PoKtnfma pfoS&aa ▼ gmiorlaf ŽJruzm ski dnili ilustrovami list za mesto m deželo Izhaja ob tolKklh. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrieva (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal štev. 345. Račun poSlne hranilnice v Ljubljani fitev. 15.393 Ljubljana, 19. oktobra 1933 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto. 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki in povsod drugod 2 dolarja Štev. 42. Lato V Alfred Nobel „daiU iiudetn sama A&*at\a - dafe (itn dela!" Ob 100 letnici rojstva „diktatorja nad vojno in mirom" 21. oktobra Oto lmanuel Nobel in njegov sin Alfred Nobel, veliki izumitelj in dobrotnik človeštva ta. Tudi on je .začel eksperimentirati, največ mu je pa bilo do tega, — ker si v mladih letih ni mogel privoščiti šol — da si pridobi teoret- pomočnika. Tedaj je nastala strašna eksplozija in raznesla laboratorij. Med mrtvimi je bil tudi Emil Nobel, ki je veljal za najbolj nadarjenega med brati... Kar se tiče izuma dinamita, priznava Altred Nobel sam, da ni spočetka nikoli mislil, da se bo to strašno orožje rabilo za vojno, narobe: namenil ga je izključno samo za industrijske svrhe, kakor n. pr. za razstreljevanje skal itd. Njegov izumiteljski duh se je pa udejstvoval tudi še na drugih poljih, v optiki in strojni tehniki, v elektrokemiji, fiziologiji in biologiji. ■Ko je leta 1876 iskal z oglasi v časnikih zasebno tajnico, se mu je prijavila neka grofica Kinsky. Po- Dlnamit! »Podpisani se je rodil leta 18355, svoje znanje si je pridobil kot samouk. Višjih šo'l ni obiskoval. Posvetil se je praktični kemiji in odkril razstreliva dinamit, balistit in C.89. Od leta 1864 je član švedske akademije. Clan je tudi Royal Society v Londonu in inženjerskega društva v Parizu.« Tako se glasi curriculum vitae, ki ga je moral poslati Alfred Nobel univerzi v Upsali, ko ga je imenovala za častnega doktorja filozofije. Vmes med temi kratkimi vrsticami je zapisana zgodovina tega velikega čudaka, s-najbogatejšega evropskega skitaleac, moža, ki si je z izumom najhujših razstreliv zaslužil milijone in hkratu tudi skrivaj pesnikova!, moža, ki je propagiral napredek znanosti in mir med mm Hi. in hodil po svetu sam, brez žene in rodbine in brez notranje sreče in tako tudi umrl-------- Alfred Nobel je iz starega skandinavskega kmetskega rodu. Njegovo ime izvira iz imena občine Nobellov, pozneje ga je pa ena izmed njegovih učenih prababic izprrmenila v >No-beliusc Njen vnuk, ki je postal častnik, je izpustil latinsko končnico in se začel imenovali Nobel; to ime so mora po 3\ojem postanku in v skladu s švedskim izgovorom naglasiti na zadnjem zlogu. Oče lmanuel Nobel, pustolovec in samouk na vseli poljih, je bil pomorščak in je poslal izumitelj. Ustanovil je majhno tovarno za kavčuk, mimogredf' izumil sedanjo moderno centralno kurjavo in izdeloval v Rusiji s še ne doraslim sinom Robertom mine, s katerimi so v krimski vojni zaprli ruske luke pred Angleži. Pisano je bilo njegovo življenje: bili so časi, ko je lmanuel Nobel imel pod seboj tisoč delavcev in še več, potem je pa spet izginil in brez beliča v žepu kje drugod začel novo življenje. Alfred Nobel sc je že kot otrok seznanil z načrti in deli svojega oče- skega znanja, da bi mogel študirati prirodoslovne vede. Nad življenjem mladega moža je plavala senca strahotnega dogodka: pet jih je delalo v laboratoriju poskuse z novimi raz-strelivnimi sestavinami, oče lmanuel, Alfred, naj mlajši sin Emil, ki se je bil ravno vrnil na počitnice, in dva zneje ga je opisovala kot 43 letnega moža srednje velikosti s temno gosto brado, ne lepega ne grdega, z mračnim obrazom, ki so ga le dobrohotne sinje oči nekoliko ublažile. No-bel je bil očividno tudi velik poznavalec ljudi; mladi dami je povedal v obraz, da se samo iz nesrečne lju- bezni poteguje za to meslo. In res ni nikoli nastopila službe pri njem, temveč se je skrivaj poročila na Dunaju z baronom Suttnerjem. Nobel je ostal v korespondenci z njo in ji je nekoč pisal: »S svojim dinamitom bom najbrže mogel nekoč več napraviti za mir med narodi, kakor vi s svojo mirovno propagando!« Zakaj Nobel je venomer sanjal o novih izumili še strašnejših razstreliv, ki naj bi s svojo vse uničujočo močjo onemogočila sleherno vojno. — Več desetletij pozneje je dobila Berta Sutt-nerjeva Nobelovo nagrado za mir... Ko je Nobel umrl, je imel prijavljenih 355 patentov. Bil je eden izmed prvih, ki je moderno organiziral petrolejske vrelce v Bakuju, bil je gospodar neštetih industrijskih koncernov in tovarn in neizmerno bogat — toda vsak nasvet, naj bi špekuliral na borzi, je gladko zavrnil: »Ljudem je treba ne samo denarja, temveč pred vsem dela!« Po tem geslu se je tudi sam ravnal in neumorno delal do smrti. Kadar ga je bolezen priklenila na posleljo, je nadaljeval kakšno dramo ali roman, ki ga je bil moral poprej zaradi drugih del odložiti. Govoril je gladko pet jezikov in je odlično poznal svetovno književnost. Kakor Ahasverja ga ni strpelo pri miru in je moral zmerom potovali; zalo so ga imenovali »najbogatejšega evropskega skitalca«. In vendar je bil osamljen in ni nikoli poznal prave sreče. Še bolj nazorno kakor, oni uradni popis življenja za upsalsko univerzo to dokazuje pismo, ki ga je Se nadaljuje na G. strani Eden prvih Nobelovih nagrajencev: 1'rofesor Hiintgen, ki je odkril po njem imenovane žarke. Konec ge/l Proslule laponske čajarne bodo zaprli. »GeiSe" in ,3oki“ »r Japonski notranji minister je te dni izdal odtok, da se ne •mejo več Majati, državna dovoljenja za odpiranje novih Salem, pa tudi stare koncesije se ne smejo več podaljšati. Na podlagi tega odloka bodo čez tri leta izginile Saj ara e iz japonskega življenja, in z njimi tudi — gej&e. Labkdferile lotosove hčere je imenoval japonski narodmi pesnik ljubke gej Še — dames pa zanje v moderni Japonski ni več prostora. Ali si' moremo misliti Japonsko brez gejš? I/.početka so gerjše poveličevali; potnika so jih popisovali v živih ro- kim nasmehom na ustnah, nežne in mehke kakor golobice.,. In potem so prišli realisti in odkrili dozdevno bedo tega življenja, hlapčevstvo zatiranih deklet, njihovo izkoriščevanje po gospodarjih, boj za golo. življenje, ki se skriva za. nežnim smehljajem — — - In kako je v resnici?. V obeh popisovanjih je zrnce resnice. Na Japonskem imajo namreč dve vrsti plesalk: gejše' in šoke. Med gejše gredo neredko tudi hčere iz boljših družin^ Vzgajajo jih po prastarem običaju v posebnih šolah. Najodlič- S f k Gojenke šole za gejše v Kiotu m antičnih barvah, polnih fantazije, da jih je človek kar videl žive pred seboj: drobna, vitka dekletca s črnimi bleščečimi lasmi in dragocenim kimonom, ki s prelestno harmoničnimi kretnjami pripravljajo čaj po prastarih običajih — gejše, plešoče in pojoče, s cvetlicami v laseh in krott 7xt>tvUifr Napisal M. Zoščenko V naši zadrugi se je zgodila tatvina. Race, lin holandski sir, damske nogavice, koliinska voda, cigarete — vse to je bilo razstavljeno v izložbi. In je mamilo, kajpada. Neke noči je torej vlomil skozi hišna vrata tat, ptrepilil ključavnico in ipo mili volji gospodaril v trgovini. Odnesel je nič koliko blaga. Najzanimivejše je pa bilo to: čuvaj je spal pri vratih in ni ničesar opazil. s Sanjalo se mi je«, je potem priprn švedoval, >o nekakšna tatvini, toda slir Šal nimam ničesar.« Ko so odkrili tatvino, se je zelo ustrašil. Venomer je tekal po trgovini sem in tja, ustavil vsakogar, kogar je videl, in prosil, naj ga ne naznanijo. Upravitelj je dejal: »Tvoja krivda mi ravno velika. Seveda te nihče ne bo božal, da si zaspal, toda tebe pač nihče ne bo sumil. Zato se nikar ne boj, ne gpočni takega dirindaja in ne Razburjaj osebja. Rajši pojdi domov in se naspi.« Čuvaj pa ni šel, temveč je ostal in je bil zelo razburjen. Najbolj ga je jezilo^ da m toliko odnesli. nejša in najstarejša šola te vrste, ki zelo strogo izbira med učenkami, je v Kiotu. Tam dobe mlada dekleta odlično splošno izobrazbo, razen tega pa tudi pouk v vseh panogah glasbe in plesne umetnosti, v starih šegah in navadah, v umetnosti odgajanja cvetlic itd. Rekel je: »Saj to je tisto, česar ne razumem. Drugače imam zmerom rahlo spanje. Vselej iztegnem noge pred vrata. Čisto nemogoče je, da bi bil kdo čez mene zavlekel dve vreči sladkorja.« Upravitelj je pa dejal: »Prekleto trdo si moral spati! Strašno, koliko so odnesli!« Čuvaj je rekel: »Ni mogoče, da bi bili veliko ukradli, ker bi se bil gotovo zbudil.« Upravitelj je odgovoril: »Nu, saj bomo takoj napravili zapisnik, in potem se bo že pokazalo, kakšen gobezdač si. Takšno škodo napraviti državi!« Sestavili so torej zapisnik, v navzočnosti miličnikov. Začele so govoriti številke. Seštevali so, odštevali in prištevali. Ubogi čuvaj se je ob vsaki številki iznova zgrozil. Toliko da se ni razjokal: toli hudo je bilo siromaku, tako hudo se mu je smilila država in tako neznansko se je kesal svoje zaspanosti. Upravitelj je dejal: »Pišite: Devet pudov sladkorja v kockah, sto zavojčkov cigaret, dva tu-oata damskih nogavic, osem klobas...« Čuvaja je skoraj- pri vsaki novi? številki vrglo pokoncu. Zdajci se je ,*a Mladim dekletom je, ko pridejo iz teh šol, sedemnajst let in dobe po večini dobre službe v gledališčih in. boljših lokalih. V šoli za gejše so namreč dobivale tudi pouk o gledališkem nastopu. Njihova plesna umetnost im petje morata ustrezati zelo strogim zahtevam. Toda gejš ne smemo primerjati s šoki ji, ki jih* fmajo ponekod kot prave ujetnice. Le-te so po večini hčerke siromašnih roditeljev, ki jih zaradi pomanjkanja že v rani mladosti prodajo lastnikom čajarn. Ti možje razumejo kupčijo' in posojajo revnim staršem denar, ko se jim je hčerka komaj rodila. Dolg neprestano rase in nesrečna dekleta pač nimajo upanja, da bi ga kdaj mogle poplačati. Zato. ostanejo do smrti prave sužnje lastnikov čajarn... Ko jim je sedemnajst let, jih vzamejo v čajamo. Siromašnim dekletom, ki so že od mladega vajene beraške okolice, se zde razkošnost, svilene obleke, ples in petje pravi raj. In šele mesece in mesece pozneje izprevddijo, ko lastnik čajarne čedalje huje pritiska nanje za povračilo dolga, da se nikoli več ne bodo mogle rešiti iz tega »raja« .. Zdaj je japonska vlada sklenila odpraviti proslule čajarne v Jošivari in Tokiju, Šinmašiju in Osaki, in kakor se vsa ta mesta že imenujejo. Banka Baruch 15, Rue Lafayette, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavija najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru-xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luxemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. oglasila blagajničarka: »Pišite: Iz blagajne je izginilo bonov za 132 rabljev. Razen tega trije svinčniki in škarje.« Pri teh besedah je začel čuvaj tuliti in se kar sesedel, tako strašno hudo mu je bilo zaradi njegove malomarnosti. Upravitelj se je obrnil na milico: »Odpeljite tega moža, njegovo tuljenje nam je samo v nadlego.« Miličnik je pa rekel: »Veš kaj, striček, pojdi rajši domov, te bomo že poklicali, če bo treba.« Takrat se je pa iz zadnje sobe oglasil. knjigovodja: »Na zidu je visela moja svilena ovratnica, zdaj je pa ni več. Prosim, da to zapišete. Zahtevam odškodnino.« »Lopov! Tvoije ovratnice nisem vzel! In tudi osem klobas nisem vzel! Smešno! Saj sta bili samo dve klobasi!« Nastala je mučna tišina. Tedaj je čuvaj priznal: »Bog z vami! Da, priznam, ukradel sem. Toda jaz sem pošten .človek. Tak zapisnik me strdi. Ne trpim, da bo kdo kaj zraven dodajal.« »Tak ti si bil, lopov, ki si se splazil v trgovino!« je zavpil miličnik. »Da, jaz.. Toda. bonov, se nisem dotaknil; Tudi Škarij ne in ne tiste uma- CIKOf?t?A Naš pravi domači, izdelek! Vlada hoče s tem storiti dobro sooi-jalno delo. Toda premeteni lastniki čajarn so med tem že odkrili novo pot: zdaj siromašnih deklet od staršev nič več ne »kupujejo«, zdaj so jih začeli »adoptirati«, proti'primernemu plačilu seveda. In po japonskih zakonih imajo kot njihovi krušni očetjo pravico neomejeno razpolagati s svojimi. »hčerami«. Namestu »čajarne« se bo pa že našlo katero drugo ime. Čudaki zbiralo tudi obritke Svojevrsten je spori angleškega veletrgovca Jamesa Bar.ro wa,, ki mu neizmerno bogastvo dovoljuje vsakovrstne neumnosti. Barrovv ne zbira ničesar drugega negp obritke slavnih mož.. Celo vrsto obritkov je dobil od odličnih znancev, sicer je pa podkupoval komornike, slugp-in brivce. Njegov arhiv obritkov (p, v- resnici /o tako obilen, da ga je že zaradi svoje-vrstaosti vredno uvaževath zane ovratnice. Tudi sem odnesel samo pol vreče sladkorja, in od damskih nogavic samo en tticaf in le d ve klobasi. Ne dovolim, da bi kdo na moj rovaš uganjal takšne lbpovščine.« Upravitelj; »Res, ni izključeno, da smo se zmotili. Bomo že. še. ugotovili. Zelo vesel bom, če je res. manj ukradenega. Takoj bomo vsa, stehtali.« Blagajničarka: »Oprostite?, boni o zdrknili v kot, toda Škarij, de*zmerom ne najdeni.«- »Glej, da ti ne pljunem v/ tvoje nesramne-oči! Tvojih šlmrij nisem vzel, le dobro poglej.« Blagajničarka: »Setu jitr že našla. Za blagajno* so bile.« Knjigovodja: »Tud« ovratnico že imam. Iz pozabljenja sem jo vtcknil v žep-« j Upravitelj: »Napičile umr zapisnik. Manjka same pol vrečo* sladkorja.« Čuvaj: »Lopov nesramnil’ Še klobase preštej: Saj vem, kuj' govorim. Sicer imam pa tudi pri Str — leto Njušo.« Blago- so še enkrat prešteli, fr. res, ukradenega je bilo natanko tolike, kakor, je čuvaj povedal. Prijeli so ga in ga odvedli na policijo. Tudi teto Njušo so aretirali. Pri njej so našli še vse, razen ene klobase, ki jo je bila že predalh na trgu. Skdvmden p&d&p&k HoiigJtoijt', v 'dktobmi ;0(1 jiaijse vetrnejše iželeenifilte ipo-staje 'V Sibiriji pa do Skite to©ke, kjer zavpije 'izprevodnik-: »Capetown — izsfarpiiek povsod «e ta »H eni iz potujočega občinstva oasih pomudi *pri •skrivnostnem in na videz -nepomembnem postopku, 'ki se zdi, da je ne-iloCljivo 'Ave%a.n s -pojmom Jžeteznice. Yam pride mož z-vainini korakom in s .kladivom -v .roiki. .Resno ..obhodi ves vlak, od pr.v^ga do pijstedJjjega vagona. Lokomotiva je po navadi že pod paro »in -vlak ,pripravljen .za •od-.hod — toda potrpežljivo <čaka, doktor ,ne pride ;ta skrivnostni ,mat In ta .mož se .sklanja ;k vsakemu idiotesu .posebej — iti dujj ,počne? -Trka. Tr-,ka, ali ne bo slišal ,nemara votlega glasu ali ..pa polnega. Ko obtuka ;po-..sledijje akolo, jeidcbro. .Takrat iahko vlak mirno odsopilia. iJ& \Ys voj-tjio *v meniških irokah. (Posebno .uradii iki im tehniki še razumejo oienišči-jjM), ;ker «o .aifli dlili Nemei -svoje čase učitelji. .Lepega drte ije gledal meki -potnik, ko je njegov v\Ilak saldi ina tsingtav-fBiti -.postaji, Itako .-si je m<5ki Ailajski unadiiUc n uaobiuKkiini kladivom v rokiaiajal oprimka'p-riskdlesih. Ko je prišel do njegovega -.vagona, iga je vp-ražril : j a Kako jlolgo .pa rie opravljate to tdelo^s: jaKakih .dvajset ;tet, gospod,« »:A ipttčemu je ;sto .dobrot« sJPooemu/?« Kitajec -se > je vzontUlil. aifciD,« je iuap»sled pežaSi -priznal, -*£akrat :sem iposabtl >Nentee "vpra-išatl.x Kostanjasta barva -j še privlačnejša .. Kmalu boste srečali marsikatero bri-instko, Juu Uprava železniške družbe »Old London and North-Western Railway< je pred .kratkim a zdaj prj.prav.ljen povrniti vso nastalo škodo aclaosiio .doplačati, kolikor je železnica ..imela -zaradi njega več izdatkov . pri ^remogu itd. Železniška uprava je poslala 'eek z'vljudnim pismom 'profesorju "nazaj. jSparočila mu je,- da-se'rt5kakor ne čuti oožkodovaae, 6eš da je 'dotoeitev uajvečje teže -za savoje samo formal-'mmt. PTi .lmjigaii je seveda stvar dru-,gačiw, .vendar /železaiioa. tudi a. rujimi ni imela nikake škode. Toda profesor .ni odnehal. .Poslal je ček le enkrat nazaj, češ da ne *bo mogel mirno spati, dokler .ne Tbo : ikoda, 4ii jo m^pnavil ;z :zavestno iPreljFŠitvjjo predpisov, .poravnana. Stvar,je (.prišla »v javnost jn .vsi so .-se isanejaji in Sijali aale'iaa iprofe-sorjev rovaš. Tedaj je pa uprava Jže~ leaii-ške idru&e objavila ; še o-štejiasti, češ, -.da ae Ilca j : take;*« ne ipripeti saaio jpnofesorjem. Tako jeimekiibrezimni pisec po&lal žeiezaiEki npnavi 4 šilinge, 'ker je ikot rpratnik ..tretjega rnazreda 'čakal prihoda .vlaka w cakahijei prvega raz r®da. iPoan^je gaj e1 pa začel-a peči vešt, dajeJšžleznioo xjalep»ri’l, in .zato je sklenil ponuditi železniški upravi odškodnino. .Neka .stara ženica je tpa poslala načelniku paš ta je v '!Newton-'A1'l)bfl t u 56 p-eimyjev v pisemskih znamkah. JPisala.j§, da se.je.pred 42 leti (!) peljdta iz Newton-'At>bota v Tiver-ftown jn potem opazila, da so ji -vožnjo zaračunali za 56 peimyjev .premalo. Celih 42. let jo je,p4kla vest, da je oškodovala železnico 1 'Šo ao .pošteni ljudje na .evetiu.. samo svet se jim .sm$je. M&msnit Uos/ek 'firenftble, y 6ktobru Star.kitajski pregovor pravi: »Dober odvetnik mora še svojega -..morilca zagovarjati.« Sicer .ta .prigoda mlarie.^a Cvetnika Meurnierja ni tako strašna, veirdar je odvetnikova vloga pri njegovem !nastopnem zagovoru .na sodišču talsij, 'da močao spominja na zmisel kitajskega pregovora, v katerem je :izpaženx> gMtboko spoštova- nje -pred .uepristranostjo .odvetniku v, *e bo]j pn ipred njihovo nmajdljivo-stjo. iTa Menrnier se >je 'torej >na vso moč zagledal .v lepo.mlado-flekle in jo je .hotel .seveda rvzeti /za /že«o. Deklica je bila dovolj poštena, pa muije povedal^,.da je bila že nekoč zarcfčeua, a je prekinila zvezo s svojim prvim zaročencem, ker so ga zaradi nekega'hudega pr^greška za- HEteKUU -9EDH»- — Pravilnik za zakonsko življenje jo izdal ameriški sodnik Hartman. l’o tem pravilniku je mož dolžan dati ženi desetino svoje .j)l#fe /»a lijeae vsidiUKluevnc osebne izdatke in .kriti ^sjiudiiiijiJvo troške, šele i. ostankom snje sam razpolagati. Ženu je pa dolžim možu vsaj enkrat na dan skuhati; mrzle jedi-muc .pripraviti samo , iw jo uicTitli prepeljati liii kliniko u\ divčne bolezni. Leteti ike ’bo mo^la nikoli več. — Profesor harvardske tmiverze 'A. ’B. IIjuiJ) ;je iiiraŽAjnaJ, .ifla porabi ves svet na leto 17.8tl0 Jiiljjojuiv .kalorij, to jejpri-bližno trtliko, kolikor ima energije 2.700 milijonov ,txiii (prenwga. 'če svet ne bi iinel v.eč prirodnih izvorov ..energije »(drv, -premoga, -plina, pctrdleja, 'bencina itd.), ;bi bilo zii)pr«Uuk«ijo te'energij*; potrebno delo U milijard ljiiili, 1.1 j. petkmt: toliko, kolikor je dajins-v^a človeštva ita-svetu. — 'Ministrstvo za gozdove in rudnike je izdelalo predlog, da se Triglavska bi Plit-•KiSlia jozersi pro^ase ia narodna (mrka. — -V ,neileljo «o «e wšiVe občinsk« volitve v dravski banovini. Iti četrtine občin -jo dobila jugoslovanska nacijonalna ■Strunka, »policija im ((koli ‘50. IV rtekinikviHijii za nogometno prvenstvo .je Gradjaaaki omagal .nad snrajw-sko Slavijo 1:0, Vojvodina pa uad osije- ško .Sla\vw> -tudi .lsO. Needlsčen -rezultat .sta 'daJi iekmi ‘BSK : Hajdnk ,lil .in Con-•eordta : JugoSi.-wija ‘2:2. 'Na prvem mestu .j»c J5ŠK s i25' točkami, Hrugi je ‘Hajitrtk z ;22 točkaitii. ,lJrtn(»rje je ina i7.-mestu. — IfreijŠJiji teden so v -liuliji prestavili 300rletnico rojstva onega n^jve^jih -italijanskih zJdravrilkov, Bernardina 'Ra-.uiazzhiija <(* :l'€S3 na'Capri ju). Leta "1700 je napisal knjigo » 'botenih .Tokmdelccv in obrtnikov, ‘ki je .deloma ;ie ,do»es v veljavi. Tako je postal n&taaovite]j soci-ijitlne >-me'd«rne. — Ruski poddesetnik Jevzejev >je 5>ko- ■ čil iz.tftaia .v .višini .7200 metrov 10 milijoni jprebitrihiev, največ Hindov, je zelo rodovitna in ima razvito industrijo. Njenega kneza štejejo nmd nmjmogužiiejšo liitdijske vladarje. ,V nedelo 15. t. m. se je poročil naš sodelavec jj. Zmago Porek-ar, uradnik fmiUne 'liraitlhrice v TJubljani, e gclč. Anico Žabkar jev o. mradnieo -poMnc Itrmiil-nice v Zagrebu. — Iskreno čestitamo! pfli. ^Mladi -odvetnik rji ‘te nihidostiio ',aaWotbe zaveda -ni aaniaril 'in-od sa-nn«E?a \valikodii3ja ni HiOtel poslušati j noben ih .isodrobnoeti. •Kmalu ipo uzpovedi ^voj« zaročenke je moral pred sodižžem ^nagovarjati rprvl-č w ^svojem življenju 'nekega mož na jBiestu. tklkiitesEČiio navdušenje -mladega .odvatutlia in .njegovo -iolaiaženje človeških slabosti obtoženčevih ije tako iganilo sodnike, s.datso grešnika, ki je bil aieer že vvnaproj zaiiisan ječi, iso-,glasno oprostili. ..Zdaj se tpa .stvari .iudovito «ca-.sukale. Morda že -slutite, kako? 'Življenje jo časih .komu prav debelo zagode. (icašnik, Ju ga je imladi odvetnik zagovajal, je bil pr^jšijji .zaročeuec .njegove .lastne .zaročenke. Dva dni po razfpravi je jirejel od-vetrilk pismo od svoje neveste. V. vznesenih besedah se mu je.zahvaljevala 7.a vse, "kar ji ije dobrega storil. T3.kr.atu .ga ..je pa prosila, naj ne vidi v.eč v ijej svoje zaročenke, kajti -njegov zagovor pred sodiiiki ji je nesporen dokaz, da je i]jen prej-§iiji 'zaroSenec najboljši in najpleine--riitejsi 'člo\Tek pod milim nebom. Zdaj, pravi, ga ne more več pustiti samega, reve^rj, ki .ga .je življenje *tako ‘hudo preizkusilo. Saj mora az-prevrdeti n n razumeti njen .položaj, ko vendar sam najbolje pozna plemenitost in poštenost 'človeka, ki ga 'je zagovarjal. * Prepričevalen dolcaz Znani hmnoristJVlark Tvvain je imel .že v soli zmisel .za Jiumor. 'Nelcač je .dal učitelj .nalogo z naslovom: ^Posledice lenobe«. •Kaj je napravil Mai'k Twain? Oddal je nqpqpisan list. flumljivB iKuharica Mota hnn rhiuta. iPred Ttednom dni ge je sprla z njim. Pa pravi nekega dne gospa: sOu-.diui, .M«ta, odkar ste ^pitti ‘g svojim ženinom, mačka nič več ne krade :kl> bas iz shrambe!« Kalvarija ljubezni Roman Iz naših dni. — Napisal P. R. 37. nadaljevanje »Gospod je bolan. Njegov razum, veste... Toda, kakor vidite, ni nevaren.« »Siromak!... Ali je že dolgo... lak?« »Že dvanajst let... Moj brat je.« »Kako se mi smili... in vi tudi, gospa!« Vrla ženska je bila res videti ganjena. Toda po kratkem molku je po-ivzela: »Ali bi mi gospa povedala ime?« Madžarka je narekovala: »Ilona Matos in Ciril Matoš iz Ljubljane.« Deček je vstal iz naslanjača in pritekel k materi. »Ljubkega otroka imate, gospa,« je menila upraviteljica. »Kes?« je toplo odvrnila Ilona, počaščena v svoji materinski ljubezni. »Nekoliko bled je sicer,« je pripomnila upraviteljica, »toda če boste nekaj časa ostali pri nas v Švici, bo kmalu spet dobil pravo barvo.« »Tudi jaz upam... Zato smo tudi prišli semkaj. Fantkovo zdravje me nekoliko plaši. Lani je po nerodnosti padel in od takrat je nekam šibek in občutljiv.« »Zdi se mi, da nekoliko šepa?« »Da... Toda zdravniki pravijo, da 1h> v planinah samo od sebe prešlo, če bo dosti na zdravem in svežem zraku. Zato so mi svetovali, naj ga pošljem v Alpe... Nii, bomo videli.« »Da,« je dejala upraviteljica, »švicarske zračne kopeli delajo čudeže. To smo že dostikrat imeli priliko videti.« »Res?« je hlastno vprašala Ilona. »Vaše besede mi vlivajo novih nad.« »Res, če vam povem... Saj imamo prav tu v bližini, na Sonnenbergu, takšno zdravilišče. Tam se ukvarjajo samo z otroki. Neka odlična dama, Angležinja, je ustanovila to zdravilišče, kakšnih šest let bo tega. In zdaj vse sili k njej. Ta dama se sama ukvarja s svojimi malimi varovanci.« »Pa starši, ali niso tudi oni pri njih?« »Ne, gospa. Toda če dovolite, bi pripomnila, da je dostikrat za otroke le dobro, da jih ni. Tudi jaz sem mati, in vem, zakaj tako govorim. Starši so do svojih otrok časih preveč dobri, če se smem tako izraziti. Razvajajo jih in jim izpolnijo vsako željo. V tem domu pa lepo skrbe zanje, po drugi strani pa ravnajo z njimi s potrebno strogostjo, ki je za končni uspeh prav tako potrebna kakor skrbna nega.« »Če bi torej vi imeli bolnega otroka, ki bi ga zračna kopel mogla ozdraviti...« »Bi se niti trenutek ne pomišljala in ga poslala v ta dom... da, gospa, niti trenutek se ne bi pomišljala.« Ilona se je zamislila. Povprašala je upraviteljico še zaradi nekaterih podrobnosti, nato je pa menila: »Meni bi bilo prehudo, če bi se morala ločiti od svojega otroka. Zato ne vem, če bi se mogla odločiti, da ga pošljem v ta dom. Pri prvi priliki si ga bom pa vseeno ogledala.« Upraviteljica se je priklonila in odšla. Ilona se je spustila v vrbov naslanjač. Premišljevala je, kaj ji je pravkar pripovedovala upraviteljica. Zdravje njenega otroka jo je skrbelo bolj, kakor si je upala priznati. Nedoločne izjave zdravnikov, h katerim je otroka peljala, je niso mogle pomiriti. Sicer so ji vsi govorili, da otrok zaenkrat še ni v nevarnosti in da se bo ob tečni in dobri hrani in na čistem gorskem zraku kmalu popravil. Toda minevali so meseci, Franček je bil pa še zmerom slaboten in nič ni kazalo, da bi se mu hotelo obrniti na bolje. Zadnje dni se ji je celo zdelo, da močneje pokaš- Ideal kemično čiščenje, barvanje in svet-lolikanje ljuje. Zato je sklenila, da poišče v Lucernu specijalista in da ga vpraša za svet. Že drugi dan je svoj sklep izvršila. Šla je k doktorju Sylvansu, specija-listu za otroške bolezni, ki je slovel naleč naokrog. Zdravnik ji ni nič novega povedal. Deček je malokrven, zoper to sta pa najboljše zdravilo planinski zrak in skrbna nega. Njegovo nagnjenje k rahitičnosti bo potem hitro prešlo. Toda treba je brez odloga začeti, dokler še ni prepozno. Mlada žena ga je vprašala, kam naj pelje svojega otroka. Zdravnik ji je brez pomišljanja svetoval sonnen-berški dom, kjer je bil hišni zdravnik. Iloni se je zmračil obraz: »Toda, gospod doktor, potem bi se morala od otroka ločili?« Ni znal izrabiti Mlad delavec pripoveduje svojemu tovarišu, da se mu je sanjalo, kako je jedel v imenitnem restoranu: »Prišel sem v lokal, v kakršnem še svoj živ dan nisem bil. In veš, kaj sem jedel? Morske rake in želvovo juho, potem sem si privoščil postrv in naposled še jerebico. Zdajci pa vidim, da sem doma pozabil denar...« »In kaj si tedaj napravil?« »Zbudil sem se.« Drugi delavec pa razočarano zmaje z glavo: »Potem bi si bil pa vsaj še črno kavo lahko privoščil!« Nedvoumno Mr. Goods je presenetil v plesni dvorani svojo hčerko, ko jo je neki gospod poljubil. Poklical je »grešnika« v stran in mu dejal: »Ko sem jaz snubil svojo ženo, sem zmerom sedel na enem koncu dvorane, ona pa na drugem koncu.« »Jaz bi tudi tako napravil,« je lire pomišljanja odgovoril mladi mož, . bi snubil vašo ženo.r Malone nestrpno je zdravnik odmahnil z roko in odgovoril skoraj do pičice isto, kar je že poprej rekla upraviteljica hotela: »Oprostite, gospa, ali mar mislite, da bo za otroka slabo? Jaz sem o nasprotnem prepričan. V takšnem primeru starši ne smejo biti preveč sebični, ker bi bila takšna sebičnost zločin. Tu ne gre namreč samo za zračno kopel, temveč tudi za higijen-sko nego, kakršne starši otrokom pri najboljši volji ne morejo dati..« »Torej je po vašem, gospod doktor, ta pot res potrebna?« »Potrebna? Ne ravno... Mislim pa, da je najprimernejša.« »Torej mislite, da bi se mojemu otroku vrnilo prejšnje cvetoče zdravje, če bi prebil nekaj mesecev na Sonnenbergu ?« »Prepričan sem o tem. Toda,« je dodal z nasmehom, »čeprav sem hišni zdravnik malih varovancev gospe Harleyeve, vam moram, da ne bo nerasporazumljenja, povedati, da poslovno nisem udeležen pri njenem podjetju. Ce vam pri njej ne bi ugajalo, dobite v Švici kolikor hočete drugih podobnih zdravilišč — čeprav moram resnici na ljubo spet poudariti, da mi o drugih ni znano toliko presenetljivih uspehov kakor o njenem. Zato sem vam tudi toliko govoril o domu na Sonnenbergu.« »Najlepša vam hvala, gospod doktor!« Ko sta bila zunaj, se otrok ni mogel več premagati. »Mamica, kaj je rekel zdravnik?« »Povedal je, srček moj, da ni nič hudega... saj si sam slišal.« »Že... toda govoril je tudi nekaj o sebičnosti in o ločitvi, ali ne? Tistega nisem dobro razumel...« »Nikar se ne vznemirjaj, otrok!« Toda Franček ni odnehal. »Ali bi te moral zapustiti, mamica?... Ali ni rekel, da bi lahko ostal brez tebe v bolnici?« »Ne govori o bolnici, Franček!« »No, pa v zdravilišču ali v zdraviliškem domu, če imaš rajši to besedo... Saj je nekaj takega rekel, ali ne?« »Ne, ne, otrok!« Toda Iloni se ni posrečilo poto- Osveta je gladka »Kaj ste po poklicu?« vpraša zobni zdravnik pacijenta. »Karikaturist, gospod doktor.« »Imenitno — potem vam pa lahko izderem zob tako, kakor navadno rišete v karikaturah!« Strokornjaško Dva vajenca se srečata na h »Kaj se ti je pa zgodilo, da i 'hko otekel po levem licu?« vpraša prvi. »Bat parnega stroja me je dregnil!« odgovori drugi. »E, meni pa tole po ročnem delu diši!« meni porogljivo prvi. Prisotnost duha V lekarno pride neki mož in zahteva sredstvo proti izpadanju las. Lekarnar mu jame hvaliti in priporočati neko mazilo, ki ga je sam izdelal. Čudno,« meni premeteni kupec, »zakaj pa imate sami takšno plešo?« ;; Zakaj čudno?« Lekarnar se po-i ' p : oji biljardni glavi in meni: Prc ! upoi nbo!« nato pa zgrabi n< i ■ , ■ bodre: »Po uporpb'1- lažiti dečka, ki se je čedalje bolj vznemirjal, kakor bi slutil nekaj hudega. »Mamica, nočeš mi odgovoriti... To pomeni, da prav slutim. Jaz ti pa povem, da ne smeš vzeti resno, kar ti je govoril ta stari blebetač.« »Kako se pa izražaš, Franček!« »Da, star blebetač je! Drugače ne bi trdil, da mi bo tuja ženska bolje stregla kakor ti, mamica... Vidiš, da ne ve, kaj govori...« »Pomiri se, otrok, saj ni še n id sklenjeno.« »O, hvala Bogu, zdaj res še ni!... Toda povem ti, mamica, če bi me ti zapustila, bi pri priči umrl.« Ilona je objela upornega dečka in ga strastno stisnila k sebi. »Poglej, Franček, ali si že čisto pozabil, kaj si mi včeraj rekel?« »Kaj sem ti včeraj rekel, mamica?« »Rekel si, da hočeš že zaradi mene postati spet zdrav, zaradi mene, da ne bom zmerom tako žalostna...« »0, mamica, saj na to še zmerom mislim!« »Vidiš, zato moraš biti pogumen, če bodo okoliščine to zahtevale.« Prijela ga je za roko. Fantek se je še zmerom tresel od razburjenosti. »Pojdiva, otrok, in ne govoriva več o tem!« Deček ni odgovoril, le globok in bolesten vzdih se mu je izvil iz prsi lil V otroškem domu Še tisti večer je Ilona, ko je dečka napadel hud kašelj, pod pretvezo, da mora iti nakupovat nekatere stvari, zapustila hotel in se odpeljala proti zdravilišču gospe Harleyeve — pač ne sluteč, da je ta gospa njena nekdanja tekmica, ženska, ki ji je nekoč storila toliko hudega in nad katero se je potem toli kruto maščevala. Počasi je vozil izvošček po serpentinah navkreber proti Sonnenbergu. Večer je bil prekrasen. Zdaj pa zdaj se je razgled pred njo odprl in ji razkril čudovito alpsko pokrajino. Toda mlada žena nocoj ni videla prirodnih lepot. Silen nemir je bil zapisan na njenem obrazu; drgetala je, kakor bi jo stresala mrzlica. Profesorska Profesor Raztresenjak pride pozno ponoči domov. V spalnici zasliši pod posteljo nekam sumljiv šum. »Kdo je pod posteljo?« zavpije. »Nihče!« odgovori globok bas izpod postelje. »Čudno,« zamrmra profesor Raztresenjak, »prisegel bi bil, da je nekdo pod posteljo!« Opreznost slaven pisatelj je šel za počil ce na kmete. Nekega dne pride v v? 1 o krčmo, sede za mizo in vr "Ali imate cikorijo?« Debela krčmarica vneto pritrdi. > Koliko V-. »Pet škatel.« »Lepo. Prinesite mi jih.« Krčmar': znosi pred gosta vseh pet škatel cikorije. »Tako,« meni tedaj suho pisatelj, »zda.; r/w pa napravite skodelico črne kave Previdnost »Kaj, gramofon mislite prodati?« »Da. Slučajno sem namreč videl, da si je moj sosed včeraj kupil revolver.« HUMOR Grof MONTE ~ CRISTO Homan Napisa! Aleksander Dumas 8. nadaljevanje. Ko Je napočila noč, je Daries mislil, da bo njegov sosed izrabil temo in tišino in nadaljeval razgovor z njim; toda zmotil se je. Tako dolge noči kakor je bila ta, Dantes še ni pomnil. Venomer je pritiskal uho k zidu, da bi prestregel vsak, še tako tih glas: zaman. Toda drugo jutro po zaitr-ku, ravno ko je odrinil posteljo od zidu, je zdajci vztrepetal: začul je bil tri udarce v enakih presledkih. Spustil se je na kolena. »Ali sle vi?« je zajecljal. »Ali je ječar že odšel?« je vprašal glas. »Da,« je odgovoril Dantes, »vrnil se bo šele zvečer. Deset ur imava časa.« Tedaj se je Dantesu zazdelo, kakor bi se vdala tla kraj zidu, kamor se je opiral z rokami. Odskočil je, in že se je vsulo kamenje in malta v rov, ki se je odpiral ravno pod luknjo, katero je bil izkopal. In zdajci se je iz leja temnega rova prikazala najprej glava, potem še ramena, in naposled je zagledal celega človeka, ki se je dokaj lagotno vzpel na noge. XV Italijanski učenjak Dantes je svojega novega, tuli dolgo in željno pričakovanega prijatelja sklenil v svoje roke in ga potegnil k oknu, da bi si ga pri luči ogledal. Bil je mož srednje postave, z lasmi, osivelimi bolj od trpljenja kakor od Jet, s prodirljivimi očmi * pod gostimi tudi že sivečimi obrvmi in še črno brado, ki se mu je spuščala na prsi. Njegov koščeni razorani obraz je izdajal razumnost; iz njegovih črt si pa tudi bral, da je mož bolj vajen rabili umske kakor pa telesne moči. Neznančevo čelo je bilo mokro od znoja. Kar se tiče njegove obleke, se ni dal več dognati njen kroj, tako razcapana je že bila. Na prvi pogled bi mu človek prisodil najmanj pet in šestdeset let, toda njegova gibčnost in okretnost sta kazali, da mora biti dosti mlajši. Navdušeni sprejem mladega moža mu je vidno dobro del; bilo je, kakor bi se njegova olede-nela duša ob mladeničevem ognju ogrela in otojala Ganjeno se je Dantesu zahvalil za njegovo prisrčnost, čeprav ni mogel skrili, da ga je razočaralo, ker je prišel v novo ječo namestu v toli zaželeno prostost. ; »Najprej morava gledati,«^ je dejal, »da zabriševa pred ječarjem sledove moje poti. Ves najin bodoči mir je odvisen od tega, da nihče ne izve, kaj sva napravila.« S temi besedami se skloni k rovu, dvigne z lahkoto težki kamen in zadela luknjo z njim. »Tega kamna se drži še mnogo apna,« pravi, majaje z glavo. »Ali nimate nikakega orodja?« »Mar ga vi imate?« se začudi Dantes. »Nekaj sem si ga napravil. Razen pile imam vse, kar potrebujem: dleto, klešče in vzvod.« »Res?« vzklikne osuplo Dantes. »O, ali mi jih ne bi pokazali?« »Vidite, tole je dleto.« S temi besedami mu pokaže čvrsto in ostro rezilo z ročajem iz bukovega lesa. »Iz česa ste si to napravili?« »Iz železne vezi, ki sem jo odtrgal od svoje postelje. S tem orodjem sem izkopal vso pot do vns, to je okoli petdeset čevljev.« »Petdeset čevljev!« se zgrozi Dantes. »Tiše, mladi mož, tiše! Nič čudnega ne bi bilo, če bi kdo pred vrati prisluškoval.« »In pravite, da ste morali izkopati petdeset čevljev dolg rov, da ste prišli do sem?« »Da, toliko nekako bo od moje celice do vase. Na žalost nisem imel geometrijskih priprav, in tako sem se pri kopanju ukanil; namestu da bi bil izkopal štirideset čevljev dolg rov, sem izkopal peldeset čevljev. Mislil sem, kakor sem vam že rekel, da bom prišel pri zunanjem zidu na dan in se tam vrgel v morje. Kopal sem vzdolž hodnika, kraj vaše celice, namestu pod njim. Tako je vse moje delo izgubljeno, zakaj la hodnik drži na dvorišče, kjer je vse polno straž.« »To imate prav,« pritrdi Dantes, »toda hodni\ obdaja mojo celic samo z ene strani, z drugih treh pa ne.« »Res je; toda ena stran je že prebita, drugo pa obdaja skalovje, ki bi deset delavcev, opremljenih z vsem potrebnim orodjem, potrebovalo deset let, da vseka vanj rov. Tretja stran meji na guvernerjevo stanovanje; če se prekopljeva skoznjo, bova prišla v klet, ki je prav gotovo zaklenjena, in tako naju bodo spet dobili. In zadnja stran... čakajte... res, kam bi prišla skozi zadnjo steno?« To je bila tista stran, kjer ie bila napravljena lina, skozi katero je prihajala svetloba. Navzven se je čedalje bolj zoževala, tako da se ne bi mogel skoznjo splaziti niti otrok; vrhu tega so jo zapirale še železne prečke. Ne, tu bi bil beg popolnoma izključen. Toda neznanec je bil med govorjenjem potegnil mizo pod lino in pozval Dantesa, naj stopi nanjo. Dantes je ugenil, kaj je tovarišu na umu. Stopil je na mizo, se s hrbtom naslonil ob zid in ponudil neznancu obe roke. Le-ta se je lagotneje, kakor bi r:l ivek prisodil njegovi starosti, vzpel najprej na mizo, potem na Dan-iesove roke in z le-teh na nicgo-va ramena. Pomolil je svojo glavo skozi prvo vrsto prečk in pogledal dol. Toda že trenutek nato le hitro potegnil glavo nazaj in skočil na tla. »Tega sem se bal,« je polglasno zamrmral. »Česa ste se bali?« vpraša plaho mladi mož in tudi skoči na tla. Stari jetnik malo pomisli, nato pa pravi: »Za tem zidom je nekakšna galerija, po kateri prihajajo patrulje; razen tega je polna straž. Uzrl sem čako nekega vojaka in zalo sem ta!.o naglo umeknil glavo, da me ne bi zagledal. Po tej strani se torej zbežati ne da.« »Kai torej?« vpraša mladi mož. »Naj se zgodi božja volja!« odvrne starec z glasom popolne vdanosti v usodo. Dantes se zazre z neprikritim občudovanjem v tega moža, ki se je tako mirno odrekel nadi, katero je gojil leta in leta. »Ali bi mi zdaj povedali, kdo ste?« ga vpraša nato. »O Bog, zakaj ne — če vas vobče še zanima, ko vam ne morem več pomagati.« »Pa me morete tolažiti in bodriti, zakaj zdite se mi močan med močnimi.« Starec se žalostno nasmehne. »Abbe Faria mi je ime,« jame pripovedovati. »Od leta 1811 me imajo zaprtega v kastelu Ifu, prej sem bil pa tri leta v trdnjavi Fene-strelle. I.eta 1808 so me pripeljali iz Piemonta na Francosko. Tedaj sem izvedel, da je usoda — takrat mu je bila še naklonjena — podarila Napoleonu sina, ki so ga še v zibelki imenovali za rimskega kralja. Takrat si niti v sanjah nisem mislil, da bi se moglo kaj takega zgoditi, kar ste mi prej rekli, da se bo namreč ta velikan že štiri leta nato sesul v prah. Kdo pa vlada zdaj na Francoskem? Napoleon 11?« »Ne; Ludovik XVIII.« »Ludovik XVIII., brat Ludovika XVI.? Kako čudna in skrivnostna so pota usode! Zakaj je ponižala moža, ki ga je poprej dvignila kvišku, in dvignila onega, ki ga je prej ponižala?« Dantes je začudeno strmel v moža, ki je v mislih na usodo sveta pozabil svojo lastno nesrečo. »Da, da,« povzame abbe, »kakor na Angleškem: za Karolom I. Cromwell, za Cromwellom Karol II. in morda za lakobom II. kateri oranijski princ, upravitelj države, ki se bo oklical za kralja, in potem nove pravice, ustava, svoboda! Vi boste to še doživeli, mladi mož,« se obrne k Dantesu in ga pogleda z leskečočimi se preroškimi očmi, »vi boste to še doživeli, ker ste še mladi.« »Da, če pridem kdaj od tod.« »Ah, res,« prikima abbe Faria, »saj sva jetnika; časih skoraj pozabim pa mislim, da sem prost, ker vidijo moje oči skozi zidove, ki me oklepajo.« »A zakaj so vas prav za prav zaprli?« »Zakaj? Ker sem sanjal 1. 1807 o načrtu, ki ga je Napoleon hotel 1. 1811 uresničiti; ker sem hotel kakor Macchiavelli namestu toliko neznatnih knezičev, ki so napravili iz Italije celo vrsto tiranskih’ kraljestev brez moči in ugleda, ustanoviti eno samo veliko in trdno državo; ker sem mislil, da sem našel Cezarja Borgio v kronanem bedaku, ki se je delal, kakor bi m? razumel, samo zato, da me je potem laglje izdal. Bil je to načrt Aleksandra VI. in Klementa VII.; zmerom se bo izjalovil, ko se še njima ni posrečil in se mu je celo Napoleon moral odreči. Kakor bi bila Italija prekleta!« Starec je pobesil glavo. Dantes ni mogel razumeti, kako more človek tvegati glavo za takšne reči. Napoleona je poznal, saj je celo govoril z njim; toda Aleksander VI. in Klement VII. mu nista bila znana niti po imenu. »Ali niste,« vpraša tedaj, spom-nivši se pripovedovanja svojega ječarja, ki je bil kakor vsi v gradu Ifu mnenja, da je abbe Faria blazen, »ali niste vi oni duhovnik, ki ga imajo za... bolnega?« »Ki me imajo za blaznega, ste hoteli reči? — Da, da,« se grenko zasmeje Faria, »za norca me imajo. 2e dolgo služim prebivalcem tega gradu za tarčo njihovemu roganju, kakor bi se mi rogali otroci, če bi jih imeli v tej hiši gorja in obupa.« Dantes je obnemel od začudenja. Potem je pa vprašal: »Tak se hočete odreči misli na beg?« »Prišel sem do spoznanja, da je beg nemogoč. Poskušati nekaj, kar se po božji volji ne sme zgoditi, se bi pa reklo Boga izkušati.« f »Zdaj pa poglejta samo.tale jumperl Enkrat samkrat je bil opran, pa že nimaf nobene oblike v več!" „Tego ne more biti nič drugega krivo, kakor samo napačno pranje, spoštovano' gospa L" - TUkdar nemvtt- pristen samo v. vi»uj< vib zavitkih 1x3.5-33 Z LUX-om biesečne bila nesrečo n i k o I i; z g o d i I a I Rabite za pranje vsehivol-ftenih reči LUX, ne pa. takšne ali drugačne nezavite kosmiče! Potem ostane volna vedno mehkajn prožna; Za vse volnene reči »Zakaj izgubljale pogum? Preveč zahtevate od usode, če hočete zmagati pri prvem poskusu. 'Ali ne bi mogli v drugi smeri začeti, kar se vam prvič ni posrečilo?« »Ali mar veste, kaj sem vse napravil, ko govorite o tem, naj bi vnovič začel? Ali veste, da sem potreboval štiri leta za to, da sem si napravil orodje? Ali veste, da sem celi dve leti izpodkopaval zemljo, ki je trda ko granit? Ali yesie, da sem moral zrahljati skale, ki sem poprej mislil, da jih še premekniti ne bi mogel, da sem cele dneve opravljal to titansko delo in dc sem bil dostikrat zvečer vesel, če sem po celodnevnem delu odkrušil par kvadratnih palcev te stare malte, ki je postala trda ko kamen sam? Ali veste, da sem moral, če sem hotel vso to prst in vse to kamenje kam spraviti, izkopati poseben rov pod stopniškim obokom, kjer zdaj ne na;dem več prost a niti za prgišče prsti? Ah, ničesar več ne bom poskušal — ker bi bil jalov vsak nov poskusi« Abbe Faria se je spustil na Dan-tesovo posteljo. Mladi mož ni še nikoli mislil na beg. Že misel nanj se mu je zdela nemogoč... Da bi kopal petdeset čevljev dolg rov in izgubil s tem tri leta, zato da bi se potem moral spustiti petdeset^ ali šestdeset, morda celo sto čevljev globoko v morje, kjer bi si razbil glavo ob pečinah, ak^ ga ne bi že prej pogodile krogle zasledovalcev — in če bi srečno ušel vsem tem nevarnostim, da bi moral še miljo daleč plavati po morju: ne, to se mu je zdelo preveč, da ne bi človek obup-1!. Toda zdaj, ko je srečal starca, ki se je tako trdno oklepal življenja in mu dajal zgled obupne energije, je začel tudi sam razmišljati in meriti svoj pogum. Drugi se je bil lotil stvari, ki njemu še na um ni prišla; drugi, manj mlad, manj krepak in spreten kakor on, si je bil potrpežljivo napravil vse orodje, ki ga je potreboval za svoje nadčloveško početje. Faria je izkopal petdeset čevljev dolg rov; zakaj ga ne bi on sto čevljev dolgega? faria je kot petdesetletnik potreboval za to delo tri leta, on ni niti pol toliko star in ima časa šest let! Faria, duhovnik in učenjak, se ni bal misli, da bi moral skočiti v morje in plavati do obale — on, pomorščak in drzni potapljač, naj bi se pa ustrašil enournega obstanka v vodi? Ali ni bil dostikrat po cele ure v morju? Ne, ne, Dantesu je manjkalo samo bodrila in zgleda. Vse, kar je kdo drugi storil ali bi bil mogel storiti, zmore tudi on! _ Mladi mož je malo pomislil, nato je pa dejal; »Našel sem, kar ste iskali.« »Res?« odvrne Faria in dvigne glavo z izrazom napetega pričakovanja. »In kaj ste našli?« »Hodnik, ki ste si skozenj morali napraviti pot, da ste prišli sem, ima isto smer, kakor zunanja galerija, kaj ne?« »Da.« »Torej je oddaljen od galerije največ kakih petnajst korakov. Kopljiva proti sredi hodnika pravokotno na sedanji rov, pa bova prišla pri zunanji galeriji ven. Tam pobijeva stražo in zbeživa. Za izvedbo tega načrta nama je treba samo poguma ~ tega imate vi — in moči, in to imam jaz. O potrpežljivosti ne govorim, vi ste jo že pokazali, in upam, da jo bom mogel tudi jaz.« »Trenutek,« ga prekine abbe, »ne veste še, dragi sotrpin, kakšne vrste je moj pogum in kako mislim uporabiti svojo moč. Glede svoje potrpežljivosti mislim tudi sam, da sem jo že dokazal. Toda, mladi mož, predstavljal sem si, da služim &ogu, ako rešim bitje, ki ga je on ustvarit če je to bilje po nedolžnem obsojeno na pogin.« »Nu,« vzklikne Dantes, »ali se je mar v tem kaj izpremenik), odkar ste srečali mene?« »Ne, toda doslej sem imel opravka samo z mrtvimi stvarmi, vi pa hočete, da bi imel tudi z ljudmi. Prekopal sem zid in porušil stopnice — toda ljudi ne bom ubijal« Dantes je ostrmel. »Ali je mogoče,« je vzkliknil, »da bi se zaradi lega odrekli svobodi?« »Zakaj pa niste vi sami lepega večera pobili ječarja na Ho, se oblekli v njegovo obleko in poskusili zbežati?« »Ker mi ni prišlo na umi« odvrne preprosto Dantes. »Ker se vam tak zločin iako upira, da vam še na uia ni prišel,« vzklikne starec. »Zakaj priroda sama nas uči, kaj smemo storili in česa ne. -Človeku se upira prelivanje krvi; niso samo socijalne posiave, ki nam prepovedujejo umor, temveč Judi zakoni prirode.« Dantes je bil iako osupel, da ni zmogel besede. Zaltaj siarec mu je bil isto povedal, kar se je dogajalo v njegovem srcu in česar se mladi mož do tega trenutka ni niti zavedal. »Razen tega.« povzame Faria, »sem v teh dvanajstih lelih, kar sem zaprt, mnogo razmišljal in prišel do spoznanja, da pridejo nasilne nature le redko do cilja. Uspeh imajo večjidel le lisli. ki vse dobro premislijo in se počasi pripravijo. Časih pa pride tudi naključje na pomoč; mislim, da je ta pot še najboljša. Zato poslušajte moj nasvet: počakajva, da se nama ponudi priložnost!« »Vi ste lahko čakali,« vzdihne Dantes, »v delu vam je tekel čas, kadar se niste z njim raztresli, ste pa našli utehe v upanju..« »Pa se nisem samo s tem ukvarjal.« »Kaj ste pa še počeli?« »Pisal sem in študiral.« V 24 URAH barva, pllsira in kemično čisti obleke, klobuke Itd. Skrobl In svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice 1.1. d. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. R£I€M LJUBLJANA »Torej so vam dali papir, pero in črnilo?« »Mej sam sem si vse napraviL« »Sami ste si napravili papir, peresa in črnilo?« vzklikne nejeverno Dantes. »Da.« Mladi mož ga začudeno pogleda. Dvom je bil preočitno zapisan na njegovem obrazu, da ga abbe ne bi bil opazil »če pridete kdaj k meni,« povzame, »vam pokažem popolno razpravo, plod misli, .raziskovanj in opazovanj svojega prejšnjega življenja. Takrat seveda nisem mislil, da jo bom pisal med zidovi kastela Ifa. Delo se imenuje .Razprava o združitvi Italije’ in 'bi napolnilo debd snopič v obliki četverke.« »In na čem ste napisali to razpravo?« »Na dveh srajcah. Odkril .sem postopek, kako se da plaino napraviti gladko m ravno ko per-gamen.« »Po tem takem ste kemik?« .»Nekoliko. Poznal sem 'Lavoi-sierja in dopisoval s Cabanisom.« »Toda za Iako delo vam je bilo treba zgodovinskih študij. Ali ste imeli knjige?« »V Rimu sem imel 'knjižnico, ki je obsegala “kakih pet tisoč zvezkov. Toda prišel sem do -spoznanja, da si človek iz stopetdesetih dobro izbranih del lahko nabere če že ne vsega človeškega znanja, pa vsaj tisto, kar je zanj dobro, da ve. Tri 'leta -sem bral teh slopetdesei zvezkov in spet bral, iako da sem jih, ko so me zaprli, znal malone na pamet. Še danes bi vam lahko citiral Tukidi-da, Ksenoforrta, Plutarha, Livija, Tacita, Danteja, Montaigna, Shakespeara, Spinozo in Macčhiaveltija. Omenil sem vam samo najvažnejše.« »Po tem takem razumele Hudi več jezikov?« »Govorim pet živih jezikov: nemščino, francoščino, ‘italijanščino, angleščino in španščino.« Dantes se je čedalje bolj čadi’1. Zmožnosti tega nenavadnega moža so se mu začele zdeti skoraj nadnaravne. »Niste mi še povedali,« povzame čez nekaj časa, »s čim sie napisali toli obsežno razpravo, ko vendar niste imeli peres?« »Peresa sem si sam napravil iz hrustanca morskih rib, ki jih dobimo posine dni. Zato se zmerom veselim postnih kosil, zakaj dokler bom dobival ribe, mi peres ne bo manjkalo. Pišem zelo rad, posebno zgodovinske reči. Kadar se poglobim v preteklost, pozabim sedanjost; ko doživljam zgodovino, ne utegnem misliti na to, da sem jelnik.« »Pa črnilo?« »V moji celici je kamin,« odvrne Faria. »Zdaj sicer v njem ne kurijo, rt oda prej so ga najbrže leto in leta rabili, ker je poln saj. Te saje iraziopim v vinu, -ki nu ga prineso ob nedeljah, in si iako napravim imenitno črnilo. Če pa hočean kakšno misel posebno podčrtati, se vbodena v prst In pišem $ .krvjo..« ®ta kdaj bi mogel vse 4o videti?« vpraša .Dantes. /».Kadar bočete/< odgovori Faria »O, kar takoj!« vzklikne jmladi mož. »Pa pojdite z menoj!« ga .pozove abbe in izgine v rov. -Dantes se siplazi za njim. XVI. Abbejevo bivališče Sklljučan, a vendar hr.ez iežav je Dantes prehodil podzemeljski hodnik in )pristpel do ^drugega konca, .ki je držal v .abbejevo .ječo. Tu -se [je rov iako .zožil, 'da se je človek le komaj splazil skozenj. Abbejeva celica je imela tlak iz kamenitih plošč; pod eno teh plošč v .najtemnejšem kotu je abbe začel trudapolno delo, ki ga je naposled pripeljalo -<9o Darrtesa. ‘Ko se,je mladi mož vzravnal, si je jel pozorno ogledovati Ao Skrivnostno celico. Prvi mah se -mu 'ni zdela nič .posebnega. Alfced HoM Nttdiifjevnnjo s 1. htriuii nekoč poslal SMejemu bj-atu: .»ATirad Nobel: .zapuščeno životarsko litvJje-jjje; če bi bil stal ob njegovem rojstvu človekoljuben zdravnik, hi ;ga bil ubil. ^Njegove najvačje za&k^ge: skrbno fri ©bnezuje nohte in glftd^, da :ni mikom ur v ‘breuae. Njegove n oj večje na.paken nima rodbine, .nikoli ni dobre volje in ima slab žalo-dec. Pomembni dngodlci v njegovem miljenju: nobenih...* TTim.rl je kot 63 letnik, sam v svoji prekrasna vila v San-Be-mu na italijanski rivijeri, ki -fii jo je jpostavil kraj svojega laboratorija. Nagrobni-oo ima je ©overil .mlad duhovnik m pariškega .-švedskega poslaništva Na-tan Softarhlofm, ld je pozneje postal švedski nadškof in je leta 19S0 dobil No.bek)vo nagrado za mir. V Nobelovi oporoki je bil za ves svet najponaemibnfijši tale odstavek: »Glavnica (okoli 7i00 milijonov Dia našega denarja J, naložena v varnih vrednostnih papirjih, naj tvori fond, čigar letne obresti naj se podeJe kot nagrade tistim, ki so preteklo le-to največ storili za človeštvo.^ Nobelove nagrade so še da-n današnji najplemenitejše priznanje za duhovno ustvarjanje. Vrsta nobeliatov predstavlja cvet najpomembnejših in najboljših ljudi našega veka. DAMSKI JESENSKI in ZIMSKI PLAŠČ, ki Vam ga dobavi tvrdka DRAGO GORUP & Co.# LJUBLJANA Miklošičeva cesta t©/I je zadnje mode, najboljše kvalitete, prvorazredno delo Nisska cena! cus maximus je nabit« poln. Tisoči se gnetejo va-nji, Salnc« piipeka na nepregledne množice. Nero jim' je obljubil predstave, kakršne še. niso videli — višek senzacije Bo strahovita usmrtitev sto kristjanov. Opojno svita godba, gladiatorji vkorakajo; Ave Caesar, moriturr te saflutanf! V podzemeljskih obokanih prostorih cirkusa se pripravljajo kristjani vdano na zadnjo uro. Mercin streže Bolinim in ranjenim in jim, vliva upanje, v, srca. Hrabro bodil Stefana, ki obupava. Cesarica je. zopovedalU, da mera Mercia priti* zadnja in sama v. areno. Biriči že prihajajo, ko se nenadoma pojavi Marcus. Obupan jo prosi, naj se odpove svoji veri, kajti potem, bo prosta in skupno b£ zaživela lepše in solncn« življenje. Z bolestnim smehljajem se Mercia brani, kajti mrtva ali živa je sama Kri-stovn ... Takrat se Mar.cus ves prevzet od tolike vere spreobrne. Ljubezen do te male deklice, je neomajna, kajti razodela mu. je misterij vere. POuižno. upogne ponosni Rimljan svoji koleni... Z roko v. roki korakata Marcus in Mercia po stopnicah navzgor — smrti naproti, v boljše in lepše življenje, njena pot je njegova, oba verujeta v neskončno usmiljenost Odrešenika, v njegove sveta in resnične besede .............................. * Oče: a Ne- vem,, kaj j® danes- z mojo ura — ne gre pa ne gre!« Sinček: »Pa ravno danes- sem jo opral.« v, pesHui začrtamo zaarunn.jp.. Divje poskoči.: Kiristjani!> Nero,, rimski gospodar, plkčlijn- trideseti srebrnikov za; vsakega. ujetnika_____ Pri cesarskem dvoru se. gnete ljudstvo; oko lit obeh ubogih ata me. v,, ki sta* ser pod težo/ urioroev sesedlai. Poleg? njiju čepi trepetajoča- Mercia,, ki ji je bil po smrti njenega očeta Pa-vius. zaščitnik. im učitelj.. Fanfare OKmnijujir prihodi Marka: Sliberba, rimskega prefekta, cesarjevega ljubljenca. Zapovedujoče zaideva pojasnil. Mercia mu v solzah pripoveduje;. kaj; se. jp zgodilo; In gjejjr nenadoma; ukaže: oblastnik-, naj sterea' izpuste/ Zdi se, dm so zbudile, dekličine lepe in nedolžne: oči vv njpm sočutje.... Dvorjanka Kacia, ki jb na lastne oči videla,, kaj se je zgodilo, ima, zanimivo gradivo za poročilo cesarici Roppaei. Marcus, Snperbns; mil je n ec njenega veličanstva, se peča z malo kristjanko! Kolika sramotitev za cesarico! Poppaea je prava vladarica rimskega' imperija*. Nfero1 ji; - je zgoij> orodje brez volje ... V družbi- svojih dum se kopu/ Pop* paea vsako j idr o v osličjem mleku; tn dan ji Dnoiu prL tej; priliki pripoveduje, kaj je videla. Večer je; Tihec im Fnviua srb* posvetujeta o nocojšnjem sestanku kristjanov v katakombah; Deček Stefanu^ rejenček — brat lepe- Rfercie-, je te-• kač,, ki. cerkvena. občanu obvešča o sestankih. Nemudoma; potrkat unkdte nat vrata.. Marcus ne more. pozabiti lepe. Mer-cie. Prijateljsko posvari' moža, naj' se varujeta. Ker se deček Stefan predolgo ne vrne,, skuti. Marlaist najhujše in se-jadrna-odpravi v zapore, Stefana so na poti prijeli. Tigelli-nus zve od njega na mučilnici kraj sestanka; in. obvesti straže. Stokajoč se zbudi mali dečko iz omotice in- prizna Markm ves v soh m Volna in baršun Vbiti ene obleke okrasiti z bar.kinom. ju prav gotovo dobra nuseh Kajti obleka je videti brez dvoma nekam; svečana. Zvečine izberemo žamet za okras v barvi obleke, samo v malhe temnejšem odtenku: Raze ir tega je pa tudi v skladu z zakoni-mode,, če okrasimo svetlo obleRo s temnim baršunom, ali pa celo z drugobnrvnim. Največ vidimo rjavega baršuna, kajti rjava barva laska ženskemu obrazu in ga dela mehkega in prikupnega. Nova modna barva je barva robid- nice. Slična je burgumteko rdeči, samo nekoliko temnejša in sočnejša je. Baršun v- tej barvi se damam zel« dbhro' poda. Pri levem liku je baršunasti ovratnik mehko« ovit čez ram®* na eni strani pa. na. lahko zavozlam. V višini pasu stisne baršunast vozel obleko prav tesno. Leva obleka ima ves gornji del iz baršuna. Rokavi so po kroju raglana, vendar so na ramah košati: Obleka je videti 2aradi poševnih vrvčastih prešivov kakor ovita. Na levem liku vidimo nad komol- nem- košat- žametast, nabor. Baršu«, je položen na gornji strani v kratke tesne globoke gube; ki se košato razklenejo; Zaradi tesnih zapestnic iz tkanine so rokavi videti vitki. Obali izTeza- je našit ozek baršunast ovratnik, kf je v sredini zvezan v pentUjjp, Zel« čedno s® poda telovnik iz bar-« šuna, ki nam. ga kaže desni lik'. Navzkriž" položeni oslčci so zapeti na gumba krila. OBkladi in rokavi so iz volnenega blaga. V spodnjem delu krila so všiti ozki škrnicljasti deli iz baršuna. * J/ im&a' Živ tri dni jfe-- ves Rini' v- plamenilti. Meščani tekajo kakor iz- umai po uii«-oah„ okoli njih sev vzpenjaj©' ognjeni zublji in' uničujejo cesarsko1 mesto: Nero pa pojo iu brenka* na* lhb-njo... N njegovih prenapetih možganih' se' porodi1 strašna' mišeii Izda ukaz, naj se podttilfire* ogenj- vsepovsod; kajti najti mora ob' pogjedti' na požar; smrt' i ir strirti novih idej, novih pesniških' navdihov... To dar upravi; Ceni sum meščanov je treba zatreti! zah' kako-je; postlali izdajalec. Na čelu legije jezdecev drvi v bojnem vozu sam rimski1 prefekt po mestnih ulicah'. Siblterna njegova misel se1 steka v- en««: Mfercia ... Brezobzirno žene konje... Zdaj; dtvi mimo Neronove palhče... zadene v cesaričino nosilnico ih> jo* adrobii Ce bi bili samo; hip Resneje- dirjal! mimo, bi usmrtil’ v nosilnici cesarico: Poppaea stoji s porogljivim nasmeškom na- stopnicah*. ketanje kopit... Marcus je prispel s svojimi legionarji. Toda prekesuo.l Prefekt dobro ve, da zdaj ne more za Mercio ničesar storiti^, teda> na tii-hem upa, da se ho cesar omehčal in kristjane izpustil'... Ze. dav.no* pred prviin. srečanjem z Mfer.cio je vabil* Marcus goste k sebi. Slavnosti, v njegovi' hiši so bile nad vse razkošne in slehernemu Rimljanu je bilo v posebno čast,, če je smel v prefektovo hišo na sTavj/j. V brezumni pijpnosti si najdejo gostje višek zabave. Nenadoma se prikradejo v to razkošno! im razvratno razpoloženje: neznani otožni zvoki... & ceste kipijo v prelestne dvorane glasovi ugrabljenih kilst^mo.v, ki pojoč psalme in. litanij#,, kotalkajo v cirkus. Marcus- je povabil Merci«. It, sebi. V srcu čuti,, da je ta. daMica zanj usoda,.,.. Poslednjič; ju skuša- pridobiti zase. Zamani Nenadoma se, pojavijo, cesarske straže. — Tigelinua ima cesarjev ukaz, da odvede tudi Mercio v. cirkus;.... Poppaea se, maščuje:, Caesnir sprejema; fanfar®: oznanjajo prefektov obisk. Predi cesarjem pade; nai kolena in. prosi m. d vinjenimi rokami milosti za Mercio^ Mae zatrjevanje neomajne zvestobe in: vda-noHti mu ne; koristi. — Phppaea, Iti ne dovoljuje Neronu; aamnivoljnega odločevanja, se: ne; da prepresitS. Zdolgočasen sklene: končna; Nero, da- pokloni. Mercu, svobodo* če zataji, svoj« vero; Skivnostni diievi v Mirnu? ... Gir- m Mltrcim SupcrtiiiK- flertia Neron SftlidHurafth Tlgelimm: lnijit«; izhodi in Daleč zunaj, mesta molijo kristjani progjhai osovražene* kristjane-za* Kriv- svojoga. Boga. Titus pridiga' o trglje- o» in, povzročitelj#.. n ju iii smrti Krištovi. Možje, žene in Neltje v predmeatjiu sa srečala, si- otroci pobožno poslušajo... Lahen voliisu' stUvca in z vso o prožnost j«« za- krik — in s puščico v srcu se zgrudi ertavata znali Križa v posek, znalk, s govornik. Katakombe, ožive na vseh katerim see kristjpnii spmatavajo. Fa- koncili, in krajih. Vsi izhodi so za- viua je glavar majjuie, cerkvene, ob- aedenn Brezsrčno napenjajo vojaki čine,, dbsiiu. se. j,p, 'Litim, pravkar vrnil svojp loke fa streljajo, puščice v tesno z, napornega potovanja po: IMestini. zgneteno, množico. Tigelinus ne po- Strabu, nosač, p«, poklici.*, opazi zna usmiljenja. Takrat se. začhje pe- pisma Mi Alf* i Trd ovratnik nosi in črno obleko in je kakopak tudi sioer sila ugleden trnož. Denarja ima navadno mnogo pri sebi in se ljudje radi obračajo nanj za tak ali drugačen dober nasvet. Namreč na gospoda, ki mu je Alfa (postal bruno v očesu in trn v peti. Toda ni Alfi prav nič mar za taka .dbregovanja, nego lepo naprej hodi ®vojo pot in piše, kakor se mu zdi pošteno in prav. : Alfova pisma časih marsikoga zbodejo. 'Pa ni Alfa temu kriv, nego do-'tičnik sam, ki se čuti prizadetega. Na zadnje pismo so se nekaterniki sila fražno razburjali in z besedami mikastili ubogega Alfo, kakor bi bil aadnje ščene na ljubljanskih ulicah. .Tisti gospod, ld nosi trd ovratnik in črno obleko in ki je kakopak tudi isioer ugleden mož, se je prav posebno razburjal in onegavil sem in tja. Vedeti da hoče, kdo je Alfa in kako izgleda in končno kaj da so Alfi sploh mar take zadeve. In je ta gospod ročno povprašal, ali se morda kdo piše Alfa ali kaj, kajti bi ga potem najlaže ujel na limanice in se maščeval. Pogledal je v ljubljanski Adresar, kjer so zapisani vsi sloviti ljubljanski meščani, toda ni Alfe našel nikjer in nikakor ne. Že je mož pričel dvomiti, da je Alfa nepošten človek in da se znabiti sploh ui prijavil ljubljanski policiji zastran stanovanja in drugega potrebnega, pa je hotel opozoriti policijo, da poišče tega sumljivega Alfo in mu kratko in malo stopi na prste in pregrešni jezik. Toda se je gospod s trdim ovratnikom in črno obleko pravočasno spomnil, da že šest let ni za Ljubljano izšel nov Adresar in da se je Alfa morda med-časno doselil sem. Morda je šel na policijo poizvedovat, morda ni, morda pa bo rajši počakal, da izide nov Adresar, kajti mu bo on najbolj ročno razkril stanovanje hentanega Alfe, da ga potem prizadeti primejo za vrat in preprečijo stegovanje jezika. Ho-ho, se je Alfa sladko smejal, ko ga tako lepo iščejo, pa imajo pred nosom, da samo roko stegnejo. Toda noče Alfa biti zloben in zaman trpinčiti ljudi s pomisleki o njegovi prisotnosti v Ljubljani. Zakaj bi nekateri iskali stanovanje in popoln naslov gospoda Alfe, ko ga pa najti ne morejo nikdar in nikjer ne. Pod nobenim pogojem. Kajti je alfa prav preprosta prva črka grške abecede in nič več. In kakor je ta črka prva, tako je marsikdaj tudi Alfa prvi, ki zagrabi kako stvar tam, kjer je najbolj pereča in najbolj občutljiva. Zanimivo je pri takih zadevah, da Pisalni stroj nai piše sami To je prav tako šefova želja kakor tudi strojepiščeva. Toda stroja take popolnosti ne bo nikdar. Najbolj pa se tej dovršenosti približuje DNEVNO SVEŽE PRAŽENA ..... KAVA U/OOOSTOCK, ki je višek tehnike. Izumitelji — ameriški inženjerji — smejo biti ponosni na svoj izdelek. \Voodstock ima poln in lahek udarec, pisava je čista in dovršena. Kdor AVoodstock vidi — mu je naklonjen, kdor Woodstock preizkusi, spozna, da je to najboljši stroj, a kdor le nekaj časa na njem dela — so ne more nikdar več ločiti od njega. Ta stroj je v Ameriki zaslovel radi svoje priročnosti in koristnih naprav in je zadnji dve leti najbolj zahtevana znamka. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: TIPKA, družba z o. z. trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Ljubljana Miklošičeva cesta 13. — Tel. 29-70. LpUBL.H A. M X -VODNIKOV trg st. s.— Pri vsaki priliki, ob praznikih, obisku itd. jo čiščenje stanovanj, oken. parketov in preprog nujno potrebno in služi to gospodinji v lepolo in zadovoljstvo. Čas in delo si prihranite, ako od 'ate čiščenje tvrdki S. Grmovšek v Ljubljani Galusoro nabrežje 41. Telel. 26-30. Čiščenje stanovanjskih oken od Din 4-— dalje, čiščenje parketov Din 4'— za m2. Bluze, damsko in moško perilo, razne pletenine, kravate, rokavice, nogavice in torbice, kupite najbolje pri tvrdki 'Miloš Kavničnih Ljubljana, Stari trg 8 se vedno oglasijo vsi prizadeti, četudi sicer niti znani niso bili. In takrat vsi kriče na ves glas, da uiso taki, nikakor ne, in da taki nikdar niso bili, kajti vedo, kaj je prav in kako mora biti. Pa jih nihče niti vprašal ni, ali so oni krivi, niti pokazal s prstom nanje, češ da so ti taki. Zgolj ugotovil je Alfa, da se dogajajo take in take vrste zadevice, ki niso v prid našemu ugledu in naši javni morali, pa je skočila na noge cela srenja baje prizadetih in se jela opravičevati, da nihče od njih niti pojma nima, da bi se kdajkoli kaj podobnega sploh moglo zgoditi. Sam bognasvaruj, če bi to hotel, nui ne bi postregli. Navadno se zgodi, da nekateri v stvar drezajo in bezajo tako dolgo, da skoči vrag iz nje in pokaže roge in s prstom še na one, ki so res prizadeti in ki si jih on temeljito želi za svoje podzemeljske shrambe. Če je to potrebno, je tudi prav, toda bi Alfa prav ponižno vprašal in rekel: tisti, ki nima nikjer takega greha in ki ga nikdar ni storil, naj se vrže s kamnom name. Alfo bi zanimalo le, kdo bi se še potem smel oglasiti in ga oštevati. Sicer pa, kaj bi plesali, kakor maček okrog vrele kaše. Stvari, ki jih je obsodil Alfa v svojem zadnjem pismu, zaslužijo javen žig, ker so v sramoto nas vseh. Izgovori, da je take stvari nemogoče odstraniti, ne drže, ker noben lastnik javnega lokala, ki mu je kaj do njegovega ugleda in ugleda njegovih gostov, ne bo nikdar dovolil, da se to razpase čez mejo, kakor se je v zadnjem času v nekaterih ljubljanskih lokalih. Posamezne slučaje je nemogoče izključiti, dosledno ponavljanje iz dneva v dan pa mora ogorčiti tudi ne preveč strogo moralnega človeka. Izgovori, da je tako tudi v večjih mestih, ne drže, ker nam v vsem ne morejo biti za zgled. In v večjih mestih je ta stvar še na drugačen način urejena. Sicer pa nam v tem pogledu ne sme biti zgled tujina ali večja mesta, nego zgolj naše lastno prepričanje in stališče, s katerega gledamo na te neljube pojave. V svojem dejanju se človek pokaže, kakšen je. In tudi lastniki lokalov s svojim občinstvom pokažejo, na kakšni višini so ti njihovi lokali. V razvpite poštenjak ne bo zahajal, v poštene pa ne drugi svet, ki mu ni mesta med poštenimi. In kogar samega ne sreča pamet, ga bo morda izmodrilo to, da bo kdorkoli pokazal nanj s prstom in jasno in javno povedal, na koga lete puščice. * »Strokovna organizacija natakarjev in hotelskih kuharjev za dravsko banovino« nas glede na Ljubljansko pismo, objavljeno dne 28. septembra t. 1., prosi za objavo, da natakarji in plačilni natakarji, ki so člani organizacije, ne posredujejo v intimnih zadevah gostov, da je obnašanje gostov za natakarje indiferentna stvar, da člani organizacije doslej še ni-60 imeli takih slučajev v svoji službi in da hujše prestopke obravnava policija, ter je za to odgovoren podjetnik. Rade volje priobčujemo gornji popravek, ker naš namen ni bil nikogar po krivem žaliti. Vprašamo pa, kdo je odgovoren za nedostojno obnašanje, če podjetnik ni navzoč, in ali res sme biti obnašanje goslov za natakarje indiferentna stvar? Ako ni v nenavzočnosti podjetnika samega nihče odgovoren, ali morajo potem kavarniški gosti mirno gledati obnašanje, ki žali moralni čut spodobnega človeka? Uredništvo ce se ne ves Pri moških klobukih preprečimo preznojenje klobučevine pod trakom, če vložimo pod usnjati všitek nekaj v pasove prirezanega pivnika. ltogoznice za čiščenje čevljev lahko čistimo tako: V mlačno solno raztopino namočimo trdo ščet in zdrgnemo z njo rogoznico. Ko se posuši, bo spet čedna. (Jobe, ki so lepke in polne mila, očistimo v okisani vroči vodi, nato jih pa temeljito ožmemo v hladni čisti vodi. * 1001 ogromno Vaših želja zamo-remo zadovoljiti z našo izbiro blaga za jesen in zimo po reklamnih cenah: Volneno za damske obleke . . Volneno za damske plašče . . Štof za moške obleke................. Double za zimske suknje . . . Flanele za perilo, razne barve. Šifon za perilo...................... Barhenti za obleke................... Baržuni za obleke.................... od Din od Din 2T-72- od Din 48'-od Din od Din od Din od Din 12' od Din 24’ 84- 9- T Tkanine za rjuhe, kapne, gradi za žimnice itd. itd. najceneje. Oglejte si naše izložbe in izbiro v trgovini NOVAK, LJUBLJANA Kongresni trg 15 (nasproti nunske terki/e) PORENALKREMA MASTNA ZA PONOČI — SDHA ZA PODNEVI 1 tuba Din 18‘— PORENAL PUDER ZAJAMČENO NEŠKODLJIV 1 škatla Din 24*— Zahtevajte povsod! OLEPŠEVALNA SREDSTVA PORENAL muc ki že po kratkotrajni uporabi dokažejo USPEŠNOST NEGE LEPOTE Glavna zaloga: N 0 BILI O R PARFUMERIJA, ZAGREB, ILIČA 34 IZ ISTOIMENSKE BLAGE KREME 1 kos Din 12"— P O R E M I L K BIOLOŠKO MLEKO ZA ČIŠČENJE OBRAZA 1 steklenica Din 32’— Zahtevajte povsod ! Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Marijan Beloševič; tiska tiskarna Merkur d. d. » Ljubljani; ”a tiskarno odgovarja 0. MihSlek, .vsi X LfttJljaai,