P osamezne Številke« Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1’—. »TABOR" izhaja raak dan. rasven nedelje in fsmnOcov, ob 18. uri v datumom nadtednje^a dne ter stane mesečno pCH0l£3 U MU’—, s« ino-•emetvo D WJ—, dostopljen na dom D 11*—* m% izkaznice D 10* fnaarfa po dojovon*. Naroča ae pri upravi »TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 4, Po£?nina‘&lačana v gotovini.' r;~' Cena današnje štev. 1*53 D3si- TABOR Posamezne StevSket Navadno Din —*7.5^ ob nedeljah Din UREDNIŠTVO nahaja v Matf> h aru, Jurčičeva uL it. d, L nad* stropje. Telefon interurS*. i*. 278. UPilAVA ae nahaja v jur*l&*w ulici £t. 4, priti iKr> deano. fon it* 24.^ — Sf&J počtnoSamome/ rnčuo ste v. 11.787. Na nnroČHa brez denarja m m aeira. »• Rakopuu aa a« v**Aa?» Naslov Maribor, nedelja 10. maja 1925. SBIMaHIHMflIMimUMM »TABOK« jo najcenejši slovenski dnevnik. Stane mesce H o samo 10 din. Prinaša v kratkih obrisih vso najvažnejše dogodke, ki jih drugi listi raztegnejo na dolgo In široko. Pričetek konference v Bukarešti. Prva seja danes 9. tiri. — Ninčič o velikem pomenu konference za vso Evropo. Beograd, 9. maja. Davi je prišlo prvo poročilo o prihodu zunanjih ministrov Beneša in Ninčiča v Bukarešto. Minister Nirnčič je prispel oib 3. utri popoldne. Na kolodvoru so ga sprejeli minister Duca, romunski poslanik EimandS, mnogo visokih uradnikov ter češkoslovaški in jugoslovanski poslanik. Minister Beneš je prispel ob 8. uiri zvečer, še sinoči se je vršil med vsemi trenili zunanjimi ministri zasebni sestanek, na katerem so se dogovorili glede olavnih smernic vseh problemov. Zun. minister Ninčič je izja- Francoiko Bn beograjsko Časopisje o pomenu konference. Splošno se priznava njen velik pomen. Praga, 9. maja. Francosko časopisje pripominja povodom objave programa konference Male antante, da ima konferenca zlasti z ozirom na dogodke v Bolgariji, na volitev Hindenburga nemškim predsednikom in na vprašanje priklopitve Avstrije k Nemčiji izredno velik politični pomen. »Tcmps« posveča konferenci poseben članek, v katerem s posebnim povdarkom omenja prijateljsko razmerje držav Male antante do Francije, Tudi beograjsko časopisje prinaša članke o pomenu bukareštanske konference. Povdarja v splošnem, da bo Beograd zlasti pokazal na rusko vprašanje in na delovanje Kominterne. Dasi sovjetska vlada proglaša Kominterno za nevtralno in od sovjetske vlade neodvisno, nameravajo nekatere države zahtevati od sovjetske vlade, naj vpliva na to, da se bo opustila boljševiška propaganda v Inozemstvu. —n— Bofflnger — avstrijski poslanik. Slovesna avdijenca pri kralju. Beograd, 9. maja. Dozdajni avstrijski upravnik polslov Hoffinger je imenovan ®a avstrijskega poslanika. Danes ob 12. se je vršila slovesna avdtiijenca, v kateri je Hoffinger kraJljtt Aleksandru izročil svoje poverilnice. Avdijenca jo potekla med slavnostnim' oereanoul jelam v prisotnosti. kabinetnega šefa Novakoviča k«t zastopnika odsotnega ministra zunanjih zadev. —O— vil zastopnikom tiska, da iima sedanja 'konferenčni Male antante veliik pomen za vso Evropo, ker predstavlja Mala antanta silo prvega reda. Neresnične so vesti, da jo med Duco in Ninčičem nasprotje v nazorih glede bolgarskega vprašanja. * • Bukarešta, 9. maja. Danes ob 10, url dop. se je v rumunskera zunanjem ministrstvu vršila prva slovesna seja konference Male antante. Popoldne ob 3. url se nadaljuje. d----- Maiievanie Macedorake to® Dunaju. Šest strelov v dvornem gledališču. Dunaj, 8. maja. Med današnjo predstavo «Peer Gynta» v dvornem gledališču so padli nenadoma, v neki loži streli iz samokresa, 2teina Bolgarka Mezia JKarmiiziu je šest strelov izstrelila na trgovca Arnautoviča, njegovo ženo in svaka. Arnautovič je bil mrtev, ostala diva sta smrtno ranjena. Morilka je izjavila, da se je hotela maščevati, ker je Arnautovič umoril 'pred 15 leti v Sofiji dva Macedonca. -n- Peklenski sfrol v gim-naziii v Vilni. Berlin, 9. maja. Li«ti javljajo, da so v poljski gimnaziji v Vilni, kjer sta dva učenca j,zvršila revolverski in bombni atentat na učiteljski kolegij našli pe-mnture, pri natančni preiskavi našli peklenski stroj, s katerim bi imelo biti poslopje spuščeno v zrak. —O— GENERAL PEŠIČ NA INŠPEKCIJI V SLOVENIJI. Beograd, 9. maja. Šef generalnega štaba, general Petar Pošič je sinoči odpotoval v Fl 'venijo. Izvršil bo večtedensko inšpekcijsko potovanje. Predvideno o-slane v Sloveniji do konca maja. Razlagov daru 10. mala 1925 po celi Sloveniji I Kdor še ni, naj kupi srečke za spomenik slovenskemu pisatelju In politiku dr. Rad. Razlagu I Danes proslavljamo po vsej Sloveniji dau treznos i.^ Obračamo se do vsakega posameznika m do vsega naroda z nujnim pozivom naj se zave važnosti in pomena tega dneva In naj obrne poglede sani vase, da spozna svoje napake in ob tem spoznanju trdno sklene, da se teh napak iznebi! Naivec in najbolj grešijo nešteti proti treznosti z nezmernim uživanjem alkoholnih pijač. Menda ni v našem nam-du nikogar, ki bi ne poznal škodljivosti alkohola. Vendar in vkljub temu vlivamo vase dan za dnem strup, ki uničuje naše telesno zdravje, ki ubija razsodnost in miselnost duha, ki ugcnablja narodovo imetje in ki provzroea nešteto nesreč po rodbinah in občinah. Narodu! Te povodnji, ki se vanjo potaplja narodova moč in lepota, ne more nihče za-jeziti hitreje in izdatneje, ne^o narod sam z odločnim odporom svoje volje, ki naj narodu sam »mu na čast napravi konec takemu samoubojstvu! Vsako naše dejanje in vsaka naša beseda bodi izraz in odjek treznih, jasnih misli, plemenitosti našega čuvstvovanja in možatosti, resnosti našega hotenja! Treznost v vsem življenju pomirja sleherno strast, ustvarja temelje bratskemu sožitju ter naravnava pridobitne zmožnosti in tvorne sile vsakega posameznika od samopašnih naslad v strugo obče blaginjo, ki zajemaj iz nje ves narod pogoje lastnega razvoja in napred-ka, ■—r Spoštuj samega sebe in boš živel in delal trezno! Živi in delaj trezno, da se pridružiš oni četi narodnih mož in žena in dostojnih ljudi iz vseh slojev in stanov, ki jlin je dobro ime in srečna bodočnost našega naroda vedno in povsod pred očmi! .V Ljubljani, 10. maja 1925. Dr. Vilko Baltlč, Veliki žuipam ljubljanske oblasti. Dr. Otmar Pirkinaier, Veliki župan mariborske oblastih Dr. Andrej Karlin, škof lavantinski. Andrej Kalan, gn. vikar, za škofijski ordinarijat v Ljubljani. Drag. Ž. Stojanovič, divizijski general, komandant Drav. d. o. Dr. Vladimir Katičič, Inšpektor mrtm. nar zdravja v Ljubljani; Dr. Fran Geržič —■ Dr. Ivo Pirc, za Društvo za gojitev treznosti. Dr. Franc Derganc, za Zdravniško društvo v Ljubljani. Engelbert G angl — Dr. Fux, za Jugoslovanski Sokolski savez. Vinko Zor, za Prosvetno društvo, Joško Paternost — Ivan Tonja, za Centralno tajništvo jugosl. Napredne Omladine iz Slovenije. Cilka Krek, za Krščansko žensko zvezo. Dr. Tominšek, za Slovensko planinsko društvo. Dr. Hinterleclmer, rektor univerze v Ljubljani. Ivan Stanovnik — Josip Oražem, za Župansko zvezo za Slovenijo. Janko Hočevar, za Protialkoholno zvezo »Sveta vojska«. * Dr. Franc Jankovič, za Zffrfflvniško društvo v Mariboru. Franc Zabret — Dr. Stanislav Žitko za Jugoslovansko Orlovsko zvezo, Anton Jug, za Zvezo kulturnih društev, Gvido Pogačnik, za SVivensko katoliško dijaštvo. Franja dr. Tavčerjeva, za Kolo jugoslovanskih sester. Pavel Kunaver, za Zupo izv. in plantink v Ljubljani. Doma in po svetu. — Sprememba poštnega okoliša. S 16, majem 1925 se izloči občina Dobje s pomožno pošto Dobje in popisni okraj Presečno (občina Presečno) iz poštnega okoliša Planina pri Sevnici in sc uvrsti v poštni okoliš Slivnica pri Celju. — Pomožna pošta Dobje bo imela zvezo s pošto Slivnica pri Celju vsak dan razen nedelj. — Polom gospodarske izložbe v Vršeu. K alkar javljajo iz Novega Sada, je vrša-čka policija aretiarla Cešlamoviča, tajnika pripravljalnega odbora za razstavo v Vršcu, ki bi imela biti oktobra meseca. Aretirani je namreč zapravil ves denar, ki je bil določen za pripravo izložbe. — Aretacija je zbudila veliko senzacija. — Poljska vlada in Židovske šole. Zveza poljskih in židovskih šol je po depu-taciji naprosila ministrskega podpredsednika, da definitivno uredi vprašanje židovskih šol. Odgovoril je, da bo vlada materijelno in moralno podpirale židovske šole, toda podržaviti jih pa nikakor ne misli. — Prelom med slovaškimi klerikalci. Kakor poročajo iz Bratislave, je prinesel tamošnji glavni organ slovaške klerikalne stranke »Slovak« uvodnik izpod peresa voditelja i>aitra Hlinfca, ki ostro napnda glavnega urednika Matejova, ki je zapustil »Slovaka« in začel izdajati samostojno glasilo. Očita mu Hlinka, da jo podkupljen od vlade. — Poljski visoki vojaški krog! za monarhijo. V Varšavi se jo sedaj vršil kongres monarhistov. Javnost sicer no polaga velike važnosti na ta kongres, vendar jo je zalo razočarali« dejstvo, da je prisostvovalo kongresu več generalov, drugi pa so poslali pozdrave. Poljski center la levica, bosta v pagl^entn .protestira- L^to: VI. — Številka: 105. la proti monarhistični manifestaciji poljskih vojaških funkcijonarjev. — Trocki bo zopet »zaposlen«. Kakor smo že javili, se je Trocki po 4-mesečni odsotnosti vrnil j tm. v Moskvo. Sovjetski poslanik v Londonu, Bakovski, je izjavil dopisniku »Baily Expre.-f.-a«, da bo Trocki rada svojega velikega orgaini-zatornega talenta zopet zaposlen kot organizator in sicer menda sedaj na gospodarskem polju. — Ukradeno dragoceno sv. pismo. V Genovi so neznani vlomilci vdrli v neko trgovino starin ter odnesli med drugim tudi sv. pismo iz 1. 1400, ki je vredno preko 2 milijona lir. — Rafaelova slika prodana v Ameriko. V Berlinu je bila te dni prodana nekemu Amerika n mi svetovnoznana Bafa-elova slika »Giuliano Medici« iz zbirke Huldschinsikjr za ogromno svoto 1 milijona zlatih murk. ¥@SSk požar St. Jaeiž&a na Dravskem polju. Ptuj, 9. maja'. 1 > Sinoči ob poldesettli je izbruhnil na: posestvu Franca Bertla v Zlatoličju pri Št.'Janžu na Dravskem polju veliik požar. Ogenj se je hitro razširil ter uničil' šestim posestnikom gospodarska poslopja. Na posestvu Fr. Bertla, ki sam stanuje v Mariboru, živita njegovi dve sestri, ki se pečata s pletenjem1 košev. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Najbolj verjetno je, da se jiima 'je pre-vrgla svetilka, na koše, katere navadno zvečer naisujete z žveplom. Sestri to sicer zanikata. Gospodarska poslopja so zgorela sledečim posestnikom: Fr. Orešek. Jak. Ogrizku, Francu Ogrizku, M. l>abTil!kfii iin Janezu Pitšeiku. Skoda je ob-čutna. Na pomoč so prihitela požarna: bramba iz Maribora, Ptuja in Št. Janža. Pri reševanju živine je zadobii moču.9 ( opekline pas. Fram Orešek, Olajšave sa inozemske potnike. Da odstrani dosedanje zapreke pri potovanju iuozemcev v našo državo in da doseže enotnost v postopanju naših oblasti s tujci, je ministrstvo za notranje zadeve zelo omililo dosedanje predpise ter dalo našim oblastvom potrebna navodila, iz katerih posnemamo nastopne olajšave: L Naši konzulati in ostala zastopništva v inozemstvu bodo dajala tujceml viza za prihod v našo državo ali za tranzit brez odobritve ministrstva za notra^ n ja dela, izvzemsi delavcem, ki bi hoteli priti k nam v svrho zaslužka. Za to sloje mora odobriti prihod ministrstvo za socialno politiko. Tudi ako bodo izdana ta viza brez izrecne pripombe za povratek, bodo veljavna za povratek, ako jim rok še ni potekel. Ako pa so izdana brez roka, mora imozemec prositi pristojno ob-lastvo za povratni vizum. Ako pride inozemec v našo državo brez viza, mora plačati obmejnemu policijskemu komiswrju trikratno pristojbino, toda le aJko navede zadostno utemeljene razloge, »nkaj si ni mogel preskrbeti viza. Potovanje iz kraja v kraj je dovoljeno brez posebne odobritve. Ako poteče veljavnost viza, ga lahko pristojno oiblastvo podaljša za dva meseca. Za »laljši rak je pristojno ministrstvo. Do rešitve take prošnjo od strani ministrstva tujec lahko ostane v dotič-nom kraju. Ako se prošnji ne ugodi, mu mora pristojno oblastvo izdati vizum za odhod. Tujcu »o potni list ne sme nikdar odvzeti, razu n če je osumljen kake«« kawnjivega dejanju. Tujcu ni več treba«, da se oblastvom osebno prijavi ali odjavi. To je dolžnost stanodajalca. Potmi listi se morajo pregledati edinole na meji, izvzemši, nko obstoji sum glede nezanesljivosti kake osebe. Pristojbina za viza v svrho pose ta naših kopališč in letovišč znaša w>ni° deset dinarjev, ako ostane inozemec naj-tuianje 14 dni v dotočnem kraju. Mariborske vesi!. v Maribor. 9. maja 1925. POSLANEC Dr. PIVKO V KOLO-DVORSKEM OKRAJU. Občni zbor Gospodarskega in politične-Vj ga društva za II. in III. okraj. Ob mmogobrojni udeležbi članstva so je v petek 8. trn. zvečer v prostorih gosp, Knštoimaja vršil občni zbor Gosp. in' p društva za kolodvorski okraj. Vodil ga je do zdaj ;ni predsednik g. P i n t e r, ki je iskreno pozdravil odbornika društva, nar. poslanca dr. Pivka. Posl. Pivko je podal nekatera pojasnila dogodkov zadnjih tednov, zla.sti tudi o razpravi v zakonodajnem odseku o stanovan jskem! zakonu, ki zopet ne bo mogel zadovoljiti ne hišnih posestnikov in ne najemnikov, ker mora iti srednjo pot. S preciznimi argumenti je tudi zavrnil pisarijo klerikalnega in drugega opozicijskega časopisja o izločitvi samostalnik demokratov iz koalicije v Nar. bloku, o razpadanju SDS itd. ter je orisal tudi žalostno itn otročjo ulogo, ki jo igrajo naši klerikalci in zlasti njihov voditelj dr. Korošec v zadnjem času. Še tisto malo simpatij, kar so jih klerikalci poprej imeli, so v zadnjih dneh zaigrali ne le pri večini, ampak tudi pri svojih ©eijlilh zaveznikih. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika o delovanju im poslovanju društva v minulem poslovnem letu je bil izvoljen nov odbor s predsednikom dr. Kodermanom! im podpredsednikom Pin-terjem na čelu. Pri slučajnostih »o razni govorniki (Kejžajr, Grgič itd.) povdarjali potrebo zlasti gospodarskega dela tudi izven Maribora med ljudstvom!, drugi zopet (Šoštarič, Meglič, Novak itd.) pa so stavili predloge o davčnih in raznih dingih gospodarskih zadevah, zlasti glede odprave kronske lestvice pri odmeri dohodnine, glede 2 % -nega delavskega davka, glede zaščite industrije, glede podpiranja obrtnonadalijevalnih šol itd. Zanimiv občni zbor je trajal .tri ure. Poslancu Pivku je bilo izrečeno zaupanje. • • MESTNI MAGISTRAT IN NOVA SLUŽBENA PRAGMATIKA MESTNIH USLUŽBENCEV V MARIBORU. Prejeli smO: V torek se vrši občinska seja, v kateri bo predložena tudi nova, od odseka že komčnoveljavno potrjena službena pragmatika za mestne uslužbence občino mariborske, katero naj bi občinski svet odobril. Do prevrata sem. je veljala stara nemška pragmatika, katera je nosila kot pogoj za vsprejem! v mestno službo med drugimi po § 1. točka 2: »deutsche Volkszugehorigkeit«, dalje po § 7. tretji odstavek: »ausserdem hat jeder Bewcrber die Erklarung sei-ner deutschcn Volkszugehorigkeit abzu-geben«. To se je godilo pod avstrijsko vlado v Mariboru v čaJsu, ko je ilsti štel prav gotovo vsaj desetkrat toliko slovenskega prebivalstva, kot šteje danes Nemcev. Danes, ko pravzaprav v Mari boru preštejemo lahko vse prave Nemce na prstih obeh rok, bo predložena v potrditev občinskemu svetu pragmatika katera obsega glede pogojev nastavitve tudi pasus: Člen 2: »Vsa mesta mestne občinske službe so ob pogojih, določenih po službeni pragmatiki, enako dostopna vsem jugoslovanskim državljanom, ki so vešči slovenskega jezika«, to se pravi, da se za tako mesto poteguje lahko vsak Nemec, ki za silo lomi slovenščino, pa tudi vsak nemčur. Gospodje, ki ste sestavljali to pragmatiko, ne čudimo se Vam1, da mimo in brez nadaljnega. gledate, kako odjeda danes v sedmem letu po prevratu v jugoslovanskem in slovein skem Mariboru po raznih mestnih podjetjih okoli 30 nemških in nemčurskih uslužbencev — med njimi mnogo takih, ki se do danes niso hoteli priučiti niti besediioe slovenskega jezika — našim dobrim Slovencem kruh. Zastopniki ljudstva, spreglejte in zganite se pri torkovi seji! . I |—O- IT"'" m •Tv“’ »PRI MAMICI JE RAJ«. * Dvakrat je že nastopila naša mladina z ljubkimi pesmicami in igrico ob nabito polnem gledališču. Sedeže, stojišča, lo že je naša mala, zabave željna publika izrabila do skrajne možnosti. Z zanimanjem je poslušala naša deca lepe pesmice in z žarečimi očmi spremljala ubogo čedno Marjetico na njeni poti skozi gozd mimo rajajočih cvetk v bajno kraljestvo vili. Hudomušni palčki, zvesti stražarji kraljestva vil, so s svojo živahnostjo izpopolnjevali iepe slike ter uživali posebne simpatije zlasti najmanjših med publiko, ter jim izvabljati vesel prešeren smeh. Ko se je končno vsled žrtev dobre Marjetice vse dobro izteklo, ter so prihitele vile, cvetlice in palčki k domu srečne Marjetice, jie ob lepem rajalnem plesu pravljičnih bitij mala publika strmela in utihnila kot v svetišču. Ko je zastor^ paidiel, so zahtevali tako energično ponovitev, da so se morali prireditelji udati. Odraslemu, ki je gledal žareče obraze na odru in v gledališču, se je pač nehote vsiljevala lastna življen-ska pravljica: »Bilo je nekoč«. Prireditelji so pa imeli lepo zadoščenje, da je delo doseglo v polrai meri svoj namen. Danes v nedeljo popoldne bo igra ponovljena posl odo j.ikrat. Kakor pa vse kaže, bo lepa solnčna nedelja in prireditelji so v skrbeh, ali bodo pač stariši poslali otroke v gledališče. Solnca in cvetlic bo še letos dovolj, a vile in palčki odidejo in naši malčki bodo morali dolgo čakati, da so nam v tej ali oni igri zopet vrnejo. Zato ne zamudite te poslednje prilike in1 pošljite dečice v nedeljo popoldne v gledališče. • m' Osebna vest. K mariborski oblasti je premeščen iz okrožnega agrarnega Tirada referent ing. Albert Vedernjak. ■-V Maribor je premeščen referent pri agr. direkciji v Ljubljani dr. Jakob Štefančič. m K vprašanju mestnega kina. Kakor izvemo, so zoper sklep občinskega sveta mariborskega, s katerim se je dal mestni kino v najem g. občinskemu svetniku Ivanu Rogliču, vložili razni mariborski kakor tudi drugi višji ponudniki pritožbo na gospoda velikega župana. O rezultatu bomo svoječasno poročali. m’ Promenadni koncert, v parku. V nedeljo dne 10. tm1. bo v Mestnem parku ob 11. uri promenadni koncert mariborske vojaške godbe s sledečim' programom: 1. Kendi er: »47. klasa« miarš; 2. Lbn-cke: Ouvertura iz operelte »Gospa Luna«; 3. Nedlba.1: Valček iz operete: »Poljska kri«; 4. Wagner: Fantazija iz opere »Lohengrin«; 5. Dvorak: »Humoreska«; 6. Rendla: »Tugovanka«, srbske pjesme; 7. Jaki: »Slovenski biseri«, potpoueri; 8. Muhvič: »Slovenac, Srbin', Hrvat«, marš. m Dne 17. maja vsi na veselico društva za zidanje nove župnijske cerkve sv. Magdalene v Mariboru! Kakor simo že poročali, priredi omenjeno društvo dne 17. majinika ob 15. uri na vrtu podoficirske inžanjerske šole (poprej kadetnica) v priid stavbenemu fondu veliko majniško proslavo z obširnim veseličnim sporedom. Udeležencem se bo nudila najrazličnejša zabava. Društvo bo postavilo 12 šotorov, oskrbelo drčo, vrtiljak, strelišče, ribolov, šaljivo pošto, zapor itd. Svirale bodo: mariborska, vojrna muzika pod vodsltivom kapelnika g. Josipa Čermak, godba katoliške omladine in godba iz Razvanja. Prostor bo zvečer električno razsvetljen. Vstopnima 5 Din. Vstopnice se dobijo v Cirilovi tiskarni iin bukvami ter v nekaterih večjih trgovinah Magdalenskega predmestja. 137 m Prostovoljno gasilno društvo v Stir dencih priredi dne 17. maja v studenškem gozdu veliko gozdno veselico s različnimi zabavami ; s vir a godlba Pe-korake požarne hrambe, za dobra jedila in pijačo je oskrbljeno. Začetek ob 15. uri (3.). Vstopnina je jako ugodna za vsakega obiskovalca. Na Glavnem trgu bo čakal avto. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na drugo nedeljo. Dobiček se uporabi za nabavo brizgalko. Poveljstvo vljudno prosi za številni obisk. Odbor. 138 - ari Lekarniško nočno službo ima prihodnji teden lekarna k sv. Antonu, Frankopamova 11. m. V Jareuino! Tako nas zove krasna majska narava za 17. t. m., ko polete Sokoli mariborskega sokolskega okrožja k bratom in sestram te najsevernejše točke svojega območja, da jim s svojim posetom izkažejo priznanje za njihovo dosedanje delo, da jih pa ob enem podkrepijo in podnetijo k nadalj-nemu vztrajnemu delu. Mariborci, pridružite se Sokolom, ki vas vabijo na lep nedeljski izlet, ki vam pa hočejo nuditi na tem izletu tudi novost iz telovadnic, doseženih za prireditve tekočega leta. Na svidenje v Jarenini! m. Na občnem zboru Dijaške kuhinje v Mariboru v petek 8. t. m. je bil za pred- sednika izvoljen g. dr. Rad. Pipuš. Na novo je izvoljen v odbor tudi g. dr. V. Kac. m. Ceno meso. Dne 11. maja 1925 od S. uro naprej se bo na prosti stojnici na sejmišču ob klavnici prodajalo goveje meso kilogram po Din. 8.—. Množina približno 120 kilogramov. Prodaja sc samo na konsumente po 1 do 2 kilograma. m Iz policijske kronike. Od petka n8 soboto je bila izvršena ena aretacija rar di ogrožanja osebne varnosti z naglo vožnjo. — Vloženih je bilo 16 prijav, kakor tatvina 1, telesna poškodba 1, poškodba javnih nasadov 1, vožnja po peš-potu 2, onesnaženje 3, izgube 3 Ltd. 'Tri Razjarjena mačka. Včeraj dopoldne je šla po Koroški cesti neka 21 let stara gospodična. Na vrvici je imela malega kavalirja — psička. Ko prideta! do vežnih vrat, skoči nenadoma na psička črna pošast. Bil je črn maček doti-čne hišnice. Ubogemu psičku, kateremu je slaba predlla, je priskočila na pomoč še gospodična. Maček se je lotil seveda! še te ter jo 'močno opraskal, da je morala iskati zdravniške pomoči. Maček je nakopal svoji gospodinji neprijetni skrbi. m' Otvoritev vrta. Danes v soboto! s« otvori senčnata in prahuprosti vrt kavarne Bris tol vi Vetrinjski ulici. Glej današnji oglas! m Posojilnica v Narodnem domu je darovala 300 diin. za prapor kolesarskega kluba »Porun«, kojega razvitje se vrši na Binkcžtno nedeljo na Glavnem trgu. Odbor kluba se tem potom! najiskre-neje zahvaljuje za lep prispevek in želi še mnogo posnemovalcev. m Ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Mariboru naznanja, da bo redni občini zbcV d petek, dne 15. miajnika tl. ob 20. uri v Narodnem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila: a) predsednice, tajnice in blagajničarke, b) preglednic. 3. Volitev novegal odbora. 4. Predlogi in nasveti» A'ko ne bi bil občni zbor ob napovedani uri sklepčen, bo pol ure po tem drugi občni zbor, ki jo sklepčen ne glede na število prisotnih članic. K prav; obilni udeležbi vabi« Odbor. m Prvo veliko javno tombolo priredi danes v nedeljo dno 10. tm. (v slučaju, slabega vremena 17. tm.) ob 3. uri pop. iria glavnem trgu Podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih' uslužbencev s krasnimi dobitki in toi T. tombola spalna soba, vredna GOOO DS II. tombola ženski šivalni stroj, vrcdeini 4500 D; III. tombola moško kolo, Neger* vredno 3600 D; IV. tombola kuhinjska posoda, vredna 2000 D; V. tombola 4 mt« huikovih drv, vrednost 800 D. Poleg tega jo 10 petvork, 25 četvork, 10 tern iin 150 amb. Zato vsi danes na Glavni trg oh’ 3. uri popoldne in poskusit svojo srečo!! Dobitki so izločeni na Grajskem trgu vi oknu zadruge mizarjev. Občinstvo se o-pozarja, naj ob zvršitvi 'tombole ne meče okrog kartonov, kar je strogo zabra-njeno, in bo vsak, kočar se pri tem za- Nocoj Jadranska noš - Narodni dom! Učitelj kot pmsvelni delavec. *) Neikiaiko pred dvajsetimi leti se je začela: tudi po Sloveniji propagirati ideja Ijuldske prosvete. Takrat smo bili ravno obupne narodnostne boje za obstoj. Ves, dkoro nadčloveški napor pa je kazal za nas skoro ničevo rezultate. Podlegali smio na vsej črti. Najbolj nas je tepla gospodarska premoč narodnih nasprotnikov-. Gospodarske prilike so bile težavne, posebno za kmečko ljudstvo, ki je ječalo pod zadolženimi posestvi. Samo oni, ki je imel denar, je bil v njegovih očeh kaj vreden, in to je bil Nemec, Proti temu orožju smo bili pravzaprav brez odiporne moči. Dalekovidmejši narodni voditelji so sicer ustanavljali denarne zavode, in marsikatere postojanke, cele občine, so držalo le posojilnice.. Todta proti navalu nemškega vele-kapitalizmia so bile to le kapljice v morje. Nemški val od severa je pritiskal vedno hujše, sporočimo z njim je napredovala degeneraci ja in s temi narodnostni razkroj našega obmejnega ljudstva. Treiba je bilo misliti na nova, učinkovitejša obrambna sredstva. Svojih narod- * Gornji članek je bil napihan za mariborsko učiteljsko 'konferenco. Uredništvo ga je dobilo na razpolago iz učit. krogov ter ga objavlja kot aktualnega baš v dneh Pedagoškega tedna v Mariboru. i—< Ureidništvo, nih šol nismo mogli postavljati na vsakem- ogroženem1 kraju, ker je hiša gorela že na vseh oglih, od Radgone čez Št. Uj do Dravograda in vsa Koroška, Gorica, Trst in skoro ves Sp. Štajer. Vse narodno delo je bilo podobno Sisifovemu naporu, ker v narodu samem ni bilo podlage za to lastne notran je in trajne odporne siile. Ljudlje so kar čez noč trumoma prehajali v tabor narodnega nasprotnika. Nova generacijo, ki je prišla' od drugod, zlasti ona, ki je preštudirala češko narodno kulturno življenje, je zahtevala preori jen tacajo narodnostnega dela na ta način, da se prične graditi z ljudsko-prosvetnim delom. Uvideli so, da je mogoče misliti na uspešen odpor proti tujcu in zdravo bodočnost narodni le tedaj, če bo ta narod prosvetljen v toliko, da bo zmožen sam' kritično soditi in s tem spregledati končne cilje nasprotnika-tujea in svoj pogin, če mu sledi. Ako si bo v naših muijhnih razmerah vzrasli narod razširil duševno obzorje, ako bo sam' čutil potrebo duševne hrane, potem bo pred vsem vedel ceniti visoko kulturo, ki so mu jo ustvarili naši duševni velikani. S terni pride samozavest, narod p i ponos, ob eneimi pa bo imel stalno vpogled v šinnd' svet, v borbo neštetih narodov, ki je le naravna posledica življenja in narodu Ibo jasno, da se ima l on strniti in zavzeti svoje mesto v tem' me-težu. (Narodu,^ ki &© povzpne že tako visoko, ne more biti več -tako zelo nevarna gospo danska premoč nasprotnika, obenem pa se bo tudi gospodarsko opomogel, ker bo potom izobrazbe boljšal tudi svojo gospodarstvo. Posebno kmečko ljudstvo bi razvoj v kulturi tudi materijelno naglo dvignL Saj je bilo ravno gospodarstvo našega kmeta, ki ni imel nobenih svojih kmetijskih šol. naravnost patri-jarhalično, skoz in skoz starokopitno, med tem ko so s svojo višjo kulturo oboroženi nemšlki priseljenci uprav vzgled-no in dr> zadnje možnosti izrabljali našo rodovitno zemljo. Glavno delo pri tej ljudsko-prosvetni propagandi je padlo seve na učiteljstvo. To pijorniirsko delovanje je bilo skrajno otežkočeno. Ni bilo sredstev in no pripomočkov, ki jih je uporabljala Ijudsko-presvetna akcija po drugih državah. 0-mejiti se je bilo torej na najcenejša sredstva, ki pa so bila obenem' — sove primerno, dcsleduo in po zmožnih ljudeh izvajana — najučinkovitejša in so še danes: stik inteligence n IkrjUstvom, z besedo in s tiskom. To je 5e tudi danes in najpo- glavitnejše sredstvo, k.i pelje najsigur-nejše k cilju, da dvign. narod kulturno, soci jalno in moralno. In s temi kratkimi besedami se da tudi izčrpno izraziti prosvetno delo učitelja tako na deželi, kolt tudi v mestu. Najhvaležnejše in ob enem 'najpotrebnejše kulturno delo vsakega inteli-genta, zlasti pa učitelja, bo pač še dolgo^ oziroma vedno ostalo v tem', vzgojiti narod, zlasti mladino vsaj Itako daleč, da I>a izstopu iz šole no zgubi stika z duše'v ni-m življenjem, da mu bo stalen družabnik v rodbini, v poklicu dobra knjiga, d<> ber časopis, da bo čutil žejo po na dal j ni samo izobrazbi. Potem' bo rastla kultura! sama naprej, zasigurana bo bodočnost naše literature, umetnosti in kulture sploh — s tem pa tudi bodočnost naroda, razmah in svoboda naše države. Vse drugo, kar vedi k temu cilju, pride potom sarmo ob sebi. Potem bodo cveteli tudii šolski odri, sploh si bo znatno olajšal delo učitelj, ker bo našel razumevanje in s tem' oporo v narodu i'n zaupanje v zmago novih, smelejših načrtov im idej. Takrat bodo z lahkot^ uspevale' k temu delu neobhodno potr0, no poiinožne sile kot ljudske čitalnice ij1 knjižnice, kijcr bi se naj posebno udejstvovalo učiteljstvo, in učitelj bo tud lažje našel teren in več odmeva za bi11* ska predavanja, pevsko nastope, k0j’o certe višje umetniško vrednosti . lahko zlasti v večjih mestih polnt^j1'1 mislil na zgradbo modemih ljuoi?l °“ prosvetnih domov, kjer najde dusovn uteho tako priprost človek kot tudi rU’-teligent. Poselimo za Maribor bi bil o-j gromu e važnosti tak zavod, da M z| as v zknskiiih dneh zaposlili one, ki ji'h lS1.'T^| ugrabi brezdelje s svojimi pogub n posledicami in alkohol. •—C"1-- 55!a?a 1925.', ♦TABO K«. »rta 8 (loti, policijsko kaznovan, Za obilno udeležbo se priporoča odbor. in Kavarna mestni park. Dnevno koncert od 21. do 2. ure. V nedeljo in! praznik tudi popoldan od116.—18. ure. Odprto Pivo. Sladoled. 996 m Pat & Patachon prispeta dine 16. maja iv klub-bar v Mariboru. 995 »PEDAGOŠKI TEDEN* v MARIBORU. Spored predavanj »Pedagoškega tedna«, ki so vrši od 11. do IS. maja tl. v veliki kazinski dvorani dnevno ob 19.45 uri. V pondeljdk, dne D. maja: Gonilne sile in glavne smeri šolsko-reform nega gibanja. (Gustav Šilih). V torek, dine 12. maja: Reforma osnovne ■ Solo. (Sankovič). y sredo, dne 13. maja: Reforma 'meščanske šole. (Fr. Fink). V četrtek, dne 14. maja: Reforma srednje šole. (Iv. Favni). V petek, dne 15. maja: Reformiai učiteljsko izobrazbe. (Dr. Fr. Žgeč). V soboto, dme 16. maja: Reforma nadaljevalnega šolstva. (.Drag. Umek). Marodiso gledališke. REPERTOAR. Sobota, 9. maja. Zaprto radi koncerta »Glazbcne Matice«. Nedelja, 10. maju ob 17. Mladinska prireditev dekliške meščanske in osnov-- ne šole v korist »Otroške bolnice«. — Ob 20. uri »Marta« (kuponi). Pondeljek, 11. maja Zaprto, , Komična opera »Marta«. V nedeljo, 10- maja ob 20. se vrši repriza romianti-ono-komiične opere »Marta«, ki je dosegla pri premijeri zelo lep uspeh To delo ®e odlikuje z izredno prLkupljivo melo-dijoznostjo in si je takoj po svoji prvi 'iprizoritvi na Dunaiju (1847) osvojila Vse večje in manjše odre. Opera je prepletena z minogimii komičnimi scenami, ^i vzbujajo mnogo smeha. »Traviata« zadnjič na našem odru. Letošnjo sezono- bo vprizorila opera še enkrat opero »TraViato«, ki pa bo obenem zadnja ne samo v tej sezoni, ampak bo za več sezon odstavljena z opernega repertoarja. Pri toj zadnji predstavi »Traviate« bo nastopil v vlogi očeta »Germont« g. Drago H rži č. Tega odličnega pevca, ki je nedavno gostoval na ^najski državni operi z izredno lepim 1,sPehom ter bi na podlagi svojega go-fi,|ovanja na imenovani operi angažiran Za bodočo sezono, poznamo že izza zadnjega gostovanja v »Trubadurju« v vlogi grofa Lune. Vtetopnice za to zanimivo gostovanje se že sedaj lahko rezervirajo. »Hamlet« v mariborski drami. Sredi Prihodnjega tedna vprizori mariborska drama v inscenaciji in režiji ravnatelja drame g. Valo Bratine veličastno Sha-*e$pea-rejerva dramo «Hamlet». «Hamlet» le še vedmo, dasi prvič vprizorjen že ®red stoletji, najboljša repertoarna druida, ki delta čast naj večjim gledališčem ,'rom: vsega kulturnega sveta. Opozarjano cenij. občinstvo da bo »Hamilet« za-£hja drama, (ki jo vprizori naše gledališče v tej sezoni. /okolstvo. »ROTI ODEBEIOSTI deluje s kolosalnim uspehom samo 406 ^ »Vilfanov ža|“. ^obiva se v vseh lekarnah In drogerijah. Proiz VaJa laboratorij M. D. Vilfan, Zagreb, Prllaz 17 Kultura in umetnost. x 150-letnico varšavskega narodnega gledališča so slavili 8 tim. To gledal išče bilo vodno glavni in najbolj repre-%°ntat!ivmii poljski kulturni cenlter. x Narodna enciklopedija. Naročniki Narrodtne enciklopedije pri Bibliografskem! zavodu, dobijo mesečne zvezke od sedaj naprej proti plačilu 40 din. v knji-gamni V‘ w^. Jurčičeva ulica 8. ^Dort. '■•C Razvitje prapora kluba kolesarjev In Nociklistov »Peruti« se vrši nepreklicno ^ t. m. Več še objavimo. : Hazena I. S. S. K. Maribor sklicuje za Sreočakajva, Henry je stopil pod lipe iin opazovat kmetice, ki so nosile razne stvari v mesto. Nekaj pred osmo uro se je njegova pazljivost podvojila. Opazil je v daljavi ženo, ki je imela na sebi pajčolan in oblečena v shawl. po postavi ga je spominjala na Margerito. Žena je hitro šla in od časa do časa pogledala okoli sebe. ČHm bolj se je približevala, tem bolj je bil Henry prepričan, da prihaja grofica. Ko je prišla do lip, je stopil pred njo Henry. — Čakam' vas, pridite hitro! reče Henry. a Margerita je odpela črni shawl, naslonila se. na njega ter zašepetala: — Samo hitro — mene zapuščajo moči! — Ohrabri se, prijateljica, je odvrnil Henry, tam je voz, gamo par korakov iin smo v jem. Potegnil je seboj Margerito, jo dvignil v voz, stopil za njo ter spustil zastore na oknih. — Sedaj takoj v Maison-Nenve, reče Petru. Peter je zapodil konje. Vse je bilo storjeno. — Ti je boljše sedaj? vpraša Henry, nagnivši se k Margeriti. Mlada žena mu ni odigovarjala. Henry, je v skrbeh ogrnil pajčolan z obraza. Ubogo dete se je onesvestilo. Margerita ni bila srečna v hiši, katero je zapustila, vendar se ji je srce skrčilo, ko je stopita preko praga, katerega ne bo nikoli več prestopila. Mislila je, neglede na vse drugo, da jo vendar njen mož ljubi, da mu je bila radost, ter da bo trpel, ko bo ostal sam in zapuščen. Vse, kar je Margerita imela, je bilo njegovo. Ko ga je zapustila, ni vzela 8 sebo j ničesar, zato je pol ožila ves nakit v malo škatljioo, poleg nje pa pisemce, ki se je tako glasilo: «Nisenr Vas bila vredna. Ko je počival Vaš pogled na menii, sem morala povesiti glavo. Poleg prvega koraka, ki je bil greh, storim drugi, ki bo morda kesanje. Odhajam, da se ne vrneim več._Ne zajslužim, da mo objokujete — odhajam; z uničeno dušo. Ne proklinj.ajte me. Pomilujte in verujte mi, da nihče he bo toliko molil za vašo srečo kakor otožna, e krivdo obremenjena Margerita. Pismo in škrinjico je položila na poveljnikovo pisalno mizo . Vzela je obleko, katero je nosila kot madenlka, se ogrnila z velikim shawloml ki ga je bila pred leti kupila mati, vzela Giibbyja in odšla. Ko je zaprla za seboj vraita, se ji je zdelo, da jo njeno življenje razdeljeno na dva dela. Nekdanja Margerita je mrtva, si je mislila mlada žena. Kaj bo z novo Margerito? Pospešila je korake. IIenrycvi poljubi in objemi so jo vzdramili iz nezavesti; Margerita si je prizadevala, biti vesela, da je ne vidi prvi dan v solzah in tuoi. Peter ni štedil s poganjanjem! konjev in tako so dospeli v poldrugi uri do po-urvi staji v in tugi. dov. Iz vinarske geografi j«; in statistike. Strokovno vredtaost knjjliige povečuje končno «Stvamo kazalo», ki j o posebno vestno sestavljeno. Izrednih zaslug za delce si je steklo tudi založništvo, ki se ni ustrašilo velikih stroškov in je.knjig0 bogato opremliilo. Tako zadošča knjig® vsestranskim potrebam in zahtevam, ki ,io. moramo vsem zanimuncem- le najtopleje priporočati. Stvarno strokovno oceno tega prvovrstnega dola priobčimo o priliki. KAKO ČEŠKI NAROD ŠTEDI- Državm.i statistični urad v Pragi 3° ravnokar izdal pregled vlog v češkoslovaških denarnih zavodih do konca *• 1924. Iz statistike posnemamo, da je bil° koncem 1924 vloženih v 335 bankah 1.11” milj. Kč. ter v 373 hranilnicah milj. Kč. Ta statistika je še nepopolna, ker vsebuje poročila samo od 614 hranil' nic, medtem ko je za 1 1923 poslalo poi°' čila 1434 hranilnic. Nadalje je v razni® kreditnih zavodih vloženih 1868 milj-#0. Tako je vloženega denarja v vseh zavodih češke repub li ke okol i 40 mil jard K0, Statistika nam kaže še ©n zanimiv P®" jav. Stranke vlagatjo v zadnjem čas* mnogo raje v banke kakor hranilnice razloga, ker plačujejo banke večje obresti. g Predaja starih sodov se bo vršil® dne 30. maja tl. pri direkciji državnih železnic v Subotici. Predmetni oglas z tančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Prodaja starih avtomobilov, avt°' mobilskih gumijev in železnih odpadkov se bo vršila dine 4. junija tl. pri Avtok0' m audi I. ar mi jeke oblasti v Petrova*®' dinu. Predmetni oglas z natančnejši11® podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesent011* na vpogled. o Semenj v Padovi. V Padovi se vr& letos veliki semenj od 5. do 19. juniju-Pogoji za ra,zstavljalce so interesent0®* v pisarni trgovske in obrtniške zborni®6 v Ljubljani na vpogled. — Nekaj poučnega o vinski Srti. Ne za vinorejce, marveč za prijatelj* vina. Vinska trta je doma v Aziji in slc®^ v Kavkazu, kjer iroajo še dan današnji velike vinograde. Stara je prav got°v° že toliko kot zgodovina, kajti že v e*' pismu črtamo, kako je sadil Noe vinske trte in pil sladko vince. Iz Kavkaza se je razširila trta v vse sredozemske kraje. Vino je bilo že v starem1 veku najbolj razširjena pijača Grkov in Rimljanov. Severna meja vinske trte preko* rači Pariš, severni del Champagne, P1* tVeselu Ren in se v ostrem loku umakn® proti jugtu. Nato teče meja miimo O gr®’*** proti vzhodu 33 stopinj južne širine. verno od te črte vinska trta ne uspe®9* Na Pruskem so mnogo gojili vinsko tri® vitežki redovi; imamo razna vzhodu0-pruska mesta kakor »Marien b ergfi r« ^ ® »Konigsberger«, ki pa komaj zasluži® ime »vino«. Južno od te meje pa vi nek® trta hitro uspeva; vino je močno eladk® in izgubi plemenit okus. Opazujemo P® to čudo, da ravno v teh pokrajinah, kie^ komaj vino uspeva in ki ležijo na J®®' jah vinske trte, rastejo najboljše vl*t® vina; kakor šampanljee, Riideshoiin?r’ Ra/mentihaler, Mainsfca vina. Značfln0?^ dfl. f.n vino iTižnlftie rt a ncmMro-iA c. Socialna in gospodarska vpraiania. Nove najemnine. Kakor ana.no, preneha s IS. matjem 1905. veljavnost dosedanjega stanovanjskega zakona, na njegovo mesto pa stopi novi zakon; čigar osnutek je že predložen narodni skupščina. Najvažnejši člen novega zakona, ki ise tiče hišnih gospodarjev in najemnikov, je člen 12., ki v zvezi s čl. 11. regulira nove najemnine. Po čl. 11. se višina najemimine določi s pogodbo medi gospodarjem in najemnikom; to jo po prostem dogovoru, izvzemši slučaje, navedene v čl. 12., v katerih se vzame za osnovno ceno tista, ki se je ali se bi plačevala v mesecu juliju 1914. V krajih, kjer se je najemnina plačevala v kronah, torej tudi v Sloveniji, se računa osnovna cena v istem znesku v dinarjih. Ako ne bi prišlo do sporazuma med gospodarjem im najemnikom, določi višino najemnine za osebe, naštete ,v čl. 12., stanovanjsko sodišče prve stopnje. Člen 12. se glasi: «Ako so najemnik glede najemnine ne pogodi z najemodavcem in ako gre za stanovanje največ 4 sob. je najemnima enaka osnovni ceni iz čl. 11. (torej osnovni ceni meseca julja 1914. v dinarjih) pomnoženi s 6; ako pa ima stanovanje več ko 4 sobe, pa se osnovna cena pomnoži z 9, in sicer v slučaju, ako so najemniki: 1.) Aktivni državni uradniki, častniki, podčastniki, nameščenci, služitelja in njihove vdove' tor obitelji. izvzemši u-radmiko ati častnike, ki so zdravniki, in-zenjerji, zobozdravniki, živinozdravniki in arhitekti, ako imajo pravico do proste prakse; .2. vpokojenci in vpokojenke, vdove upokojencev in njihove obitelji, izvzemši Vpokojenee, ki so odvetniki; 3. duševni delavci, kakor pisatelji in irumiebndik1} (slikarji, pesniki, igralci, časnikarji in dr.); p 4. duhovniki vseh stopenj priznanih veroizpovedanj ter njihove vdove in obitelji; 5. vojmti invalidi in njihove obitelji; 6. vojne vdove in obitelji v vojni padlih, umrlih in poškodovanih, katere so ©labega ekonomskega stanja; U vsi^obrtniki, ki ne delajo na svoje ioie in nimajo svoje delavnice, ampak delajjo pri drugih itn žive cd mesečne ali dnevne plače: 8.^ uradniki, pomočniki, nameščenci, Uslužbenci ali slugo zasebnih, trgovskih ali delniških, industrijskih ali. drugih podjetij, ki delajo za plačo in' katerih mesečna plača ne presega 3000 Din, izvzemši one, katerih podjetja imiajo zgradbe za svoje pisarne in stanovanja za te oisebe, brez ozira na to, ali imajo ta podjetja stanovanja za svoje nameščence ali jih dajejo v zakup; 9. telesni (fizični) delavci in delavke vseh poslov in. podjetij ter njihove vdove in obitelji: uradniški in uslužbenci vseh za-dnzibiinisiki h j n dobrodelnih ustanov; 11. uradinifei, uslužbenci in sluge sa-imioupravnih oblaste v. V kolikor imajo posamezniki izmed naštetih poleg plače z dokladami, pokoj-I,1"nA invalidnine, dnevnic še druge stalne dohodke, se sme osnovna zakupna cena pri letnih dohodkih nad 40.000 D po-Smtnožiltl z 9. pri letnih dohodkih nad 60.000 Din z 12, ako pa imajo stanovanje z več ko 4 sobami, pa s 15.» Vzemimo praktičen primer izMaribo-ra: julija 1914. mesečna čista najemnina 80 K, »kosmata« najemnina (vštevši občinske doklade) pa 92 K. Za isto stano-vaJnije se jo plačevalo leta 1933. in 1924.: 640 K «čiste» najemnine, 37% občinskih dbfclad im 50 K za odvoz greznice, smeti im razsvetljavo stopnic mesečno. Koliko •bo znašala dopustna mesečna najemnina od 15. maja 1925. naprej, ako je najemnik po 91. 12. zaščitena oseba! Osnovna čista najemnina 80 Dim se pomnoži s 6, to je 480 Din; 37% za občinske doklade od povprečne mesečne najemnine za 1923. in 1924. (kakor se dejanski plačuje mestni občini v letih, 1925. in 1926.) v našem primeru od 640 K ailii 160 Din 59.20 Din, skupaj mesečno 539 Din 20 para. Ako hoče najemnik svojemu gospodarju še vrniti izdatke za odvoz smeti itd. v znesku 50 K alii 12.50 Din. bo plačeval od 15. maja mesečno 551.70 Din. Ker je najemodajalec po % 1096 o. d. z. dolžan na lasltne stroške (seveda na ra čun najete najemnine) vzdrževati stanovanje v porab nem stanju, k čemur spadajo tudi njegovi izdatki za razsvetljavo stopnic, ter za odvoz smeti in greznice, ni nobene zakonite podlage, dia bi mu moral najemnik te stroške povrniti, ako tega prostovoljno ne stori. Na krajši način pridejo stranke do istega rezultata, ako pomnoži jo predvojno «brutto-na j emmii no», v našem primeru 92 Din s 6, kar da 552 Din. Ako ima kdo podnajemnika, sme gospodar po čl. 8. novega stanovanjskega zakona zahtevali 20—30% kot podnajem-nino. * Čehoslovaška na Ljubljanskem velesejmu. čehoslovaška republika ima na na šem velesejmu svoj- lastni, lične zgraje ni paviljon, ki pa prilikam vsakoletnih velesejmskih prireditev ni bil baš najbolje zaseden. Za letošnji velesejem pa se pripravlja obiskovalcem prijetno presenečenje: Celi povil j on zasede namreč Svaz českioslovenfikeho dila v Pragi in so tozadevni dogovori že zaključeni. Sva,z, ki uživa v Čehoslovaški velik ugled, razstavi tudi v večjem obsegu na pariški umetnostni dekorativni razstavi in baje se bo del te razstave premestil na velesejem v Ljubljano. Čehoslovaška umetnostna obrt je zelp razvita in razstava bo poleg svoje izredne zanimivosti gotovo marsikomu v vspodbudp, da se i naša dvigne i vcVete. Z vesel jem1 in hvaležnostjo bomo sprejeli brate Čehe v našo sredo, velesejmu Pa. čestitamo na tej prireditvi. Poleg tega se namerava sejma v večjem obsegu udeležiti tudi češka indu-strja, zlasti v porcelanski lin steklarski ■stroki. Baije bodo zelo lepo in obsežno re-prezentirane tudi velike tvor niče Škoda. * * 1 *ft JADRANSKA IZLOŽBA. ~~ V Splitu se je sestav la družba »Jadranska izložba« v svrho, d:a od časa do časa v Splitu ali kakem’ drugem kraju Primorja priredi razstave in tako pro pagjra ekonomsko važnost in lepoto primorskih krajev. Prva priredba bo pod imenom »Jadranska'izložba« že letos od 25. jul. do 25. avg. v Splitu. Razstava bo kazala izključno gospodarsko življenje brvatskega in dalmatinskega Primorja. Razstava bo obsegala kmetijstvo, industrijo. obrt, rudarstvo, pomorstvo (bro-dogradnjo, ribarstvo in h redarstvo), tu-ristiko ter narodno in umetno obrt. V šibenku bo tudi oddelek za vina, likerje itd; • Z uporabo plina v gospodinjstvu še št odi čas in denar. Uporabljanje plina kot kurivo se je v gospodinjstvih do sedaj že tako udomačilo, da postaja s tein v mestih osobito v poletnem času kot n ©obhodna potreba praktične gospodinje. Razmere časa zah- Pogovor na ulici. Angela: No kaj ste tako otožni? Berta: Oh, kaj bi ne bila, saj ni mogoče več živeti. Draginja. Denarja ni, kredita še manj. Angela; Poglejte! Jaz pa sem zadovoljna, ker kupujem v dobri trgovini. Dobim vedno sveže razno špecerijsko blago po ugodnih cenah. Ako želim, mi pošlje tudi na dom. Tam se dobi tudi na knjigo proti mesečnemu plačilu. Reči moram, da sem jaz kakor tudi moja soseda zelo zadovoljna Berta: Prosim Vas, kje je ta trgovina, da še jaz tam poiskusim. Angela: O, to lahko najdete in upam, da bodete zadovoljni v trgovini 322 IVAN PENKO, .Maribor, Gosposka ulica št. 46 Gostilna Alojz in Josipina Schrei (pred artilerijsko vojašnico) krasni senčnati vrt. Nedelja, dne 10. maja popoldne Pojedina ocvrtih piščancev. Pekersko vino. Gtitzovo pivo v sodčkih. Domače pecivo. K obilni udeležbi vabita uljudno 998 A. in l. Schrei. Stole za ležati otročje vozičke, pletarske izdelke, nahrbtnike, špago, vrvi, gurte. drobnarijo, parfumerijo i. t. d. na drobno in na debelo, nudi najugodneje Drago Rosina Vetrinjska ulica 26. 994 tevajo, da si vsaka dobra gospodinja pri hrani nepotrebno delo v gospodinjstvu, tako n. pr. prinašanje drv in premoga ter odnašanje pepela, sneženje štedilnika itd. Temu se da v prvi vrsti odpomoči z upeilj.avo plinov« kurjave, s katero odpade dolgotrajno zakurjen je štedilnika, nakladanje in dokladanje kuriva ter sploh vsako delo s kurivom in pepelom. Plin gori brez izločanja saj. im dima, ne povzroča prahu in nepotrebne vročine v kuhinjskih prostorih v poletnem času. Reguliranje toplote je možno edino — le pri plinu, kar je prvi pogoj za pripravo okusne in izdatne hrane. Ob jed nem je plinska kuha za današnje razmere najcenejša, ker pri pravilni porabi se potroši dnevno za zajtreik, kosilo iin večerjo samo 1—1.4 m”, torej k večjem din. 4.20, medtem ko se porabi za isto kuho za 4—6 din. premoga oziroma za 10—12 din. električnega tolkla. Vsled tako ugodnega raz-merja navedenih kurilnih sredstev, zaznamuje mestna plinarna v zadnjem času uprav zadovoljiv narastek novih konzumentov, da pa se uporaba plima v gospodinjstvih še bolj uveljavi, dovoljuje plinarna novim konzumentom plina za poisskušnjo 8 dnevni brezplačni konzuim plina. Na zahtevo pošlje plinarna brezplačno proračun za nove upeljave, katere slednje se zaračunijo po lastni oeni. Do-tiena stanovanja pa, ki imajo že vpeljane plinovode, se na zahtevo (tetefonično ali pismeno) tudi samo za poizkusu jo lahko takoj priklopijo na plinsko omrežje. 9 Vinarstvo. Po prvem delu knjige »Vinarstvo in kletarstvo* Frana Zweiflerja priredil direktor Andrej Žmavc, ravnat, drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru. 8° VIII in 208 strani, 128 podob. Natisnila in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1925. V naši precej oskodni kmetijski književnosti malone nobena stroka ni tako slabo zastopana ko vinarstvo. Ta nedostatek zelo čutijo naši viničarji, še bolj se pa uveljavlja kot huda ovira pri pouku v naših kmetdjskih šolah. Da se odpravi neugodnia zapreka, je direktor Žmavc prevedel z dovoljenjem založništ. I. de] Zweiflerjeve knjige («Weinbau und Weinbehan‘dlung», založil Paul Parey, Berlin), ki je za pouk prav primerna, ker vsebuje v glavnem vse, kar je naprednemu vinarju treba vedeti. Prvotno besedilo je Žmavc mestoma pojasnil, tu in tam- stvarno izpopolnil im' popravil. Uporabljal je lastna izkustva najboljših vinarskih strokovnjakov, črpajoč i.z najnovejše strokovne literature, da bi delo bolje ustrezalo svojemu namertu. V drobnem' tisku je Žmavc dodal to, česar je v knjigi še pogrešal ali kar se mu je zdelo vredno posebnega poudarka glede na naše potrebe; podob pa je v kinjiigi za dobro polovico več kolt v izvirniku. Pisatelj je posvečal posebno pozornost tudi terminologiji, ki je pri nas le ne v vrtnarstvu, marveč tudi v nekaterih drugih gospodarskih strokah nestalna in nepopolna. Ker je ta knjiga prva slovenska knjiga celokupnega vinarstva, se je pisec smatral upravičenega, uvesti nekaj izrazov Za Pojme, ki jitn ni mogel izteku,iti slovenskega imena ali katerih staro Ime se mu ni zdelo primeru,o. V knjigi so temeljito obravnavana tale glavna poglavja; O kulturi vinske trte. Opis podzemnih in nadzemnih • delov trsa (orga-nografija). Opis najobičajnejših ameriških podlag in evropskih vrst vinske trte (ampelografije). Način raamuožitve vinske trte. Kako si uredimo in za sadi-mo vinograd. O vzgojnih načinih. Vsakoletna kulturna opravila v vinogradu. Škode in bolezni, vali in rastline. Kako gojimo grozdje oh hišnih stenah in zidovih. Pred trgatvijo. Davčne olajšave. Rentabilnost vinogra- da ta vina južneje ne uspevajo s kakovostjo. Najboljša kapljica ra»t° . diaj ravno v krajih, kjer se vinska * , zaustavi pred severnim' podnebjem; ^ pa niaijbrže iz same »kljubovalnosti« ^ di najplemenitejši sok, kakor da bi b°' tela pokazati Severu: »Glej, boljša ^ od tebe, ki me črtiš.« kose zajamčene srpe olugesack brane ter vse mreže za VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO O g T a i g z e m e nj traverlg stavbeno — Iie' PINTER & LENARD anie d e I S k O TELEF- 282 MARIBOR BRZOJAV P1NLEN kOVanijg VELIKA IZBIRA KUHINJSKE POSODE PO ZELO orodle ZNIŽAN,HCENAH- “ j. t.