Gospodarske stvari. O zastrupljenju škodljivili mrčesov. (Dalje ) 2. Gosenice drevesnih predic. Za preganjanje tega mrčesa ae je že davno žveplovi kalij ali žveplova jetra od mnogih strani priporooevalo. Goaenice 8e zaprejajo v gnjezda med liste in cvet, ae odtod razširjajo črez celo drevo, narejajo poeebno na jabljanib in slivali veliko škode in se od časa do čaaa zopet v gnjezda umaknejo. Poznejše akušnje pa 80 pokazale, da jih raztopljina iz žveplovih jeter ne more niti gosenic zmočiti, niti v gnjezda vdreti in je tedaj škropljenje dreves z njo brez vsega učinka. Nadaljšnje poskušnje so pokazale, da je raztopljina iz 2 gramov žveplovih jeter in iz 15 gramov mazljivega mijila goaenice na listju in v gnjezdih naglo pokončala. Ta atrup se more povaodi prav lahko napraviti. Mazljivo mijilo in žveplova jetra si vaakdo sam labko raztopi *. na hektoliter pride 1 5 kila mazljivega mijila in 200 gramov žveplovih jeter. Tudi tukaj se mora gledati na to, da ao žveplova jetra črstva in za akropljenje ae rabi sredaje velika vrtna brizgalaica, kakoršaje se po štacanali za železo kapajejo. 3. Listae uši, ki ae po drevesnih mladikah in na liatih zarejajo, se z nazaaajeno tekočino prav lahko pokoačati morejo, ki ae, kakor je bilo povedano, iz 2 gramov žveplovega kalija in iz jedne žlice mazljivega mijila napraviti da. Listae uši, ki aa spodaji plati lista sedijo, je nekoliko težkejše pokončevati, ker tekočina do njih ne more. Te listne uši in njena jajca prezimujejp na drevesnih deblih in posebno na letoraslib mladikah. Prej ko ne se bodo te listne uši z zalego vred z aazaanjenim atrupom pokončati dale, ako ae debla z njim pomažejo. To bi se moralo meseca marca zgoditi. Zoper metulje drevesnih. predic in zoper liatae aši ae more tadi oni pod številko (1) naveden strup rabiti, ako ae zgoačeai strup za petkrat atanjša, ali pa celo za desetkrat. (Konec prih.) Gosi v ribnikih. Da so goai ribstva v ribnib. vodah akodljive, je gotovo. Čaditi pa se je, da ae je ravao to prašanje do sedaj malo ali nič razpravljalo. Gosi ljabijo posebno mehke dele raatlin za svojo hrano in sicer tako, da se z dolgim vratom na dao vode stegajejo in tam poaebno travo, kakor Poa annua, festula itd. iščejo ia pulijo. Pa ravao te travine sorte iščejo tadi ribe, da ob ajih ikre polagajo in prilepljajo. Na takib travah se redi tadi velika maožica drobnih. mehkih živalic, ki ribam v hrano slažijo. Gosi pa žrejo mrčes, trve, mehke živali in drage povodae životinje, ki potem takem kot hraaa ribam odidejo. Gosi pa akodujejo tadi a tem, da rastliae s koreninami vred popalijo poaebno pa po svojih ostrih izločkih ribniško dao oaečedijo in travo ob krajih pokoačajo. Toraj so gosi ribstvu v ribaikih škodljive in vaak lastnik ribnikov ima pravico tuje gosi s avojib ribnikov pregnati in ne trpeti, da bi se taje gosi po njegovem ribniku pasle. Sejmovi. Dae 29. aeptembra v Št. Ilju v Slov. gor., na Vraaakem, pri sv. Lovrenca na Dravakem polju, v Mareabergu, na Pilštanju, v Šoštanju in v Veržeju. Dne 30. septembra v Kamaiei.