OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing pf All Kinds VOL. XXX. — LETO XXX. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 23, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 142 DomaČe vesti Poroke Mr. in Mrs. Louis Oswald iz 17205 Grovewood Ave. sporočata, da se bosta v soboto 26. julija poročila njih hčerka Wil-ma in Elmer J. Japely, sin Mr. Michael Japely, 1214 E. 172 St. Poroka se bo vršila v cerkvi Mafije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9:30 uri zjutraj, poročna slavnost se bo pa vršila zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd., nakar se bo mladi par podal na ženitovanjsko potovanje v New York, # V soboto se bosta poročila Miss .^Elizabeth Dobruniecke, hčerka Mr. in Mrs. John Dobruniecke, 18218 Syracuse Ave., in Milan E. Ivančič, sin Mrs. Rose Ivančič iz 1090 E. 222 St. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Pavla na E. 200 St. ob 10 uri zjutraj, poročna slavnost pa zvečer v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Novoporočencem naše čestitke! Išče sorodnice Mrs. Emma Perne, 529 E. 107 St., je prejela pismo od Marije Omejec iz Krmelja št. 45, pošta Krmelj na Dolenjskem, ki jo prosi, da bi poizvedela za naslove njenih dveh svakinj, Marije Bončar in Frančiške Jauh. Ena je bivala v Clevelandu, druga pa v Springfieldu, O.. Njih dekliško ime je bilo Omejec, ter ste bile doma iz št. Ožbolta nad Škof jo loko, Gorenjsko. Omenjeni ste sestre njenega moža Antona. Ce sami to citata ali pa če kdo ve za njih naslov, je pro-sen, da sporoči Mrs. Perne ali pa pokliče GL. 5585, ker ima še druge novice za njiju. Wallace dal značilno izjavo o Jugoslaviji "Ni je države, katero bi se v Zed. državah bolj napačno razumelo kot je to Jugoslavija," je rekel bivši podpredsednik BELGRAD, 20. julija—Henry A. Wallace je v pogovoru z dopisnikom Jugoslovanske časnikarske agencije ^ Tanjug izjavil, da je "Marshallov načrt odložil ekonomsko! depresijo v Zedinjenih državah." Podal je tudi značilno! izjavo o odnosa jih med Zedinjenimi državami in Jugo-j slavijo. Poročilo agencije Tanjug pra-*' ------ Iz bolnišnice Mr. Frank Jakše iz 840 Babbitt Rd. je srečno prestal operacijo in se je povrnil iz Glen-ville bolnišnice na svoj dom, kjer se nahaja pod zdravniško oskrbo, in kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo. Nov grob IVANA BIZJAK Po tri-tedenski bolezni je preminila na domu sina na Nesbitt Rd., Sagamore Hills, blizu Bed-forda, O., Ivana Bizjak, rojena Arhar, stara 67 let. Družina je svoječasno živela v Meadow-lands, Pa. Doma je bila iz Št. Vida, vas Vizmarje nad Ljubljano, kjer zapušča brata, tri sestre in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 39 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Jo-sepha, doma iz Budanja nad Vipavo, sina Franka, vnuka, nečakinje Lois in Christine Arhar ter Victorijo Poljšak, ki je soproga Leonarda Poljšak, tajnika društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ, pri katerem je bila članica tudi pokojna. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 1. uri iz želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče. vi, da se je Wallace izrazil proti Marshallovemu načrtu, če isti stremi za tem, da se svet razdeli na dva tabora in če je poglavitni cilj tega načrta, da ponovno obnovi Nemčijo za namen borbe proti Rusiji. Glede odnosajev med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo je Wallace izjavil; "Ni je države, katero bi se v Zedinjenih državah bolj napačno razumelo kot je to Jugoslavija." Kot pravi poročilo, je Wallace pohvalil način, s katerim jugoslovansko ljudstvo danes rešuje $voje probleme. Obžaloval je tudi, da ni med obema deželama večjega prijateljstva, ki bi prispevalo k stvari miru v svetu. Wallace o tretji stranki in ameriškem gospodarstvu Na vprašanje dopisnika Tanjuga v zvezi s tretjo stranko je Wallace odgovoril: "Večina progresivcev se danes zanima za preusmerjen je demokratske stranke v resnično liberalno stranko. Če to ne bo uspelo leta 1948, bomo raz-motrivali o možnosti ustvarjanja tretje stranke." Bivši podpredsednik Zedinjenih držav je tudi odgovoril na vprašanja, tikajoča se ameriške ekonomije. Rekel je, da se ameriška produkcija nahaja na zelo visoki stopnji, da je več delavcev zaposlenih pri produkciji vsakdanjih potrebščin kot kdaj koli poprej, da se je draginja pd lanskega leta zvišala za eno tretjino in da se bo leta 1948 verjetno pojavilo splošno nezadovoljstvo vsled draginje. Cerkev bo v Avstriji delila zemljo Kaj takega pa še ne-zima v juliju! 6 LETNI DEČEK JE "PRIZNAL UMOR" MASSILLON, O., 22. julija. — Oblasti so danes izrazile dvom o istinitosti zgodbe, katero je podal 6-letni Roger Gue, da je on odgovoren za smrt dveh detet, ki sta bila najdena mrtva v tukajšnji bolnišnici. Fantek je rekel, da je dečka vzel iz posteljic in ju spustil na tla, pri čemur da sta dobila poškodbe, ki so povzročile njuno smrt. Na kak način se je dečka pri pravilo do take izpovedi, se sedaj preiskovalo. bo Kot poroča iz Dunaja dopisnik Plain Dealerja John P. Lea-cacos, bo katoliška cerkev razdelila svoja veleposestva v Av. striji med 25,000 Avstrijcev. Načrti so baje že ustvarjeni in sedaj se samo čaka, da jih Vatikan odobri. V svojem poročilu Leacacos pravi, da je ta poteza "mojster-ska" in da ji ni "primere v moderni zgodovini." Katoliška cerkev se zopet poskuša polastiti večjega (političnega) vpliva v Avstriji in smatra se, da se zaveda nevarnosti, ki ji preti od strani tako socialistov kot komunistov, ki imajo v svojem programu podržavljen je tudi cerkvene imovine. S to potezo se cerkev nada, da bo pridobila na svojo stran tisoče malih trgovcev, delavcev in najemnikov-kmetov, ki so vedno želeli imeti košček svoje lastne zemlje. Baje se bo delitev cerkvenih veleposestev pričela v jeseni. Obenem z ostalim programom pa je katoliška cerkev zelo zaposlena z organizacijo katoliških akcijskih grup v Avstriji in z re-krutacijo v svoje vrste 150,000 bivših katoličanov, ki so prestopili k drugim verskim skupinam, v ledeni sodri! SENATOR TAFT BO ŠEL Na GOVORNIŠKO TURO WASHINGTON, 22. julija — Senator Taft se bo podal prihodnjo jesen na "ne-politično" govorniško turo po zapadu. Govoril bo v Califomiji, Oregonu, Washingtonu, Montani, Idaho in Arizoni. Nekateri krogi so prepričani, da bo Taft šel na to turo, da ugotovi, kakšne izglede ima kot predsedniški kandidat. Slovanov piknik in vrtni koncert V nedeljo popoldne bo naša lepa slovenska pesem zopet lepo odmevala, ko bodo pevci zbora "Slovan" priredili svoj piknik na prostorih farme SNPJ v Chardon Rd. Pripravljalni odbor je bil že dalj časa na delu, da pripravi nadvse zanimiv vzpored za to priliko, da se bo posetni-kom nudilo v resnici lep užitek in prijetno razvedrilo v prosti naravi. Petju se bo lahko vsak pridružil, kratkočasila bo izvrstna godba za plesaželjne in kuharice ter natakarji pa bodo tudi gledali, da bo za vse dovolj okrepčil. Torej, ne pozabite vrtnega koncerta in piknika zbora "Slovan." BELOPOLTEC "ZADEL" AVTO PRI ZAMORSKI LOTERIJI IN GA DOBIL! LOUISVILLE, Ky., julija. — Zamorsko sestrin-stvo Alpha Kappa Alpha se se niti najmanj ne ozira na barvo kože udeležnikov na loterijah. Belopoltec Charles H Wabnitz je kupil srečko zamorske loterije in ko je bil žreb izvršen je "zadel" glavni dobitek, nov 1947 Plymouth. Pa ne samo, da je zadel, awpak je avto dejansko tudi dobil brez vsakih težav. (Pretekli teden je neki zamorec v Ahoskie zadel avto na loteriji belopoltcev, toda dobil ga je šele po valu ostrih protestov.) Članica odbora zamorskega sestrinstva Mrs. Carolyn S. Blanton je izjavila, da je .Wabnitz avto zadel in je torej edino pošteno, da se mu ga izroči. Srečni Wabnitz je kupil samo eno srečko za 25 cen-itov. Svoj stari avto je daroval zamorcu, ki mu je prodal srečko. Amerikanci v Tokiju so Japoncem že vse odpustili Holandci se izkrcali tudi na južni Javi Včeraj je bil 22. julij, torej bi moralo biti po vseh naravnih postavah pošteno vroče, kakor se spodobi za ta letni čas. Dejansko pa smo imeli v Clevelandu vreme, ki je bilo bolj podobno zimi kot pa poletju. Po nalivih, ki so se vrstili drug za drugim, je živo srebro padlo na 54 stopinj in bilo je tako hladno, da suknja ne bi bila odveč. Pa ne samo to. V več krajih je padala toča, ki se je na predmestjih na vzhodni strani hitro-zmehčala in pokrila zemljo z belo odejo, kakor da je zapadel sneg. V Lyndhurstu in Pepper Pike Village so se otroci kepali, in zgodilo se je v par primerih, da so avtomobili dejansko obtičali Sovjetski renegat priča, da je vojna med Ameriko in Rusijo "neizogibna" BATAVIA, 23. julija—Ho-landska letala so danes izvršila 15 novih napadov v severni Javi in metala raketne bombe na in-doneške postojanke. Kot pravijo poročila, se večji del vzhodne Jave nahaja v rokah Holandcev. Poroča se tudi, da so se ho-landske čete izkrcale tudi na južnem delu Jave in ustanovile most pri Mambangu. Kar se tiče borb, ki se razvijajo na kopnem, iz indoneških virov poročajo, da so indoneškc čete "napredovale" in da so sprožile proti-ofenzivo na Seme-rang, ki se nahaja v rokah Holandcev. Indoneško poročilo ničesar ne omenja v zvezi s položajem v glavnem mestu Indonezije Jogjakarta. Včerajšnje poročilo pravi, da se holandske čete nahajajo okrog 35 milj od mesta. Indonezijci sestrelili dve holandski letali Indoneška radio postaja poroča, da sta dve holandski letali bili sestreljeni tekom operacij. Medtem ko se borbe razvijajo in zavzemajo velike dele področja, pa je predsednik republike Indonezije Soekamo izjavil, da je bivši premier Sjahrir odpotoval iz dežele s ciljem, da v zunanjem svetu pojasni položaj Indonezije. (Holandija je, obvestila organizacijo Združenih narodov, da je bila "prisiljena podvzeti policijske mere" vsled stalnih "na-silj." Holandija je obtožila In-donezijce, da uničujejo "brez smisla" hrano in da širijo "pod-žigalno propagando." Uradnik Združenih narodov je izjavil, da je tqdi Indonezija poslala eno noto, toda vsebina te note ni bila razkrita). Veščaki pravijo, da se bo meso še bolj podražilo WASHINGTON, 22. julija — Danes je pričal pred kongresnim odsekom za ne-ameriške aktivnosti znani sovjetski renegat Viktor A. Kravčenko, ki je med ostalim izjavil, da v Ameriki kar mrgoli" sovjetskih špijo-nov, in da, je vojna med Ameriko in Sovjetsko zvezo "neizogibna." Dejal je, da so vsi sovjetski diplomatski in drugi zastopniki v Zedinjenih državah dejansko "ipijoni." Kravčenko, ki je leta 1944— med vojno—zbežal s svoje uradne pozicije kot član nabavne komisije v Zednijenih državah, ko je bil poklican domov v aktivno vojaško službo, je med drugim rekel, da danes Rusija "ne štedi niti z denarjem niti z ljudmi, da bi prišla v posest informacij, kako producirati atomsko bombo." Kravčenko je dalje dejal, da je 75 odstotkov prebivalcev Sovjetske zveze nasprotnih sedanji vladi. Dejal je dalje, da je izdajatelj listov "Chicago Sun" in new-yorškega "PM," Marshall Field svobodi bolj nevaren kot pa so ameriški komunisti, ki čitajo "'Daily Worker." (Marshall Field, lastnik mul-timilijonskega trgovskega pod- jetja, je v Chicagu izjavil, da izjave Kravčenka ne smatra vredne, da bi o njih komentiral). Walter A. Steele od organizacije "Ameriške koalicije patrio-tičnih, civičnih in bratskih organizacij," je včeraj med drugim pred kongresnim odsekom dejal, da je organizacija "Progresivnih državljanov Amerike," pri kateri je aktiven Henry A. Wallace, "front" za komuniste, in da je akcija za ustanovitev tretje stranke, ki bi se imenovala "People's Party" (Ljudska stranka) manever, s katerim ' upajo ameriški komunisti priti na oblast. Steele je tudi rekel, da je revija "New Republic," katero urejuje Wallace, "lastovana od tujih interesov iz Kanade in Anglije. Brig. gen. H. C. Holdridge, ki se nahaja v pokoju, je danes v zvezi s izjavami Steele-a izjavil, da ni "People's Party," kateri stoji na čelu, front za nikogar razen za ameriško ljudstvo. Holdridge je označil Steele-ove izjave za izraz histerije in dejal, da postopanje kongresnega odseka za ne-ameriške aktivnosti spominja na dobo, ko se je lovilo stare ženske in jih sežiga-lo na grmadah kot "copernice." COLUMBUS, O., 22. julija— Poljedelski veščaki pravijo, da se bo tekom prihodnjega meseca meso še bolj podražilo. Tako bodo poskočile tudi cene jajcem in maslu. Pričakuje se pa, da bo cena zelenjav in sadja padla. Najbolj se bo podražilo svinjsko meso, pravijo veščaki. Prašiči so namreč bili vsi prodani, tako da jih na tržišču ne bo tekom meseca julija in avgusta v zadostnem številu. Zvišanje cene mesa se pripisuje visoki ceni koruze. Mnogi farmerji rajši prodajajo svojo koruzo kot da bi z njo hranili prašiče. Cena maslu se bo tudi znatno zvišala, ko bo v jeseni preneha la paša krav. Neki ekonomist je poudaril, da se je v teku 13 let cena maslu "senzacijsko" dvignila v mesecih oktobru, novembru in decembru. Gen. MacArthur jih smatra za "iskrene demokrate"; napad na Pearl Harbor in druga vojna grozodejstva so pozabljena TOKIO, 22. julija. (Poroča generalni poslovodja "United Pressa" Earl J. Johnson)—Največje presenečenje, ki čaka obiskovalca na Japonskem, je odkritje, da so ameriški uradni krogi tukaj Japoncem že odpustili, ker so bili v vojni proti Zedinjenim državam. To se začenja na vrhovnem^" glavnem stanu v Tokiju in gre naprej skoro brez izjeme med vodilnimi funkcijonarji ameriške okupacijske oblasti v okrožjih kot so Jokohama, Kobe in Osaka. Vsepovsod se izraža občudovanje za Japonce in zaupanje v njih dobro vero, kar je obiskovalcu težko spraviti v sklad z zavratnim napadom v Pearl Harborju in smrtnim pohodom na Bataanu. Cesarja Uiroliita se smatra za vzornega gentlemana Gen. MacArthur imenuje cesarja Hirohita značajnega in ukaželjnega gentlemana, ki ljubi svojo družino in ki je svojemu ljudstvu v jVseh stvareh za vzor. Majorji in polkovniki pri vojaški vladi vam s ponosom pripovedujejo, da so novoizvoljeni župani in governerji posameznih pokrajin duša značajni, da so japonski delavci pridni kot mravlje in da je povprečen Japonec postal dober demokrat. Kako se more to stališče pojasniti? Mar gre samo za glu-mo? Kako se je mogla popolna, reformacija izvršiti s tolikšno naglico? Kje je ostal vpliv arogantnih militaristov, ki so nekdaj naznanjali pred celim svetom, da bodo Ameriki v Beli hiši diktirali pogoje predaje ? Gen. MacArthur je mnenja, da se je na Japonskem izvršila resnična revolucija in da je novo japonsko stališče popolnoma iskreno. Kakšna je uradna razlaga za novo japonsko stališče Uradno naziranje glede vzroka, radi katerega so Japonci sprejeli Amerikance s tako dobro voljo in navdušenjem je, da smo jih osvobodili gangsterske vlade, ki ni bila nikoli popularna, temveč jim je bila vsiljena od male klike militaristov v začetku tridesetih let. V Nemčiji je bilo po uradni razlagi drugače. Nemci so bili navdušeni za svojo nacistično vlado. Ko se je vojno končala, so bili poražen narod in sedaj je ljudstvo mrko in odporno. Nemci so videli, kaj jih čaka, dočim Japonci prav do zadnjega niso vedeli, da vojno izgubljajo. S koncem vojne sta za ljudi tukaj prišla dva nenadna sunka. Prvi je bil cesarjev ukaz, da se boji prenehajo. To je povzročilo otopelost in razočaranje. Drugi sunek pa je bil zanje, ko Amerikanci niso začeli na debelo ropati in posiljevati, kakor jim je bilo poprej povedano. Njih odziv na prihod Ameri-kancev in ustanovitev čvrste, ampak dobrohotne okupacije, je bil hiter in ugoden. Oblastniki, ki so jih vodili v vojno, so bili takoj prijeti in odstranjeni in njihov vpliv je popolnoma izginil. ZED. DRŽAVE SE NE BODO VMEŠALE V HOLANDSKO VOJNO WASHINGTON, 22. julija^ Visoki uradniki državnega oddelka so danes izrazili zgražanje vsled izbruha sovražnosti v Indoneziji, toda so obenem dali vedeli, da se Zedinjene države za enkrat ne bodo vmešavale v vojno. Uradniki so izjavili, da so vesti glede velikega števila ameri-ških letal, katerih se poslužujejo Holandci pri bombardiranju indoneških postojank, "brez vsake podlage." OPOZICIJSKA STRANKA NA MADŽARSKEM ODNEHALA BUDIMPEŠTA, 22. julija. — Stranka svoobde" je danes naznanila, da se je razpustila, češ da se je odločila za ta korak, ker noče riskirati "življenja in varnosti" svojih članov v opoziciji proti vladi levičarske koalicije. Kanadskemu vojaku se je kot "nemškemu ujetniku" dobro godilo TO VAM JE RIBIČ! GRAND RAPIDS, Mich., 22. julija. — Edwarda Kasparja je popadla silna jeza, ko ga je tekom ribolova na Grand River neka velika riba vgriznila v roko; Kasper je planil v vodo in se spustil z ribo v borbo. In je zmagal. Na breg je prinesel 40 funtov težko "catfish". LONDON, 22. julija—Časopis "The People" je včeraj priobčil povest o bivšemu kanadskemu vojaku, ki ni mogel dobiti delo in se je ves poparjen potepal po Londonu. Živel je na kratko rečeno res "pasje življenje." Bivši kanadski vojak, katerega "The People" imenuje "Slim," je imel priliko opazovati v Londonu tudi nemške vojne ujetnike, ki so ravno praznovali svoj prvi teden neomejene svobode. Tedaj se je Slimu posvetilo. Na svojo staro vojaško uniformo je prišil zelene trake, s katerimi so označeni vojni ujetniki, si obul nemške vojaške škornje, nataknil nemško čepico (vse seveda spominja na "slavna leta"), in se tako odpravljen predstavil za "nemškega vojnega ujetnika." Kot "nemškemu vojnemu ujetniku, se mu je zgodilo to le: v nekem gledališču je plačal za vstopnico 36 namesto 56 centov, neka žena ga je na ulici ustavila in ga povabila na kosilo in ples, dočim so ga drugi častili s pijačo in mu izražali obžalovanje zaradi njegovega "žalostnega ujetništva." V Hyde Parku mu je neki mož daroval $4, dve dekleti sta ga vprašali, če jima lahko v Nemčiji preskrbi fante. Sladoled je dobil popolnoma brezplačno. Neki šofer ga je zastonj vozil okrog zapadnega Londona, dočim so v neki gostilni prisotni gostje preprečili, da ni plačal za svojo pijačo. Ko se je spet povrnil v svoje civilno življenje, je Slim vzkliknil; "To je dežela, ki je kot nalašč ustvarjena za junake, toda ti junaki so Nemci!" STRAN 2 ENAKOPRAVNOST H 23. julija 1947 ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by TM AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po ra znaša leu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) ——- For Half Year—(Za pol leta) ———- For 3 Months—(Za 3 mesece) —--„ -$7.00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki;: For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 n>esece) ——- -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve): For One Year—(Za celo leto) ————_ For Half Year—(Za pol leta) —---- -$9.00 —5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 PO STARIH STOPINJAH Preteklega tedna je prišlo do "nenadne" spremembe ameriške politike v zvezi z Nemčijo, ki pa je bila "nenadne" le V toliko ker se ni moglo natančno določiti trenutek kedaj bo ta formalna izjava podana. Ameriški vojaški go-verner za Nemčijo, gen. Clay je dobil iz Washingtona "nova navodila," tikajoča se obnove nemške industrije, kar je brez vsakega dvoma v ostrem nasprotju z zaključki potsdamske (berlinske) konference med Trumanom, Stalinom in Attleejem, kjer je bil že enkrat dosežen sporazum, da se mora nemško vojno mašinerijo popolnoma onemogočiti. Uradni krogi Zedinjenih držav pravijo, da je do te spremembe prišlo, ker da se velike sile nikakor niso mogle zediniti glede enotnega programa za Nemčijo. Toda v resnici ta sprememba ne temelji na nobenih "nesporazumih" med velikimi silami, kajti usoda Nemčije in njena bodočnost je bila zapečatena v Jalti in Potsdamu, in če bi se zapadne države teh prvotnih zaključkov držale, prav gotovo ne bi prišlo do nobenih "nesporazumov." Preveč je neovrgljivih dokazov, da je do te nove ameriške politike za ustvarjanje ekonomsko močnega raj ha prišlo soglasno z ameriško zunanjo politiko v zvezi z Rusijo in deželami, ki se nahajajo v vzhodni Evropi. V formalnem naznanilu ameriške vlade se priznava, da je tako imenovani "Marshallov načrt za obnovo Evrope" v tesni zvezi z načrtom za obnovo nemške industrije (posebno premogovne) v zapadni Nemčiji. Toda eno prejšnje stališče ameriške vlade predvideva onemogočen je nacionaliziran j a nemške industrije (na isti podlagi kot je to bilo izvršeno v sovjetski okupacijski zon j) za dobo petih let. To dejansko pomeni, da se pripravlja pod izgovorom, da je "nemška ekonomska pomoč" Evropi neizogibno potrebna, obnova nemških industrijskih kartelov, ki bi ponovno kontrolirali ekonomijo cele Evrope, kakor so jo pričeli kontrolirati po prvi svetovni vojni. Ni nobenega dvoma, da se je že dolgo časa iskalo dober izgovor za obnovo nemške industrije in za ustvarjanje teg^ "ekonomsko močnega rajha." Neuspeh pariške konference o "Marshallovem načrtu," na kateri so tako Anglija kot Francije dejansko postavile "ultimatum" Sovjetski zvezi v zvezi z obnovo Evrope, je pravzaprav bil pozdravljen v ameriških krogih z velikim zadoščenjem, kajti s tem neuspehom sta končno bila v Evropi ustvarjena dva bloka in ko je zapadni (vsaj za sedaj tako izgleda) bil de-finitivno ustvarjen in sicer pod ekonomsko kontrolo Zedinjenih držav, je s tem bil ustvarjen dober izgovor, da se v zapadni blok vključi tudi Nemčijo. Te dni je sicer malo govora o Churchillov! ideji za "Združeno Evropo," toda ta ideja je končno zmagala in sicer pod pretvezo "ekonomske obnove." (Znano je kako se "ekonomsko obnavlja" Grčijo, Turčijo, Kino itd itd., ter potemtakem vsak že ve, kaj ta definicija v novem anglo-ameriškem slovarju pomeni.) V zvezi z neprestanimi govoricami, da je tretja svetovna vojna "neizogibna," da je sodelovanje z Rusijo "nemogoče," da je potreben "končni obračun" itd., je jasno iz kakšnih namenov se "obnavlja" zapadna Evropa, kjer je celo Nemčija dobrodošla partnerica. Zadnje čase je prišlo do nekih nevarnih znakov pri spremembi obravnavanja Nemčije na splošnem. V Benetkah so bili brez vsakega pojasnila pomiloščeni trije nacistični vojni zločinci, ki so pred tem bili že obsojeni na smrt. Poročila iz ameriške okupacijske zone pa pravijo, da je bil nacistični ekonomski veščak Hjalmar Schacht odpeljan iz zapora na neka "posvetovanja," ker da baje ima "neki načrt" za ekonomsko obnovo Nemčije. Pred tem je tudi neki drugi "ekonomski veščak," ki je znan še izza prve svetovne vojne pod imenom "veščak za lakoto," in sicer Herbert Hoover, proučeval stanje prehrane v Evropi in navzlic temu, da je obiskal tudi Poljsko, Jugoslavijo in nekatere ostale dežele, prinesel senzacijsko, alarmantno, svarilno in predvsem značilno poročilo, da je potrebno poslati takojšnjo pomoč ne Poljski ali pa Jugoslaviji—ampak Nemčiji! Sedaj so v Washingtona v skrbeh glede ostre reakcije Francije na to novo spremembo ameriške politike za ustvarjanje "ekonomsko močnega rajha." Ker je Francija tudi zagovarjala in pristala na Marshallov načrt, je popolnoma sigurno, da ni pri temu smatrala'za potrebno, da UREDNIKOVA POŠTA Poročilo o delu na izletniških prostorih SNPJ Cleveland, O. — Vedno kdo vpraša kedaj bo vendar tista dvorana na farmi dovršena. Naš odbor se pa drži gesla: počasi in gotovo. Do 24. avgusta bo plesišče urejeno, ker na ta dan bo farma imela veliko otvoritev dvorane. Na omenjeni dan bo vse odšlo gor na našo farmo. Pravijo, da bo igralo več orkestrov skupaj. Cula sem tudi, da misli nekdo iti prvič plesati in da je pripravljen zato plačati neko odškodnino. Kar se tiče otvoritve, bo še pravočasno poročano. Streha na dvorani je že dovršena, sedaj pa so v teku dela kar se tiče cementiranja. To delo se vrši pod vodstvom Antona Mramorja. Kar se pa zida pri dvorani tiče, bo ta postavljen pod vodstvom našega zidarja Andreja Božiča. Andy je pomagal pred leti tudi pri zidanju stanovanjske hiše. Tudi ostali člani njegovega društva "Vipavski raj" so vneti delavci in mnogo pomagajo pri delu na farmi. Minulo nedeljo se je vršila seja odbora in zastopnikov in sicer na farmi. Zastopana so bila vsa društva, ki spadajo k temu podjetju in doseženo je več važnih zaključkov. Po mojem mišljenju bi se seje moralo večkrat vršiti na farmi. Posebno pa seje stavbinskega odbora, ker na licu mesta se bolj vidi, kaj in kako je za zgotoviti. Na zadnji seji se je tudi raz-motrivalo, da bi se ustanovil ženski odsek farme, ker naši fantje pravijo, da se ne razumejo v kuhinje in posode. No, saj jim verjamemo, ker imamo v tem itak skušnje. Vse tiste ženske, ki se zanimate za izletniške prostore, ste vabljene, da se udeležite ko bo sestanek sklican. V četrtek 24. julija se bo vršila redna mesečna seja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ta seja bi se morala vršiti pretekli četrtek, ker pa je bil tajnik odsoten iz mesta ni poslal pravočasno zastopnikom vabila. Seja je zelo važna, ker se bo sklepalo glede otvoritve in ste vsi, tako člani odbora kot zastopniki, prošeni.i da se je udeležite. Prihodnjo soboto 26. julija se bo rabilo več delavcev na farmi. Tisti, ki imate čas, ste pro-šeni, da pridete pomagat. Odbor vam bo zato hvaležen. Theresa Gorjanc, zapisnikarica. vedri te ter veselite v prijazni družbi "Slovanov" in njih prijateljev. Kjer so pevci "Slovana", tam je pristno domača zabava, kar marsikateri že ve iz prejšnjih priredb. Pevski zbor "Slovan" je moški zbor, to že tudi veste. Naše boljše polovice morajo marsikatero uro ostati same doma, ko mi hodimo na vaje (to je dobro, da niso še ljubosumne), toda sedaj bodo šle pa z nami in nam pomagale, da bo postrežba prvovrstna v vseh ozirih. Kot sem že gori omenil je "Slovan" moški zbor, toda zagotavljam vam, da bo na pikniku tudi mešan zbor, ker pelo se bo vsekrižem z udeležbo vsakega, katerega veseli petje in ima glas. Za postrežbo bo v vseh ozirih dobro poskrbljeno. Apeliram še enkrat na Vas — pridite v nedeljo na "Slovanov" piknik na SNPJ prostore! Na svidenje v nedeljo na pikniku! S pevskim pozdravom F, Požar. Vabilo na otvoritev Glavna banka 6131 St. Clair Ave. Collinwoodska podružnica št. 1 15621 Waterloo Rd. "Slovanov" piknik Cleveland, Ohio. — Prihodnjo nedeljo 27. julija priredi pevski zbor "Slovan" piknik na izletniških prostorih SNPJ na Char-don in Heat Rd. Ta prostor je dobro poznan Clevelandčanom in rojakom iz drugih okoliških naselbin. Upam, želim in obenem vabim cenjeno občinstvo, prijatelje slovenske pesmi, da se popeljete v nedeljo popoldan ven v prosto naravo, ven na sveži zrak, ven iz soparnega mesta in da se na-užijete svežega zraka, in se raz- Newburska podružnica št. 2 E. 93 St. in Union Ave. K otvoritvi druge podružnice slovenske banke, The North American Bank Co. napišem podpisani čitateljem tega lista, nekaj besedi, ki naj bodo v kredit slovenskemu narodu ob tej priliki. Slovenci smo preskromen narod, da bi javno povedali ameriški javnosti, da ne zaostajamo nikjer za onimi, ki si nadejajo ime prvovrstnih Amerikancev. Imamo naravnost čudovito gospodarsko podjetnost. V vseh panogah, ki se jih poprimenio, uspemo. Tudi če ne gre s počet-ka, zopet poprimemo in drugič se nemško industrijo vključi v ta "program obnove Evrope." To je verjetno, tudi za njo samo bilo neprijetno presenečenje, posebno neprijetno, ker je v celi zgodovini, pa naj se je zgodovina obračala na to ali ono stran, bila ravno Francija ta, ki je občutila posledice takšne "stabilne in produktivne" Nemčije. Poljska s svoje strani tudi pripravlja ostre proteste in popolnoma upravičeno, ker v vsakem slučaju sta tako Francija kot Poljska ti, ki bi plačali krvave dividende za to ameriško idejo o "ekonomsko združeni Evropi." Res je, da se na poljske proteste v Washingtonu ne bo nihče oziral, toda drugo vprašanje je, kaj bo storila Francija, ki navzlic temu, da je z navdušenjem pozdravila Marshallov načrt, je sedaj že pripravljena, da ga enostavno zavrže, ker je spoznala kaj prav za prav pomeni. In njeno spoznanje, da je vse to igra otroka z ognjem, utegne uničiti celo idejo o "ekonomsko združeni Evropi." uspemo. V to nam pričajo vse naše finančne ustanove z organizacijami vred, kjer gre premoženje v številne milijone. Kdo bi si mislil pred mnogimi leti, da bo naš rod tako agilen in bo dosegel tako gospodarsko stopnjo, ki je vredna, da vedo zanjo še drugi drugod in ki naj služi v ponos vsem po širni Ameriki, in naj odmeva še čez morje našim bratom za vzgled. Res nismo tako veliki po številu, toda, trgovinsko prekašamo mnoge narode. V dokaz so nam ravno finančne institucije, denarne ustanove. Te so največji trgovski obstoj. Ko je depresija pretresla vse ameriško finančno stanje, smo se Slovenci zopet dvignili iz podrtije in izšli junaško nazaj na noge. Ni še dolgo, ko je posojilnica povečala in izboljšala svoje prostore do modernosti. Sedaj banka otvarja drugo podružnico. Sedem in osem milijonov skupaj tvori že 15 milijonov dolarjev in ako še prištejemo podporne organizacije, bi kmalu pisali o 50. milijonih premoženja naših pionirskih naseljencev. Ako pogledamo po St. Clair Ave., vidimo izboljšana pročelja slovenskih trgovin, kar stane nad tisoče dolarjev. Vse to je lastnina naših podjetnih slovenskih podjetnikov, trgovcev in profe-sijonalcev. Vse to je silna moč naroda. Žal, da je. vse v tako skromnemu kotičku skrito, vendar je Za mesto to najtrdnejša podlaga v davkih in v podpori, za kar kot narodnost ne dobimo dovolj nagrade v priznanju. To je'pa naša krivda, ker nismo organizirani. Za druge smo boljši kot za sebe. Drugi gledajo zase, nas pa le izrabljajo, ker smo preskromni, toda nekega dne bodo morali nas priznati za njim enake. Vstrajajmo in tudi povejmo, kdo da smo. Povejmo jim: To je slovenska banka, posojilnica, organizacije, narodni domovi itd. Pridite na otvoritveni dan v soboto 2. avgusta. Prepričajte se, da res napredujemo. Vse si lahko obrnemo v kredit svojemu narodu pred drugimi narodi in Amerikanci. Vas vabi v imenu direktor i ja North American banke Anton Grdina, predsednik. češkoslovaška— SRCE EVROPE Češkoslovaška je merila pred vojno (pred 1. 1938) 140,508 km-in štela leta 1930 14,004,179 prebivalcev. Med temi pa je bilo 3,300,000 Nemcev in 500,000 Madžarov. Državna površina seje spremenila z odstopom Zakar-patske Ukrajine Sovjetski zvezi in z neznatno spremembo ma-džarsko-češkoslovaške meje v češkoslovaško korist (tri vasi pri Bratislavi). Ni še rešeno vprašanje končne meje v Avstrijo in Nemčijo—Češkoslovaška zahteva neznatne mejne korekture—pa tudi s Poljsko se bodo še uredila nekatera sporna mejna vprašanja, in sicer v roku dveh let, kakor je bilo sklenjeno ob podpisu češkoslovaško - poljske pogodbe pred nedavnim. Kar se tiče sprememb v številu prebivalstva je pomembno to, daje sklenila češkoslovaška vlada izseliti iz države Nemce in Madžare, razen tistih, ki so bili med vojna protifašistično usmerjeni. Ta sklep je tudi že izvršila, razen kar se tiče Madžarov, ker madžarska vlada zavira pogajanja o izmenjavi prebivalstva. Današnja Češkoslovaška meri torej približno 128,000 km- in šteje 12,300,00 prebivalcev (1. 1. 1947). Med temi je Nemcev še 250,000, Madžarov pa 200,000. Padec v številu prebivalstva je torej predvsem posledice preselitve pripadnikov teh narodnosti, češko in slovaško prebivalstvo pa je po številu 1930-1947 napredovalo. AVSTRALSKI RAJ Avstralski listi pišejo, da Avstralija zato ne more postati "velika država," ker ima premalo prebivalcev. Člani parlamenta nastopajo z govori o tem vprašanju. Nekdo izmed njih je izračunal, da je nujno treba dvigniti število prebivalcev Avstralije na 20 milijonov in potem se bo razcvetela. V lovu za ceneno delovno silo so razpošiljali avstralski industrije! in živinorejci tudi v prejšnjih časih po vseh deželah sveta svoje agente in svoje prospekte, da bi privabili priseljence. Po vojni se je ta dejavnost obnovila z novo silo. V prospektih, uradnih publikacijah opisujejo rajske dobrote življenja v Avstraliji in tiste široke perspektive, ki se baje odpirajo tam vsakemu, kdor hoče iskati srečo. Če pa si ogledamo stvar od blizu, bomo videli, da čaka izseljence v Avstraliji bridko razočaranje. O tem se lahko prepričamo iz avstralskega tiska samega. V Sydneyu izhajajoči list "Daily Telegraph" je objavil v novembru pismo, ki ga je pisal neki švedski preseljenec v svojo domovino. Mož svetuje svojim prijateljem, naj nikar ne hodijo v Avstralijo, ker življenje tam še daleč ni tako sladko, kakor ga opisujejo v brošurah, ki jih širijo po evropskih deželah z namenom, da bi privabili priseljence. Uredništvo je prejemalo potem cele kupe pisem od ino-zemcev, ki so se preselili v Avstralijo in ki se pritožujejo, da je njihovo življenje težko. Razočaranje pa ni čakalo le prešel j encev, marveč tudi demobilizirane avstralske vojake. Sto tisoč Avstralcev se je med vojno borilo v angleški armadi. Obljubljali so jim, da bodo dobili po vojni delo, zemljo in dober zaslužek. Toda vse te obljubo so ostale samo na jeziku. Prazne so ostale predvsem obljube, da bodo dobili bivši vojaki zemljo. Parlamenti (v Avstraliji ima vsaka država svoj parlament) še vedno obravnavajo vprašanje, kje dobiti zemljo. Ustrezajoči osnutki zakonov pa romajo iz komisije v komisijo. List "Daily Telegraph" ugotavlja, da še noben vojak ni dobil farme. Neki poslanec parlamenta v državi New Sud Wales je izračunal, da bi trajalo pri sedanjem tempu nad 9 let, preden bi dali demobiliziranim vojakom zemljo. Mnogi bivši vojaki se bodo v tem času že postarali, zapravili bodo svoje prihranke, njihovo navdušenje se bo ohladilo. Tako pišejo listi. Državna tajnost je; da ima Avstralija nezaposlene. To skrbno prikrivajo. Toda isti "Daily Telegraph" opisuje zgovorno dogodivščino. V nekem sydney-skem listu se je pojavil oglas, da dobe službo štirje snažilci oken. Okrog 300 nezaposlenih—bivših vojakov—se je potegovalo za delo po tem oglasu v časopisu. Med njimi so bili tudi kvalificirani delavci. Mnogi po demobi-lizaciji niso imeli še nobene zaposlitve. Tiste, ki so se potegovali za to delo, so povabili, naj se zglasi-jo ob 10. uri. Prvi so prišli že ob 7. uri. Ob 10. uri so se postavili prosilci v dolgo vrsto. Med nji mi so bili kovinarji, kvalificirani delavci iz ladjedelnice, steklarji, soboslikarji, mornarji, pisarniške moči, skratka, zastopniki skoraj vseh poklicev. Trditve o visoki življenjski ravni v Avstraliji so že zdavnaj razgaljene kot pravljice. Blizu 2 milijona Avstralcev zasluži dvakrat manj kakor znaša življenjski minimum, da se tako ne morejo preživljati. Kdor se hoče prepričati o tem, naj stopi v siromašne kraje Sydney a—v Pad-lington, Wolomol in druge tovarniške okraje tega velikega mesta. Nič bolje ne živi delovno ljud- stvo v Melbournu, kar velja zlasti za demobilizirane vojake. V tem mestu je vsakdanji pojav, da delavce in bivše vojake delo-žirajo, ker ne morejo plačati najemnine. Melbournski list "Herald" priobčuje sliko o umazanih zakotjih, kjer so našle družine demobiliziranih vojakov zasilno zavetišče. "Daily Telegraph" poroča, da je našla policija 9. decembra blizu Liverpoola (20 kilometrov od Sydneya) beznico, kjer sta bili dve materi in 11 otrok, vsi onemogli od lakote. Stanovali so v zapuščeni beznici brez luči, brez vode, v nesnagi in že tri tedne so gladovali. Noben ni imeli niti beliča in nobene hrane. Noben otrok se ni učil. Vsi so spali na tleh, v capah. Ker je prišla zadeva v javnost, so segle oblasti po kaj čudnih ukrepih: mater so obdolžili po veljavnih paragrafih malomarnega ravnanja z otroki, otroke pa so postavile pred mladinsko sodišče in jih priznali kot sirote. Takšen je v resnici avstralski raj, čigar zapeljive slike opisujejo prospekti oblasti, ki vabijo ceneno delovno silo, da bi delala za industrijce in tovarnarje. ŠKRAT Na eni nogi je stal wr- A: "Nedavno sem bil na Dunaju in sem videl tam fakirja, ki je držal deset let roko nepremično v zrak." B: "To ni nič. Pred nekaj dnevi, sem stal jaz v vlaku celo uro nŠ eni nogi." t A: "Kaj potem?" B: "No, potem sem šele ppa- zil, da ta noga ni bila moja . # Iznajdljivi Mihce Učitelj: "Kaj meniš, katera slovenska beseda bi bila primerna za tujo besedo tramvaj?" Mihce ugiblje in ugiblje, a ne ugane. Učitelj (mu pomaga): "Po cesti teče . . . Kajne Mihče? No, in vleče jo elektrika ..." Mihče (ga hitro prekine): "Že vem, gospod učitelj, pocestna vlačuga ..." # Nedeljski lovec "No, kako, ali ste imeli srečo na lovu?" v "Sedem rac sem ustrelil." "Ali so bile divje?" "Race ne, pač pa kmet, čigar so bile ..." * Huda primera Mirko: "Striček, ti izgledaš kakor lev." Stric: "Kako moreš uporabljati tako primero, ko leva še liti videl nisi!" Mirko: "Seveda sem ga videl — tam v mlinu!" Stric: "Tisto pa ni lev, nego jsel!" Mirko: "Nič ne, de! No, pa izgledaš kakor osel ..." * Zakaj mora biti vojak snažen Narednik: "Janez, zakaj mora biti vojak čist kadar gre ven v mesto?" Janez: "Javljam gosput narednik, spucan mormo bit zato, de nas majo dekleta rade ..." # Pri naboru Polkovni zdravnik: "Ali imate kakotnapako?" Rekrut: "Kratkoviden sem!" Zdravnik: "Kako mi morete to dokazati?" Rekrut; "Prav lahko! Ali vidite oni žebelj na zidy pri vratih?" Zdravnik: "Seveda ga vidim." Rekrut: "No, jaz pa ne, gospod zdravnik!" 23, julija 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 L. Pantelejev: Častna beseda Prav žal mi je, da vam ne morem povedati, kako je ime malemu človeku, kje stanuje in kdo sta mu oče in mati. V mraku mi ni uspelo niti prav videti njegovega obraza. Spominjam se le, da je imel pegav nos in je nosil kratke hlačke, ki jih ni držal pas, ampak čez rame vržene naramnice, zavezane nekje okrog trebuha. Bilo je poleti, ko sem zavil v park, tisti mali park, blizu bele cerkve. Vzel sem s seboj zanimivo knjigo, poglobil se v branje in se tako zasedel, da nisem niti opazil, kako se je zmračilo. Ko je bilo že zelo težko brati, sem zaprl knjigo, vstal in odšel proti izhodu. Park je bil že osamel, na ulici so mežikale svetilke in nekje izza drevja se je oglašal čuvajev zvonec. Zbal sem se, da parka ne zapro preden bom zunaj in hodil sem zelo hitro. Nenadoma sem obstal. Zazdelo se mi je, da nekdo joka tam za grmovjem. Zavil sem po poti tja, kjer je stala in se v mraku belila majhna zidana hišica ali stražami-ca, kakršne so navadno po vseh parkih. Ob zidu je stal deček, star kakih sedem ali osem let; s sklonjeno glavo je glasno in neutolažljivo jokal. Stopil sem k njemu in ga vprašal: "Ej, mali, kaj pa ti je?" Hitro, kakor na ukaz, je nehal jokati, dvignil je glavo, me pogledal in rekel: "Nič." "Kako to — nič? Ali te je kdo žalil?" "Nihče." "Zakaj potem vendar jokaš?" Še mu je bilo težko govoriti, tli še pogoltniti vseh solza. Ihtel je in posmrkaval. "Pojdiva," sem mu dejal. "Glej, pozno je že in park zapirajo." Hotel sem ga prijeti za roko, pa jo je hitro iztrgal in dejal: "Ne morem." "Kaj, kako da ne moreš?" "Ne morem oditi." "Kako? Zakaj? Kaj ti je?" "Nič," je odgovoril deček. "Kaj ti je? Ali si morda bolan?" "Ne," je odgovoril, "zdrav sem." "Zakaj potem ne moreš oditi?" "Stražar sem," je dejal. "Stražar? Kakšen stražar?" "Kaj vam je, ali ne razumete? Igramo se." "Toda, s kom se vendar igraš?" Deček je pomolčal, zavzdihnil in odgovoril: "Ne vem." Da po pravici povem, pomislil sem, da je fant zares bolan in da v njegovi glavi nekaj ni v redu. "Poslušaj," sem mu dejal, "kaj vendar pripoveduješ? Igraš se, pa ne veš s kom?" "Tako je," je odgovoril. "Ne vem. Sedel sem na klopi, pa so neki večji dečki prišli in rekli: "Ali se hočeš igrati vojno?" Rekel sem: "Hočem." Začeli smo se igrati. Meni so rekli: "Ti boš mlajši vodnik." Neki velik fant je bil Timošenko, maršal . . . peljal me je sem in dejal: "Tu je naše skladišče streliva. Ti boš stražar. Stražil boš, dokler ne določim drugega." Rekel sem; "Dobro." On pa nato: "Daj mi častno besedo, da ne boš odšel." "No?" "No, rekel sem mu: 'častna beseda, ne bom odšel.' " "In potem?" "Potem — stal sem in stal, dečki pa niso prišli." "A tako!" sem se nasmehnil. "Ali je že dolgo, odkar so te postavili za stražarja?" "Sonce je bilo še nad hribom." "In kje so tovariši?" Deček je znova vzdihnil in dejal: "Mislim, da so odšli." "Kako odšli?" "Pozabili so name." "Zakaj potem še stojiš?" "Dal sem častno besedo . . ." .Že sem se hotel nasmejati, toda zdrznil sem se in pomislil, da tu ni prav nič smešnega in da ima fant prav. Če kdo da častno besedo, mora stati, pa naj se zgodi kar koli. Vseeno je, ali je to igra ali ne, "A, tako se je to zgodilo!" sem dejal. "In kaj boš zdaj storil?" "Ne vem," je dejal dečko in spet zajokal. Hotel sem mu nekako pomagati. Toda, kaj naj storim? Ali naj grem iskat tiste neumne fante, ki so ga določili za stražarja, vzeli od njega častno besedo, sami pa pobegnili domov? Kje bi tudi našel tiste kričače? Verjetno so že povečerjali, legli spat in sanjajo. Ta tu pa stoji na straži. Tema je. Gotovo tudi še jedel ni nič. "Ali si kaj lačen?" sem ga vprašal. "Da," je odgovoril, "lačen sem." "Veš kaj," sem mu rekel in se zamislil. "Steči prav hitro domov, večerjaj, jaz pa bom medtem stal tu namesto tebe." "Ali res?" je vprašal. "Ali pa je to mogoče?" "Zakaj ne?" "Zato ker niste vojak." Počehljal sem se za ušesom in dejal: "Zares. Nič ne bo iz tega. Ne morem te zamenjati na straži. To lahko stori samo vojak, samo načelnik . . ." Zasvetilo se mi je. Pomislil sem: če lahko fanta osvobodi častne besede samo vojaška oseba in ga tako reši stražarjenja, zakaj čakati ? Takoj moram najti neko vojaško osebo. Fantu nisem dejal nič,, razen: "počakaj trenutek." Hitro sem odšel proti izhodu. Vrata še niso bila zaprta. Vratar je hodil nekje po oddaljenih kotih parka in zvonil s svojim zvoncem. Postal sem na vratih in čakal, da morda pride mimo kak vojak. Toda, kot zanalašč, nobenega ni bilo na cesti. Po nasprotni strani velike ulice so hiteli ljudje v temnih plaščih. Razveselil sem se, misleč, da so mornarji. Stekel sem čez cesto in videl, da niso mornarji, ampak fantje iz vajeniške šole. Mimo je prišel velik železničar v lepi suknji, obšiti s svetlo sivimi znaki. Toda ta suknja je preveč padala v oči, nič bi ne moglo koristiti. Hotel -sem že oditi nazaj v park, ko sem iznenada za vogalom na tramvajski postaji zagledal oficirsko kapo z rdečim konjeniškim našitkom. Zdi se mi, da se še nikoli v življenju nisem tako razveselil, kakor zdaj. Ko brez glave sem stekel proti postajališču. Nisem še prišel do tja, že je privozil tramvaj in of i-, cir, mlad konjeniški major, se je pripravljal, da z ostalimi potniki vstopi. Ves zasopljen sem pritekel do njega, ga prijel za rokav in vzkliknil: "Tovariš major! Počakajte, tovariš major!" "Kaj želite?" "Kaj želim? Tu v parku stoji poleg hišice mlad deček . . . Stražari ... Ne more oditi . . . Daj je častno besedo .. . Majhen je še... Joka . . Major me je s strahom pogledal. Prav gotovo je pomislil, da sem bolan in da v moji glavi ni vse v redu. "Pa kaj jaz morem zato?" mi je odgovoril. Tramvaj je odpeljal in jezno me je ošinil s pogledom. Ko sem mu natančneje pojasnil vso stvar, mi je brez premiš-Ijanja takoj dejal: "Seveda, pojdiva! Pojdiva! Zakaj mi niste takoj tako povedali?" Ko sva prišla do parka, je čuvaj pravkar zaklepal vrata. Prosil sem ga, naj še nekoliko počaka, ker je nek otrok ostal v parku. Z majorjem sva hitela v park. V temi sva komaj našla belo hišico. Deček je stal na istem mestu, kjer sem ga pustil in spet je jokal, toda prav tiho. Pokli- cal sem ga. Razveselil se je, celo vzkliknil je od veselja, jaz pa sem mu rekel: "Glej, pripeljal sem načelnika." Ko je zagledal majorja, se je deček ves zravnal, izprsil in postal tako za nekaj centimetrov večji. "Tovariš stražar," se je obrnil major k dečku, "kakšen čin imate?" "Mlajši vodnik sem," je odgovoril fant. "Tovariš mlajši vodnik, zapovedujem, da zapustite svoje mesto!" Tedaj je deček iztegnil roko do širokega ščita svoje sive kape in dejal: "Razumem, tovariš major. Zapovedujete, da zapustim stražarsko mesto." To je izrekel tako jasno in spretno, da se z majorjem nisva mogla vzdržati smeha. Fant se je tudi vesel in potolažen zasmejal. Takoj smo vsi trije odšli iz parka in čuvaj je zaloputnil vrata za nami ter zasukal ključ. Major je dal dečku roko. "Čudak si, tovariš mlajši vodnik!" mu je dejal. "Dober vojak boš. Zdravo!" Deček je nekaj zamrmral in odgovoril: "Zdravo!" Major naju je pozdravil in ko je videl, da prihaja tramvaj, je odhitel proti postajališču. Poslovil sem se od dečka, mu ponudil roko in ga vprašal: "Ali naj te spremim do doma?" "Ni treba. Stanujem tu blizu. Ne bojim se!" mi je odgovoril. Pogledal sem njegov pegavi nos in pomislil, da se zares nima ničesar bati. Fant, ki ima tako močno voljo in tako krepko Desedo, se ne boji teme, ne bodo ga nikoli Uplašili poglavci, ne bo se bal niti hujših in strašnej-ših stvari. In ko doraste? . . . Prav nič še ni mogoče vedeti, kaj bo, ko doraste. Toda eno je gotovo; naj se zgodi kar koli, dober človek bo... Mislil sem tako in bilo mi je prijetno pri srcu, da sem srečal takega pionirja. Še enkrat sem mu z zadovoljstvom stisnil roko. LE1 "S l^XPIiORE OHIO Nature has provided a perfect playground in the Hocking Valley, a great, unspoiled wonderland of pine-covered ridges, wooded slopes, deep gorges and lofty caverns carved by wind and weather. The Hocking Parks are easy to reach in the heart of Ohio on Routes 33, 56, and 75. The cluster of scenic spots and picnic grounds centers just west of Logan along State Route 374. Here you leave behind the rush of main highways and can follow the very trails that j}®. Indians wore smooth with moccasined feet before the wi^e man came to Ohio. The region is deeply cut by two streams, Pine Creek and Queer drop from the high-° deep ravines. Giant iin tulip poplars tower fhl n feet and more from enrt gorges and ferns profusicJn. or the Indians, this was a place of refuge. They hid from the 5wms w the great caverns that today are reached ky convenient stairs and tunnels cut through the rock. They ground their corn in hominy holes that can still be seen. They got their salt here and, tradition says, they also mined silver and lead here. Half-way up the face of the 150-foot cliff are the "windows" of Rock House, a cavern that runs parallel to the face of the cliff for over 200 feet. After the Indians, horse thieves are said to have hidden here. Today, large parking areas have been laid out for motorists, and picnic tables, fire-places, open shelterhouses, drinking fountains and other conveniences for a day in the park are provided. Camping is permitted upon application to the forest ranger of the Ohio Division of Forestry stationed here. The ten-mile square area of the Hocking Parks includes Old Man's Cave, in surroundings which have been voted the most beautiful in 17: ui. COIUWBOS "n'' MOCKIW6 L06AW l%0 Ml.