposobnost, da znižuje krvni pritisk in povečuje količino hemoglobina in eritrocitov v krvi.
KVAS
Kvas je sivkasta, nekoliko vlažna snov, posebnega duha in okusa, sestavljena iz mikroskopsko majhnih delcev, kvasnih glivic. Ker je
kvas bogat z beljakovinami in ogljikovimi hidrati, je o-dlična hrana, posebno še, ker ima dosti vitaminov.
Kvas ureja prebavo in zdravi kožne bolezni; uporabljajo ga tudi za zdravilo pri nepravilnem gnitju črevesne vsebine. Težave, ki jih imamo včasih po uživanju antibiotikov, lahko ublažimo z uživanjem kvasa in jogurta. Za čiščenje kože pri pubertetnikih priporočajo uživanje kvasa, in sicer kar suhega. Dva koščka orehove velikosti pojemo na dan ali pa ga zmešamo z vodo in tekočino potem popijemo.
Kvas je odlično sredstvo za maske, obloge za obraz. Zmešamo ga z vodo in ga namažemo na očiščeno kožo. Pustimo ga, da deluje približno četrt ure, nato masko speremo z mlačno vodo. Tako masko posebno priporočajo mladostnikom, ki imajo mozoljasto polt.
KISLO ZELJE
Ne samo medicina, tudi strokovnjaki priporočajo uživanje svežega kislega zelja.
Sveže kislo zelje ima v sebi razne kvasine in fermente, ki pospešujejo prebavo. V njem so našli več kot deset prostih aminskih kislin. Sok iz svežega kislega zelja uporabljajo kot zdravilo za čir na želodcu ali dvanajstniku. Zdravilni sok si lahko napravimo sami iz svežega zelja. Zeljnato glavo dobro zmeljemo, npr. v strojčku za rezanje, in iztisnemo sok. Pijemo ga trikrat na dan po pol kozarca, tri do štiri tedne. Sok pa si moramo pripraviti vedno svež, ker sicer rad zavre, se potem skisa in pri tem j izgubi zdravilno moč.
SKLEP
Zdravilne rastline so del narave in so človeku bližje in nenevarne, če jih znamo pametno uporabljati. Njihov pomen je vsak dan večji in s tem vedno bolj raste tudi njihova vrednost.
-----------KONEC
  iV J»
(
SCEP LJUBEZNI TUDI V LONEC
Piščančeva obara - potrebujemo: 1 piščanca, 2 žlici masti, 1/2 čebule, 1 žlico moke, košček limonine lupinice, sok 1 limone, peteršiljevo korenino z zelenjem,
I žlico paradižnikove mezge, ščep majarona, sol.
Očiščenega piščanca zrežemo na kose. Na masti prav svetlo prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo meso, kos za kosom in vsakega o-pečemo. Poprašimo z moko, jo nekoliko popražimo in meso zalijemo. Tekočina naj ga pokriva. Pridenemo drobno zrezano peteršiljevo korenino, del sesekljanega zelenja, limonino lupinico, ščep majarona, paradižnikovo mezgo in kocko za koko-
šjo juho. Solimo. Ko je meso že mehko, obaro okisamo z limoninim sokom in ji primešamo še drugo polovico sesekljanega peteršilja. K obari ponudimo žgance, pire krompir, široke rezance in solato.
Goska v papriki - potrebujemo: 1 gosko težko približno 1 1/2kg, 6-8 dag masti ali olja, 2 čebuli, 1 žlico moke, sol, papriko, muškatni orešek, 1 dl kisle smetane, nekaj kapelj kisa (za približno 6 oseb).
Na vroči maščobi svetlo zarumenimo sesekljano čebulo in dodamo na koščke narezano gosko. Popražimo
JELENA STEFANČIČ
in opečemo, nato prilijemo malo vode ali juhe in počasi dušimo. Ko tekočina povre,
I oprašimo z moko, ponovno prilijemo vodo ali juho, solimo, dodamo papriko in o-dišavimo z naribanim muškatnim oreškom. Orešek je močnega vonja in okusa, treba ga je zelo malo. Pokrito dušimo. Mehkemu ]mesu prilijemo smetano in nekaj kapelj kisa. Omake naj bo le toliko, da sega v kozici do roba mesa. Ponudimo z raznimi cmoki, | testeninami, žganci, domačimi rezanci, dušenim rižem ali krompirjem. ------------ DALJE
ZARES
ŠPORTNI
DERBY?
IVAN BAJC
FOTO K KOM A
Veselje Horovk in žalost Slogašic
V domačih odbojkarskih krogih še vedno močno odmeva slovenski derby v ženski C-J ligi med Borom in Slogo. Po predvidevanjih je na Stadion 1. maja navalilo zares veliko število navijačev, ki so v športnem duhu glasno navijali za svojo še-sterko. Srečanje je bilo zaradi svoje važnosti izredno živčno, zato je bila igra povprečna. Zmagale so Borovke, ki so tačas v boljši formi, to pa je nasprotnicam preprečilo, da bi se neposredno uvrstile v višjo ligo.
Borov trener Marko Kalc je po srečanju ugotovil, da so dekleta odigrala lepo predstavo, zmagala pa je ekipa, ki je na igrišču pokazala nekaj več. Čestital je tudi Slogi in ji kot športnik zaželel uspeh v play-offu. V Sloginem taboru pa je bil trener Branko Sain vidne) nezadovoljen in kritičen: "Tekma je bila na visoki ravni, čeprav je tehnika odstopila nekaj prostora živcem. Naše napredovanje v višjo ligo pa ne bi pomenilo, da gre Sloga v B-2 ligo in Bor ostaja v C-1 ligi ter se zato izgubi v senci moje šesterke. Tega naše gibanje žal ni razumelo, ampak vseeno upam, da bomo prišli do zasluženega prestopa po play-offu."
Kot se v športu dogaja, je torej slavila ekipa, ki je tačas v boljši formi. Popolnoma skregano s poštenim športnim duhom Pa je mišljenje mnogih v Sloginem taboru, da bi moral Bor prepustiti zmago gostom. Taka razmišljanja so za športnike in športne delavce žaljiva.
NOVI GLAS / ŠT. 20 1996
NAMIZNI TENIS
KRAS
V DRŽAVNEM FINALU
ERIK DOLHAR
Krasova A-ligaška namiznoteniška ekipa se bo drevi, 23.t.m., v prvi finalni tekmi potegovala za državni naslov. Krasovke so v postavi: VVang, Bersan, Vanja in Katja Milič (na sliki), prejšnji teden presenetljivo izločile nosilke državnega naslova, ekipo Coccaglio iz Brescie. Potem ko so najbolj presenetljivi rezultat dosegle v prvi tekmi v gosteh v Brescii, kjer so premagale domačinke s 6-4, so izenačile na domačem igrišču (5-5), tako da je bilo tretje srečanje v soboto v Brescii odveč.
To je izjemen uspeh, če pomislimo, da so varovanke Sonje Milič izločile 4-kratne državne prvakinje in se tako po 11 letih spet uvrstile v finale za državni naslov. Po mnenju predsednika Zvonka Simonete pa so skoraj brez možnosti, saj je ekipa iz Mantove, katere mladinski sektor je v letošnji sezoni
prevzel bivši večletni trener Krasa Matjaž Šercer, premočna za naše. V tej ekipi so namreč domala vse najboljše italijanske pingpongašice (št. 1 Bulatova, št.3 in št.4) v družbi odlične Kitajke. Krasovke pa nimajo kaj izgubiti, saj so si v društvu na začetku sezone postavile kot edini cilj čimprejšnji obstanek v A-ligi, tako da so doslej že krepko presegle vsakršno predvidevanje. Glede na bojevitost, ki so jo v Zgoniku pokazale proti bolj izkušenim nasprotnicam, pa smo lahko prepričani, da bodo dale vse od sebe. Zgoniška predstava je bila res na kvalitetni, evropski ravni, posebno dvoboji Wang-Cheng, Vanja Milič -Zampini in pa zadnja, odlo-
čilna igra in zmaga dvojice VVang - Bersan proti Zampi-nijevi in Merendi. Številna publika je z bučnim navijanjem in ploskanjem poplačala trud Krasovk, ki so se po doseženem finalu veselile z odborniki in prijatelji. Med tekmo je telefon zgoniške telovadnice stalno brnel, saj je predvsem sedanjega nasprotnika, Matjaža Šercerja, zanimalo, proti komu bo igral v finalu... V telovadnici se je tudi šušljalo, da italijanska namiznoteniška federacija namerava spet spremeniti pravilnik, že spet v škodo Krasa. Pravijo namreč, da bi morali zmanjšati število igralk vsake ekipe na 3 (sedaj 4), kar bi bila prava škoda za Krasovo ekipo, ki ima končno štiri kvalitetne igralke. Novi pravilnik bi seveda o-škodoval dobro delo tistih e-kip, ki kot Kras črpajo igralke iz svojega mladinskega sektorja.
SOCA SE ODPOVEDUJE NAPREDOVANJU!
Zaključila se je večina prvenstev, na katerih so nastopale naše šesterke. Val si je zagotovil peto mesto na lestvici B-2 lige, kar je nedvomno velik uspeh. Še bolj razveseljiva novica pa je prišla v Štandrež v ponedeljek. Mladi Valoveč Matej Černič je bil namreč uvrščen v ožji krog osemnajstih odbojkarjev do 18. leta starosti, ki se bodo v Izraelu potegovali za evropski naslov.
Z Valom bo prihodnje leto v isti ligi zanesljivo nastopala Sloga, ki se je v mestnem der-byju s Pallavolom sicer poslovila s porazom, zasedla pa je končno četrto mesto v C-1 ligi, ki ji omogoča neposredno napredovanje. Le dve mesti nižje je pristala sovodenjska Soča, kar bi ji nudilo priložnost, da se v play-offu tudi sama poteguje za napredovanje. V do-
govoru s trenerjem Jakopičem pa so se pri društvu odločili, da se bodo odpovedali tej možnosti, saj bi bila oddaljena gostovanja v Pinerolu, Bergamu in Vogheri preveliko in nesmiselno breme za društvo, igralce in sponzorja.
O ženskem derbyju C-1 lige je bilo veliko govora že v v uvodniku; dodati gre le, da se bodo Slogašice v "prisilnem play-otfu" borile za napredovanje s Trevisom, Brescio in Cune-om, kar nedvomno ni lahka naloga. Sloga je končala prvenstvo na 5. mestu, Bor pa na 8.
V moški C-2 ligi sta obe naši šesterki, Olympia in Bor, končali z napori v spodnji polovici lestvice, kar je delno razočaranje, predvsem za Goričane. Izkazale pa so se njihove kolegice ženske ekipe Olympie, ki so so kot novinke v C-2 ligi zasedle odlično končno tretje mesto, medtem ko je Sokol sklenil sezono v spodnji polovici razpredelnice. Za prestop v to ligo se trenutno v play-oftu ženske D-lige na vse kriplje borijo še Valovke, ki imajo še dobre upe, da bi dosegle napredovanje.
Vsekakor uspešna sezona naših šesterk torej!
KOTALKANJE
USPEHI TANJE ROMANO
Tanja Romano (Polet) je trenutno najuspešnejša za-mejka, ki se ukvarja s kotalkanjem. Upravičeno sodi med naslednike Sama Koko-rovca, večkratnega svetovnega, evropskega in italijanskega prvaka, ki se sedaj ne ukvarja več aktivno s kotalkanjem, ostal pa je v tem okolju, saj pomaga pri treniranju tako pri matičnem društvu Polet kot po Italiji pri raznih klubih in selekcijah za državno reprezentanco. Pred kratkim je postal tudi tehnik federacije.
	
Samo Kokorovec je bil zato najprimernejša oseba, s katero smo se lahko pogovorili o zadnjih uspehih Tanje Romano.
Kako bi ocenil zadnje dosežke Tanje Romano, katerim si sam prisostvoval?
Tanja je letos precej dobro začela sezono. Na deželnem prvenstvu je namreč pokazala velik napredek v primerjavi z lanskim letom predvsem v prostem programu. V obveznih likih pa je še vedno nekoliko v zamudi s konkurenco, kar lahko pripisujemo preveliki živčnosti in, po mojem mnenju, tudi temu, da trenira premalo ur sama. Morala bi se podati sama na kotalkališče, brez trenerja, in sama trenirati; to pa ji zaenkrat manjka."
----------E.D.
AMATERSKI NOGOMET
Juventina v polfinalu superpokala, Zarja out
Tudi v povratnem kolu so Štandrežci premagli Caprivo in se tako uvrstili v polfinale, v katerem se bodo v soboto pomerili s Tamaijem. Iz omenjenega pokala pa se je poslovila Zarja, ki je izgubila s Porcio.
Breg je v dodatnem srečanju za napredovanje v 2. amatersko ligo doživel prvi poraz po več mesecih. Brežani so tako zdrsnili na drugo mesto z dvema točkama zaostanka za vodilnim Muzzanesejem, s katerim se bodo srečali v nedeljo.
V poprvenstvu 3. amaterske lige je Dolina doživela tretji zaporedni poraz in tako slabo zaključila sezono.
V nedeljo bosta v dodatnih tekmah spet stopili na igrišče postavi Primorja in Krasa. Prosečani bodo proti Lignanu odigrali dodatno srečanje za napredovanje v promocijsko ligo, Krašovci pa se bodo proti Torreju potegovali za deželni naslov prvakov 3. amaterske lige. ———— E. BEVK
Bor izpadel iz C-2 lige
Borova zmaga proti Arteju je bila zaman, saj so Barini in ostali izpadli iz C-2 lige. Tako seje končala pustolovščina, katere konec bi lahko bil povsem drugačen, če bi Borovci osvojili le dve zmagi več.
V D ligi se bo vse odločilo konec tedna, ko bo na sporedu zadnje kolo, možna pa so tudi dodatna srečanja za napredovanje. Cicibona in tržaški CUS si namreč delita prvo mesto z istimi točkami. V zadnjem kolu bodo pred težjo nalogo Cicibonaši, ki se bodo spoprijeli s tretjeuvrščeno peterko, medtem ko bi lahko Tomšiču in ostalim pomagali Domovci, ki se bodo srečali s Cusom.
Kaj pa se dogaja pri Jadranu? Zaenkrat nič novega, saj so igralci na zasluženem enotedenskem počitku, nakar bi morali nastopiti na turnirju tržaškega prvoligaša, kar pa je še v dvomu. Medtem nas je pretresla vest, da se je predsednik Jadrana Pavel Vidoni hudo poškodoval pri padcu s 5-metr-ske terase. Požrtvovalnemu predsedniku voščimo čimprejšnje okrevanje! —— DOLFO
DELOVANJE P.O. ZSŠDI ZA GORIŠKO
Seminar ZSŠDI za odbornike goriških športnih društev
S predavanjema dr. Borisa Perica in prof. Alda Rupla se je v sredo, 15. t.m., v prostorih Dijaškega doma v Gorici zaključil seminar za odbornike goriških športnih društev, ki so včlanjena v ZSŠDI. Zasedanje je bilo obravnavano politično-socialno in organizacijsko, saj so se predavatelji dr. Damjan Pavlin, prof. Emidij Susič in prof. Ivan Peterlin dotaknili vrste vprašanj, ki zadevajo našo manjšinsko stvarnost, v kateri odigravata šport in telesna kultura pomembno vlogo. Zaključni večer seminarja pa je bil usmerjen bolj v politično-gospodarske in zgodovionske premike naše družbe. V svojem posegu je dr. Boris Peric ocenil politične volitve s posebnim poudarkom na poglede in obete, ki naj bi jih sprememba v politični klimi prinesla tudi naši narodnostni skupnosti. Dotaknil se je financiranja naših ustanov in društev, ki so odvisni od uspešnosti gospodarstva, na drugi strani pa od pomoči države, javnih ustanov in matične domovine. Obregnil pa se je ob dokaj sterilno politično prisotnost manjšinskih predstavništev v krajevnem življenju. Po Peričevem mnenju je rešitev edino v trdnem skupnem predstavništvu, ki bi bilo sposobno zastopati interese manjšine na vseh ravneh. Prof. Aldo Rupel je svoje predavanje osnoval na zgodovinskem razvoju športa na Primorskem ter na razglabljanju o pomenu telesne kulture v manjšinskih in širših okvirih. Posebno je izpostavil nekoliko pomanjkljivo poznavanje zgodovinskih okoliščin, v katerih je nastajalo, se vzpenjalo in doživljalo smrtne udarce slovensko športno gibanje na teh tleh. To nepoznavanje se odraža tudi v naši (ne)sposobnosti, da kjer koli in v primerni obliki ne-osveščenemu italijanskemu someščanu predstavimo sliko stoletne prisotnosti slovenskega organiziranega športa. Svoj poseg je prof. Aldo Rupel sklenil z ugotovitvijo, da sta vsem težavam navkljub naš človek in z njim naša telesna kultura bila sposobna vedno se prilagajati novim razmeram. V tem se kaže življenjskost športa in naše družbe nasploh. ————— VILI PRINČIČ
SLOVENSKI ŠPORT
Kegljašice svetovne prvakinje
Novogoriški nogometaši nadaljujejo pot do naslova državnih prvakov. Tri kroge pred koncem letošnjega državnega prvenstva so zadržali šest točk prednosti pred drugouvrščeno Olimpijo.
Slovenska ženska kegljaška reprezentanca je v Pragi osvojila naslov svetovnih prvakinj. Postavila je tudi nov svetovni rekord! ———
15
ČETRTEK 23. MAJA 1996
16
ČETRTEK 23. MAJA 1 996
NOVI GLAS
KAMPANIA OSEM OD TISOČ
TUDI Tl LAHKO POMAGAŠ!
Osem od tisoč. Ne razpolagamo s točnimi podatki, toda prve ugotovitve potrjujejo, da se je polovica davkoplačevalcev izrekla za eno od izbir in med temi se je 81,6% prijavilo v korist katoliške cerkve. 15,3% jih je podpisalo za državo, 3,1% pa za druge cerkve. Zanimiva je ugotovitev, da se je več kot 50% nevernih ljudi odločilo za katoliško cerkev in s tem potrdilo svoje veliko zaupanje vanjo, saj je ta sposobna dobro uporabiti pridobljena sredstva. Ta sredstva so namenili cerkvi davkoplačevalci s podpisom, ki jih nič ne stane, v za to postavljeni razdelek davčne prijave na obrazcih 740, 730-1,101 (odvisni delavci) in 201 (upokojenci). Glede zaupanja ni dvomov, saj dejstva potrjujejo, ne besede.
Od 1990 do 1995 je Italijanska škofovska konferenca mogla nameniti 659 milijard lir za karitativne dejavnosti v Italiji in Tretjemu svetu. Kako pa? O nekaterih od 5.000 že uresničenih del predvajajo te dni po 30 sekund trajajoče reklamne spote po televiziji in radiu.
iv ' ,
Med temi naj omenimo dejavnosti v skupnosti bivših u-živalcev mamil v Vigevanu, v centru za prizadete v Mo-deni, v družinski posvetovalnici, ki ima namen pomagati, tudi duhovno, družinam, mladim in ostarelim v Secondiglianu v neapeljski pokrajini, kakor tudi tiste dejavnosti v menzi za potrebne v Rimu in v zvezi z obnovo semenišča v Sevezu.
Od leta 1990 do danes je bilo podeljenih 395 milijard za uresničitev več kot 2.000 projektov za nastanek in razvoj ustreznih dejavnosti v Afriki, Aziji, Južni Ameriki in Albaniji.
Glede gradnje novih cerkvenih stavb v Italiji je bilo predstavljenih od 1990 komisij Škofovske konference 831 projektov: od teh je bilo
338 že izvedenih, 297 jih je pred skorajšnjo uresničitvijo, za 76 pa še potekajo postopki za pripravo; bilo je dodeljenih 310 milijard. Poslovno leto 1996 ni bilo še otvor-jeno.
Druge dušnopastirske dejavnosti v vrednosti 338 milijard lir so neposredno izvedle škofije: med ta dela spadajo oratoriji, veroučne in misijonske dejavnosti, pobude v korist ostarelih in bolnih duhovnikov, druge pa za spodbude na področju krščanske vzgoje.
Poleg tega je bilo v šestih letih potrošenih 1833 milijard za dejavnosti 38.000 duhovnikov, prostovoljcev in dobrodelnih delavcev.
Vse to je bilo storjeno z denarnimi sredstvi osem od tisoč, namenjenimi krščanski cerkvi.
S tem, da se podpišeš, te nič ne stane, je pa tudi zelo pomembno, če je komu mogoče, nuditi prispevek za vzdrževanje duhovnikov; v ta namen uporabiš poštni tekoči račun št. 57803009, naslovljen na Istituto Centrale Sostentamento Clero. Če bo dospelo dovolj prispevkov za vzdrževanje s sredstvi o-sem od tisoč, bo lahko katoliška cerkev nudila še več uslug.
ZKB PREJELA DOVOLJENJE ZA POPOLNO POSLOVANJE S TUJINO
IVAN ŽERJAL
Zadružna kraška banka je prejšnji teden prejela od Banke Italije dovoljenje za popolno poslovanje s tujino. To je velik dosežek, do katerega je ta bančni zavod prišel zaradi dobrega poslovanja. Njegovo premoženje se je v lanskem letu povišalo na več kot 50 milijard lir. Ob tej priložnosti smo direktorja ZKB Klavdija Brajnika zaprosili za izjavo.
"Dejstvo, da nam je Banka Italije priznala popolno poslovanje s tujino," nam je povedal dr. Brajnik, "je prav potrditev našega delovanja. Upoštevati moramo namreč, da lahko zaprosiš za to dovoljenje in ga potem tudi prejmeš, le če poslovanje ustreza določenim kriterijem in če ima banka določeno pre-
moženje in organizacijo. Mi smo se na to pripravljali že leta in ko smo bili gotovi, da to lahko dosežemo, smo na začetku leta vložili prošnjo za popolno poslovanje s tujino. Eden glavnih pogojev, da se je to lahko doseglo po spremenjenem bančnem zakonu, je bil prav ta, da je premoženje banke preseglo 50 milijard. Na osnovi zakona 285 iz leta 1993, ki ponovno ureja poslovanje, postane banka univerzalna - to pomeni, da lahko posluje na katerem koli področju - ko njeno premoženje, to je glavnica in skladi, preseže 50 milijard. Mi smo to dosegli po zaključku leta 1995; prav na osnovi teh rekvizitov in na osnovi poslovanja, ki smo ga že imeli s tujino kot delno pooblaščeni, smo vložili prošnjo."
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA - OBRAČUN DNE 31. 12. 1995
PREMOŽENJSKO STANJE
IZKAZ POSLOVNEGA USPEHA
10
20
30
40
50
70
90
100
130
140
10
20
AKTIVA
BLAGAJNA IN RAZPOLOŽLJIVOST PRI OSREDNJI BANKI IN POŠTNI UPRAVI
DRŽAVNE IN SORODNE VREDNOTNICE, KI JIH LAHKO REESKONTIRAMO PRI OSR. BANKI
TERIATVE DO BANČNIH USTANOV
TERJATVE DO STRANK
OBVEZNICE IN DRUGE VREDNOTNICE
SOUDELEŽBE
VEČLETNI STROŠKI
IMOBILIZACIJE
RAZNE AKTIVNE POSTAVKE
AKTIVNI PRIPISI IN IZLOČITVE
SKUPNA AKTIVA
-3.150.057.624
-61.608.183.137
-38.033.194.550
-139.223.392.993
-67.426.479.688
-985.430.000
-327.971.128
11.837.611.502
-14.986.698.762
-5.559.083.244
-343.138.102.628
JAMSTVA IN OBVEZE
IZDANA IAMSTVA
OBVEZE
11.252.199.917
1.666.320.000
20
30
40
50
60
70
80
90
100
120
130
140
150
170
PASIVA
DOLGOVI DO BANČNIH USTANOV
DOLGOVI DO STRANK
DOLGOVI ZA VREDNOTNICE
SREDSTVA TRETJIH V UPRAVI
RAZNE PASIVNE POSTAVKE
PASIVNI PRIPISI IN IZLOČITVE
SKLAD ODPRAVNIN
SKLADI ZA RIZIKE IN OBVEZE
SKLAD ZA RAZVREDNOTENJ TERJATEV
SKLAD ZA SPLOŠNE BANČNE RIZIKE
DRUŽBENA GLAVNICA
DOPLAČILA NA DELEŽE
REZERVNI SKLAD
SKLADI DENARNEGA OVREDNOTENJA
POSLOVNI DOBIČEK
SKUPNA PASIVA
980.512.215
235.455.400.922
42.518.421.393
289.695.521
4.528.980.011
2.323.832.353
3.770.728.401
1.907.486.629
1.196.364.916
172.049.999
26.220.000
117.306.853
42.061.584.301
1.182.786.653
6.606.732.461
343.138.102.628
10
20
30
40
50
60
70
80
90
110
120
130
140
150
170
180
190
200
230
AKTIVNE OBRESTI IN SLIČNI DOHODKI
PASIVNE OBRESTI IN SLIČNA BREMENA
DIVIDENDE IN RAZNI DOHODKI
AKTIVNE KOMISIJE
PASIVNE KOMISIJE
DOBIČKI PRI FINANČNIH POSLIH
RAZNI DOHODKI PRI STORITVAH
UPRAVNI STROSKI
ODPISI VEČLETNIH STROŠKOV IN IMOBILIZACIJ
RAZNI UPRAVNI STROŠKI
POPRAVKI TERJATEV IN VIŠANJE SKLADOV ZA JAMSTVA IN OBVEZE
PRILIVI ODPISANIH TERJATEV
VIŠANJE SKLADA ZA RAZVREDNOTENJE TERJATEV
ODPIS SOUDELEŽB
DOBIČEK PRI SPLOŠNEM POSLOVANJU
IZREDNI DOHODKI
IZREDNI STROŠKI
IZREDNI PREBITEK
POSLOVNI DOBIČEK
34.137.903.945
-15.961.701.504
19.500.000
1.373.919.323
-181.176.686
2.394.978.725
1.690.633.003
-13.611.186.294
-1.590.999.241
-584.317.564
-751.332.226
189.321.307
-994.433.366
-5.000.000
6.126.109.422
767.013.965
-286.390.926
480.623.039
6.606.732.461