List izhaja vsak petek
n velja za navadne naročnike s poštnino vred in v Gorici donni poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold. — Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude kal- pol. društva je naročnina določena v društv. pravilih. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobar-ju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovrednikn Matiji Kravanja-i v nunskih ulicah h štev, 386. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. — Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo en. krat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s-če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
me
99 Neposreclnje volitve 66 pileči durmi.
Odločivni in osodepolni dnevi se bližajo v Avstriji državnopravni stranki sploh i nam Slovencem posebej, a obupati nam vendar še ni. Kamor se ozreš, šopiri se i na zlatih prestolih gospodari nenasitljiva sebičnost, trinožka odrtija, kričeča krivica ; malo da ni čisto zginila prava bratovska ljubezen. Brat brata zatajuje, narod se proti narodu vzdiguje, občeveljavne, naravne človeške pravice se neusmiljeno z nogami teptajo. Pod neprenesljivim, težkim jarmom kapitala ihti izmolzen poljedelec, mali obrtnik hira, ter z bridkim očesom gleda obupljivo v bodočnost, nepričakovaje več skoraj rešitve i vreči se hoče na milost i nemilost v krute roke nemile mu osode; z edno besedo, korrupcija se je v malo letih vgnjezdila po vsej Avstriji, okužila vse kote družbinskega življenja, pod „burgermmisteriuni"-om počenši, prikipela bode kmalu do vrhunca.
Nočemo preiskavati nataučnejše, od kod toliko zlega; tudi ni naloga tem vrsticam, obširnejšo zgodovino podajati tega družbinskega propada, objavimo naj samo to, da ga je vzročila ona nemško-liberalna stranka, ki v omotici svoje moči dela politiko na svojo korist, samo sebe bogati, ne jemaje ozira na svoje sodržavljane, katere z vso silo tira neizogibljivemu moralnemu i materialnemu poginu nasproti. Da je naša trditev istruita i neovrgljiva, podajajo nam lista voverci sami jasen dokaz sè svojimi „neposrednjimi volitvami", katere so jim zdaj alpha in omèga (konec in kraj) njihove politike, s katerimi hočejo milo že zdihujočemu kmetu i propadlemu malemu obrtniku na kvar na veke si prisvojiti gospostvo i polniti mošnje sebi i svojim privržencem, posebno pa druge narodnosti pahniti v večno egiptovsko sažnjost.
I kaj iteki so i kaj se namerava z neposrednjimi volitvami? Februarna ustava, kateri je bil oče in ustvaritelj bivši minister Šmerling, odločuje, da so pošiljajo v državni -k*- — Madjari tudi tega nikoli niso priznali — poslanci, voljeni iz skupin deželnih zborov posameznih dežel; ta listava je dobila neko višo sankcijo ali odobrenje po decomberai ustavi, ki se pa tudi od mnogo strani napada i ne pripoznava — in ne brez tehtnih razlogov — kot neveljavna, ker je deželam takraj Litave usiljena. Ali ustavoverci, recimo odkritosrčno, ustavolomci, katerim namen posvečuje sredstva, bojč se mogočih, neprijetnih, slabih nasledkov, hočejo razganiti temelj ustavama, kateri so si sami omislili, kateri so do sedaj strastno branili i zagovarjali z vsemi mogočimi, dostojnimi i nedostojnimi sredstvi proti mnogovrstnim, opravičenim ugovorom državnopravue opposicije. Sedaj hočejo oni proti ustavi, ki so jo oni sami osnovali, do zadnje pičice vzeti deželam vso pravo samovlado, vse poli-tiško področje, ter imeti deželne zbore le kot prikimovalce sklepom državnega zbora, kar se bode gotovo godilo, ko ne bodo več deželni zbori volili državnih poslancev, ampak naravnost volilci izmed ljudstva, neposrednje, na podlagi deželam i narodom kričeče - krivično osnovanega volilnega reda. Tu se bodo strojile i snovale postave po ednem kopitu za mnogojezično, po narodnih i deželnih šegah zelo različno Avstrijo. Kam nas zopet popeljejo take postave, imamo očividen dokaz iz nedavne prošlosti v bokeškem vporu.
Kaj pa sme katoliška cerkev kaj smejo njeni ustanovi pričakovati od novosestavljenega državnega zbora, mora tudi biti vsakemu jasno, kakor beli dan. Vpeljal se bode—da b tako ne — civilni zakon, kateremu so že pripravili pot sè zasilnim civilnim zakonom, odtegnejo se cerkvi posestva, pretrga vez, ki veže katoličane s Kristusovim namestnikom v Rimu in izpahnie iz šol zadnja iskrica verskega duha, kajti skrbelo se bode, da bodo zvonec nosili v tako pre-strojenem državnem zboru liberalci, zatirovalei vsakega verskega prepričanja. Mi se moramo tedaj zavarovati s pravnega, narodnega i verskega stališča proti neposrednjim volitvam i njihovim nasledkom.
H>opisi.
Iz ipavske doline, 12. jan. Liberalci goriški so vrgli ro-kovico pred konservativno narodno stranko, boj so ji napovedali, kakor se vidi iz številke 2. „SoČe" I. 1873 v političnem pregledu; kajti tam je to le nntisneno: „\aj bi Slovenci premislili in si predočili nevarnost, katera je v razporu. Ali ne bi bilo tudi pri nas dobro, da bi pustili na strani v-praŠanja in interese stanov in vsi edini boril: *e samo (sic!) za narodne pravice? Geslo naj nam bode: „Jaz sem Slovenec", vse drugo uže ostudno (sic !) geslovanjeJ pa pustimo pri strani."
»Kmalu pride čas, ko bomo p »kazali, če res pred vsim ljubimo narod; tisti pa, ki stavijo narod v drugo vrsto, so pa pred poskušnjo, ker zaslužijo, da jih narod tudi potisne v drugo in tretjo vrsto."
Evo tu izvrstno politiko! Dodajmo ji komentar! Kaj ne, gg. politikarji goriški, da Vi misLte, da je vera pogubljiva narodnosti? saj to sledi iz Vaš h besed; „Naj bi Slovenci premislili in si predočili nevarnost, katera je v razporu] " Vprašanje je pa, vsled česa je ta ra/,por nastal. Vsled vere, katero hočete Vi, goriški modrijani, prezirati in posreduje ljudstvu vzeti. Redo je tedaj kriv razpora? Ali ga niste Vi sami napravili? Katoličani goriški niso hoteli po Vaši liberalni godbi plesati, ampak zapuščajo Vaše družtvo »Sočo", ker je in hoče ostati brezversko ; da, še celo taki možje v njegovem odboru sedijo, ki po duhovskem stanu udrihajo in ga pred nižim ljudstvom črnijo. Da, Vi politikujete : »Ali ne bi bilo tudi pri nas dobro, da bi pustili na strani vprašanja in interese stanov (sic!) in vsi edini borili se samo (sic!) za narodne pravice?" Vprašani vas, politikarji goriški, kedo bolj gleda na stanove in pika enega, nego Vi? Da, vsake priložnosti mjvsa-kega sredstva se poslužujete, da le duhovski stan ljudstvu risate kakor neprave narodnjake, kot sebičneže, kteri hočejo ljudstvo v vedni temoti zadrževati ; sredstvo Vam je vsako dobro, da, Še celo svetih reči sc poslužujete, samo da bi duhovnom vzeli čast in veljavo, katero mu mi vedno še skazu-jemo. Ali duhovščina Vani je le sedlo, konj Vam je nekaj druzega. Dobro vemo, kaj se godi v vaš«h »učenjaških" zborih, v katerih se liberalni ajdovski zaječi jedo, akoravno se vse to med štirimi zidovi učinja. Pregovor pravi: Ni pogreška, da ne bi prišel na beli dan. Vaši nameni so nam dobro znani, da hočete namreč vero narodovo zatreti, zatreti vse, kar je protivno Vaši strasti, sosebno pa duhovstvo, ker je ono prvo spoznalo, kam Vaš pes taco moli in ker se ne boji,
H*
Vam resnico v obraz povedati; duhovstvo Vani je trn v peti, kteri vas v živo zbada, le tega trna bi se radi Vi, slovenski liberalci, znebili, da bi potein zamegli, kakor apostelji „svobode* med ljudstvom prostozidarji in rovali, pa, hvala Bogu, se je naš narod veren, katoliško veren in Vaše brezverske liberalne pridige bodo med vrlim našim slovenskim narodom malo vspeha imele, kajti neresnica mora se prej ali pozneje umaknit i resnici — Dalje pravijo naši modri politikarji v *Soči4: „Naše geslo naj bode: „Jaz sem Slovenec!4 Jaz pa jim na to odgovorim:	„Naše geslo naj bode vedno visoko
častitega iu obče slovečega škofa Strosmajarja rek :	„Sve za
viero i dom.4
v Vsak gospodar, ki je prav katoličan, je tudi dober gospodar in državljan. Kedor skrbi za blagor dòma (domovine), ta je tudi naroinjak, kajti on se gotovo poteguje za narodne pravice; on se bolj bori za blagor svoje mile domovine na podlagi verski, kakor n. pr. Tiroljci, nego kak brezversk veter-njak, kleremu ne moreš zaupati cd dans do jutre, ker nima nobene vere in tudi nobenega Boga ne pozna torej tudi stalnih nravskih načel ne. Vsakdanje življenje nam je porok, da brezverskemu človeku ničesa ne moreš zaupati, ker tak živi le tje v en dan in dela razpore med ljudstvom, torej tak ne more vodili ljudstva k blagi svrhi, ampak je še bolj vklepa v spone sužnosti. Poglejmo, kako naši svobodnjaki po zraku frčijo; „Kmalu pride čas, ko bomo pokazali, če pred vsim ljubimo narod; tisti pa, ki stavijo narod v drugo vrsto, so pred poskušnjo, ker zaslužijo, da jih tudi narod potisne v drugo in tretjo vrsto.4 Moder sklep naših „Sočinih4 politi-karjev, ki so vrgli z obraza pajčino, pod kojo so skrivali nekaj časa svoje nameravanje, zdaj pa so pokazali svoje poti, po katerih in kam da želijo narod zapeljati. Bojte se „ klerikalci4, kajti poskušnjo imate prestati pred liberalnim „Sočiniin4 po-litikarjem, kteri vas hoče vvrstiti v drugo ali pa v tretjo vrsto; v prvo vrsto ne morete priti, ona je odločena samim „Soča-nom4, kteri — narod zastopajo!! Moj Bog, kam smo prišli?! Glejte jih, pri njih je več „človek4 in ^človeški jezik4, nego Bog, kteri je vse ustvaril. Ali se njihovo politiško delovanje ne vjema popolnoma z ljubljanskim „Tagblattom4? Oni prekosijo Plutarcha, kateri pravi: „Ne najdem potovaje po svetu ne mesta, ne kraja, v kterem ne bi bilo hramov božjih in v kterih ne bi prebivalci kakega višjega bitja molili.4 Glej, dragi slovenski narod, še pogani so spoznali neko više bitje, a nek-teri naši goriški liberalci nočejo od nobenega višega bitja odvisni biti. Dragi slovenski narod, kam te bodo taki brezbožni voditelji pripeljali, ako jim vajete izročiž! Jez ti nečem, dr.igi narod, odgovoriti, odgovori naj ti francoska zgodovina leta 1789-1815, kam da pripelje brez verstvo vsak narod; in ka-kovc nasledke ono zanj ima, kaže ti tudi naj novejša zgodovina mesta Pariza. Toda poslušajmo značajne in razumne može, ne pa po zraku letečih domišljevalcev ; glejte, kaj pravi slavni modrijan nemški Herder: „0hne die Kirche ware Europa wahrscheinlich ein Raub der Despoten oder gar eine mongolische Wiiste.4 (Brez cerkve bržkone bi postala Evropa plen samosilnikov ali pa še celo mongolska puščava). Vera naj nam bo tedaj temelj, na kterega hočemo mi Slovenci našo narodno prihodnost zidati, vera naj le ostane tudi za naprej na prvem mestu, kakor je vselej bila do današnjega časa, in — vendar smo tudi napredovali. Toda, dragi slovenski narod, bojevati se moramo za verske in narodne pravice! V našem boji predočujmo si \selej ono geslo „Vse za vero in dom4, ter zagotovim te, slovenski narod, da boš sijajno v tem znamenji zmagal (in boe signo vinees).
Iz goriške okolice, 14. januarja. (,Nesramen napad). Nedavno, sred decembra 1. 1. se je nek na deželi neslišan napad na poti med B. in B. dogodil. Neka deklina iz V. je obiskala svojo teto na P. pri M. Vrni vso se (isti dan je bila nedelja) sta čakala o 4. u. popoldne dva človeka, da bi svojo pohotnost nad nedolžnostjo spolnila. Eden teh je bil 20 let star fant, drugi pa blizo 261eten zakonsk mož P. iz A. Pa glejte čudo,
v največi sili jej je angelj v človeški podobi, g. L, kaplan iz B. prišel na pomoč. Ravno ko so jej že vse moči opešale, ko je uboga devica na vse grlo vpila in na pomoč klicala ljudi, Boga, mater božjo in vse svetnike, ko bi se bila po junaški brambi tistima pohotnikoma slednjič že vdati morala, priteče jej slisavsi 'pitje napadene nedolžnosti omenjeni gospod v diru na pomoč. Odpodi pohotnika, kojih eden (oni zakonski) se mu je vstavljal in branil, pa junaški, sicer majhne postave gosp. L. tudi njega v beg zažene. Ker je g. L. za njimi doli proti tekel, vasi B so mu prišli brž ljudje na pomoč, da so nesramna pohotnika spoznali in ustavili. Uboga stiskana deklica je bila od strahu skoraj že omedlela. Ona nesramneža, pred župana tirana, sta svoj nesramni čin drzno tajila, nista niti dekline poznati hotela, češ, da sta se le med seboj nekaj sprla; to pa jim ne bo nič koristilo, ker stvar je \ze preiskovalni okrožni sodnij; izročena. Gospod L, se je pa pri tem napadu nedolžnosti pravega junaka skazal, ber se ni bal puhotnikov, marveč je srčno z batino rned nje stopil in nedolžno deklico nesramnega čina rešil. Lahko si je misliti, kako se mu je deklica za njegovo hrambo pred oskrunjenjem zahvaljevala. Pa tudi lep nauk se iz te žalostne zgodbe posname, namreč, da se je stari krščanski pregovor uresničil, ki pravi: „Kedar je največa sila, je božja roka naj bolj mila.4 Deklica je namreč klicala, ko ni bilo blizo nobenega človeka, le pomoč i/. nebes, in glej, ravno v odločivnem trenutku jej prisope rešitelj v podobi vrlega g L. iz B na pomoč ter jo oline iz roke nesramnih pohotnikov ! Zarad tega neprestra-šenega korenjaškega vedenja in hrambe nedolžnosti je g. L., kaplan v B. javne pohvale vreden. Poštene, v nedolžnosti stanovitne dekline pa naj se iz tega uče, da, kdor v Boga in jegovo pomoč za trdno zaupa, ne bode osramoten, in če tudi ne pošlje Bog naravnost svojega angelja na pomoč, pa pošlje človeka, kakor v angeljski podobi, kar nas ravno omenjena žalostna zgodba uči, O enakih napadih in resnih posilstvih se pogostoma v veòih časnikih bere, pa redko kdaj omenjajo oni razloge te nravne pokvarjenosti človeškega rodu. (Sicer pa je kaj enacega med našim v celoti še nepopačenim narodom redko kdaj slišati ) Naravni vzrok te nesramne drznosti tiči v globoko pokvarjeni in nekrščanski odreji. Oni zakonski mož je zapeljal onega mladenča k temu činu, in tako gre pohujšanje daije. Ljudje od onega moža ne vedo ničesa dobrega povedati že v fantovski mladosti; pri plesih in drugih prilikah se je nesramno vedel, pretepal in pijančeval in bil je že večkrat ranjen in počival je tudi že v „kajhi4. Za cerkev ni nič maral. Ni tedaj čuda, ako navadno verski indiirerentisti zaj-dejo v tako strahovite hudobije, po katerih zapravljajo svojo čast in dobro ime, poštenje in premoženje. Mirsiklerega je zanemarjanje naukov sv. vere pripravilo v hudodelstva in večletne ječe in celo na vislice. Poglejmo v bližnjo jetnisnico vsakovrstnih hudodelnikov v Gradišči, in gotovo mi bodete pritrdili, da človek zanemarjaje nauke sv. vere je že prvi korak k pregrehi storil. Uemoralizaeije nas zamorejo le sv. vere nauki obvarovati. Niti orožje niti tudi druga silna sredstva in vsi svetni §§ nijmajo tolikanj moči, da bi nas popačenja o-varovati zamogli; to nas skušnja in zgodovina nedvomljivo
v •
uci. —
Ogled.
Avstrija. Predvčeranjim, 15. t. m., je imela zbornica poslancev na Dunaji prvo sejo po božičnih počitnicah. Direktnih volitev ni bilo še na dnevnem redu ktiste seje; vse pa je že pripravljeno, dan na dan pridejo na vrsto. Na drugem mestu v našem listu se nekoliko pojasnujejo nasledki državnega prevrata po vpeljanji direktnih volitev. Vemo, da se jih z našimi sestavki ne ubranimo, da jih tudi vsa dr-žavnopravna opposicija ne ustavi. Kočki so padli, Bubikon bodo imeli naši modri državniki v kratkem za sabo, oni so
in ostanejo pa tudi odgovorni za vse, kar utegne priti in zgoditi se v mnogo mnogo skušani Avstriji. Opposicija ima vsaj to tolažbo, da si je vest čisto ohranila. Kot časopisci bomo vsak čas faktične reči kot faktične omenjali. Tako naj povemo tudi o novem volilnem redu, da se je po dogovorih z ustavo veni imi možmi iz raznih dežel tako izdelal, da imajo privrženci sedaj vladajočega sistema gotovo večino. Načela,	kterih so	se držali,	so ta, da	so se naslanjali naj
bolj na	mesta in	jim dali	primeroma	naj	veče število po-
slancev, kmečkim občinam pa so jih dali manj, ko mogoče, ker si od njih ne morejo obetati liberalnih in ustavaških poslancev. Nam Goričanom so odločili — tri poslance, kterih bi se imel voliti 1 izmed vélikega posestva, 1 bi volilo mesto Gorica in 1 vse kmečke občine skup (slov. in laške!) Po tem	takem bi	imeli mi	Slovenci v	naj	ugodnišem pri-
merljeji	— enega	poslanca.	To se nam	zdi	tako nemogoče,
da nočemo za zdaj časnikom še verovati. Sploh stoje po preračunjenji centralistovskih časnikov reči tako, da, če drž. zbor ministerskega predloga ne prenaredi — in podoba je, da ga ne prenaredi — imajo liberalni ustavolomci že zdaj 155 glasov v novem zboru gotovih, pravna opposicija pa, ko bi se hotela zborovanja udeleževati, samo 114; kakih G4 poslancev bi bilo omahljivih, ktere bi lahko vsakočasno mi-nisterstvo za-se porabilo, t. j. na to ali uno stran nagnilo. Oj, ljuba pravica, oj, kje si doma ? — Vprašanje glede na direktne volitve, ktero se te dni stavi, je tudi to, ali pridejo Poljaki, Dalmatinci in Slovenci (kranjski) vsaj glasovat o dir. volitvah. Poljake misli vlada s tem pridobiti, da jih zavrača na poljske politiške pregnance (emigrante) po raznih deželah; ti so se namreč, znabiti ker zunaj Avstrije žive in razmer natanko ne poznajo, izjavili za direktne volitve; po drugi strani pa jim žuga z Rusini rekoč, ako nočete, naslo-nem se na Rusine, jim kaj več privolim—in tako pridete ob vaše gospostvo v Galiciji. O Dalmatincih se je bila pražka »Politik* prenaglila z naznanilom, da ne pridejo na Dunaj ter da nočejo o direktnih volitvah nič vedeti. »Vat.* zatrdno pripoveduje ne le, da že 15. t. m. pridejo, tem več da bodo tudi za neposr. vol. glasovali. G. Lasser jih je u-lovil z železnico, ktera je na dnevnem redu prve pobožične seje. Kranjskih poslancev klub je imel te dni posvet v Ljubljani. Klub je proti temu, da bi šli poslanci na Dunaj, s pravim sklepom pa jih ni zavezal, da ne smejo iti. Usta-vaški listi sklepajo iz tega, da pojdejo v drž. zbor. Moramo li že zopet verovati, da so razmere močneje, ko naj trdniša volja ljudi? Za osem dni bomo vedeli gotovo že kaj več povedati.
Vnanje države. Na Angleškem v Chislehurslu je umrl 9. januarja o 12% popoldne pregnani cesar Napoleon III. za kamenom v mehurji — previden sd sakramenti za umirajoče. Kaj hočemo mi reči o možu, pred kteriin [se je tolikokrat svet tresel? Kaj hočemo pisati o tem nekdanjem mogočnjaku, v čigar obrvi so (zvlasti vsako novo leto) vsi vladarji evropski po svojih pooblaščencih bojazljivo strmeli? o možu, ki je žalostni junak v eni naj večih vojsk, kar svet stoji ? o možu, čigar sramotnemu padli pri Sedanu ne nahajamo para v zgodovini ? o možu, ki je z nedosegljivo u-metnostjo znal vzdrževati ravnovažje med katolištvom in prostozidarskim svobodnjaštvom na Francoskem? o možu, kteri se je znal vesti v politiki tako, da so ga morali za potrebnega spoznavati tudi tisti, ki so ga v dnu srca črtili ? o možu, ki je bil ob enem varuh in izdajalec papeža in kat. cerkve? o možu naj glasovitišem, ki je umrl tako na tihem? — Kar bi imeli o njem reči, presega tesne naše predale. Bil je, — za kar je tudi sam sebe imel, toda v drugem zmislu — mož Previdnosti božje, ktere nameni so, kakor sploh, tako sosebno gledó na tega zgodovinskega moža, nezapopadljivi. Prevrati v državnih in cerkvenih razmerah, kterih nasledki se ne dajo še prezreti (n. pr. v Nemčiji in Rimu) so neposrednje ali posreduje dejanje njegovega ve-
leuma. V kratkem naj izrazimo svoje menjenje z ozirom na smrt Napoleonovo rekoč, da, ko ne bi bilo druzih dokazov v zgodovini, da vlada svet in osodo človeštva Previdnost božja, dala bi se ta resnica že samo v zgodovini vélikega mrliča v Chislehurstu s prstom potipati. Danas (15. t. m.), ko te črtice pišemo, je pogreb Napoleona III., Mi katoličani, ki bi imeli znabiti naj več vzrokov opravičene mržnje do rajncega — mi imamo danes eno samo misel: Bodi mu Bog milostljiv! Drugače sodijo umrlega drugi. Francozi se vedejo dostojno, kakor jim okoliščine kažejo in spoštovanje nesrečnih veleva. Italijani se izkazujejo rajncemu hvaležne, saj je on, ki jim je hoté in nehoté zedinjeno Italijo naredil. Angleži se obnašajo, kakor se spodobi gostoljubnemu narodu do v pregnanstvu živečega gosta. Prusi pripisujejo svojo slavo in mogočnost umrlemu in sodijo milo o njem. Tolikokrat razžaljeni sv., Oče papež so poslali, kakor naš cesar i dr., vdovi cesarici Evgeniji pomilovaven telegram itd. Samo cinična judovsKa »N. fr. Presse* se je postavila že zopet v zgled avstrijske ustavaško- liberalne surovosti ter začela z oslovskim svojim kopitom brcati —* še predno se je pohladilo — truplo velikana, pred kterim, ko je"še mogočen bil, se jej je judovsko-strahopezdljivska dušica tresla.
Na Pruskem se resno napravlja »narodna (nemška) cerkev* brez Rima in papeža; škofje in duhovni bi imeli biti pohlevno podložni državni uradniki. Dne 9. t. m. je prinesel namreč v sejo poslanske zbornice pruske minister za bogočastje, Falk, črteže postav zastran predizobraže-vanja duhovnov in podelovanja duhovskih služeb, zastran cerkvene disciplinarne (kaznovalne) oblasti in naprave neke naj više sodnije za cerkvene zadeve. Duh in črka teh postav kaže, da duhovnom nima duhovska oblast nič več u-kazavati, ampak vse le svetna, državia. Cesarja Jožefa El. dotične postave v Avstriji so bile mjenda milejše, ko bodo prihodnje pruske. In pri vsem tem pravi minister, da je katoliški in protestantovski cerkvi neodvisnost ustavno zagotovljena! Glavni organ nemškega (vernega) protestantizma, »Kreuzzeitung*, pravi, da take postave morajo razdreti vsako cerkev, in udarec, namenjen zdaj katoličanstvu, zadene posreduje tudi evaugeljsko (protestantovsko) vero. Iz vsega pa se vidi, da novi ministerstva voditelj, Roon, hoče nadaljevati Bismarkovo politiko, kakor je to tudi v zbornici isti dan 9/1 zatrdil. Prosit!
Husi si v sreduji Aziji že leta in leta vedno več sveta pridobivajo, vedno dalje rijejo. Angleži, ki imajo dežele v vshodnji Indiji (v južni Aziji), so že dalj časa sumili, da imajo Rusi morebiti namen, pridreti do njih mej in vzeti jim Indijo, a ruska vlada jih je vselej tolažila, da ona kaj tacega ne namerava. Zdaj pa, ko so Rusi zopet nekaj novih okrajin posedli, začeli so Angleži živejše čutiti nevarnost. Zatorej je poslala ruska vlada načelnika tajne policije Šuvalova na Augležko, da ondašnji vladi sum iz glave izbije ali pa kako pogodbo ž njo sklene. Gotovo pa je, da so si ruski in angležki interesi v Aziji navskriž in da zna prej ali pozneje do resnega razpora in do vojske priti med Rusi in Angleži. Znabiti pa, da nameravajo Rusi od one strani le Turka izza hrbta prijeti.
Razne vesti.
— Slarokatolicanslvo.— V Laksenburgu sta se bila pred nekaj časom dva bogata moža združila, da bi v svojem kraji razširjala »staro-katoličanstvo*. Komaj sta pa pridobila nekaj malopridnih kristjanov, že ju je dohitela božja pravica. Prišle so koze; tudi »apostola* zbolita in umrjeta — sama med v-semi, ki so bili na tej bolezni zboleli. »Staro-katoliČanom* se želja pa nej spolnila, da bi bili videli staro-katolišk pogreb, kajti eden je umrl pred nekaj tedni kot spokorjen katoličan ;
drugi je pa 5. t. ni. pred svojim župnikom molil rimsko-ka-toliško vero in po svetih sakiamentih z Bogom in cerkvijo spravljen še tisti dan stopil pred božjega sodnika. Kar sta bila s trudom sezidala, posula sta sama. — Kaj pa, ko bi Bog marsikoga, ki se ne zmeni za cerkev in meni nič, tebi nič izobčen živi, neprevidoma poklical? (»Valeriand*).
— Zakaj se sole zapirajo, kder redovniki poducujejo. V Innsbrucku je župan zaprl šolo, v kteri so podučevali šolski bratje, »zaradi mnogih nenravnosti, ki so se ondi godile". Tako je vsaj takrat trdil vrli župan. Ko se je pa pokazalo, da je bila ta bosa, izmislil si je brž nov izgovor, da bi se no dejalo, da je pristransk. »Ncjsem hotel odpraviti šolskih bratov zaradi nenravnostij (ker jih nej)“, pravi, »ampak zaradi tega, ker so se šole premalo cedile". Ker pa župan šole še videl prej nikoli ni j, ne ve se vendar še zdaj prav, zakaj je hotel šelske brate odpraviti ; s časom se morebiti vzroka — spomni.
skusil v Boulogne-u vstajo napraviti, pa se mu tudi ni posre-Čdo. Obsojen je moral iti v ječo Mam, iz ktere pa je 5. maja 1846 ubežal na Angležko. V ječi in na Angl. je zopet marsikaj pisal.— L. 1S18, po lem, ko jo bil (orleanski) kralj Lud. Filip padel in se je bila na Francoskem ustanovila republika, p ikazal se je (28 febr.) tudi Lud. Napol, na francoski zemlji. Zapustivši zopet deželo bil je sept. m. tistega leta v 5 krajih izvoljen v narodni zbor, Ko je šlo za voljenje predsednika republike, dobil je večino glasov in 20. dec. 1848 vladati začel. Prizadeval se je prikupiti se Francozom na marsikak način. L. 1851 (2. dec.) je nasprotni mu narodni zbor razpodil in dal deželi novo ustavo. De splošnem glasovanji se je dal izvoliti za predsednika na 10 let, vpeljal zopet drugo ustavo in se dal 21. in 22. novembra 1852 za cesarja izvolili. Dne 1. dec. 1852 je kot tak vlado nastopil, prilastivši si naslov «Napoleon HI, po božji milosti in narodovi volji cesar francoski". Vladal je kot cesar do sept. 1870. Nadaljne zgodbe so že sploh znane.
— Hvalevredna skrb. V novi èri se dandanašnje vlade veliko ne brigajo za to, hodi li šolska mladina k maši in prejema sv. sakramente, ali ne. Nar rajši bi jih vse te šare rade oprostile, in, če to ne gre, pa rade eno oko zatisnejo. Vendar pa glejte častno izjemo ! C. k. namestnik na Tiroljskem je zapovedal Meranskemu okrajnemu glavarju, da naj napravi posebno mašo s posebno pridigo po posebnem kopitu za šolsko mladino. Zakaj? — Da otroci ne izirnbé spoštovanja do novih šolskih postav, do učiteljev in šolskih uradov, kor do sedaj so poslušali z drugimi vernimi vred govore o. Fleischmann-o, ki je — jezuit!
— Samomorov na Dunaji leta Ì872 jc bilo 172. Med njimi se jih je 52 ustrelilo, 71 obesilo, 25 utopilo, 21 o-strupilo, 11 se jih je prevrglo z viših nadstropij, 7 jih je, ki so si žile prerezali, 2 sta se prebodla in eden je šel pod kolo. Med samomorci je imel	naj	starši	74, naj mlajši pa 13	let;
možkih je med njimi 110,	žensk	pa 32. Tako rase število
samomorov od iela do leta, kjer se neverstvo in brezboštvo na vsak način podpira.
— Z Mravskega.	—	Med	našim prav katoliškim	slovanskim narodom se je	napravilo	v zadnjih dveh letih več	ka-
toliško-političnih družeb. Brez posebne podpore in same sebi pripuščene delale so vendar z dobrim vsp hom za vero, krščansko krepkost in omiko svojih družbenikov, in s tim tudi za [državo avstrijsko. Toda družbe so katoliške in še celo slovanske; zato jih je treba zatreti. Dolgo časa so merodajni v-ladni krogi, kterim je za vse drugo mar, le za pravico in Avstrijo ne, le strašili na vse mogeče načine; zdaj pa 20 jih resno zagrabili. Že ima družba za družbo tožbo zaradi govorov v teh družbah. Razume se. da so govori bili slovanski, ki v oči bodejo. Med tem pa nemške liberalne družbe brez strahu Avstrijo za prusko pohlepnost pripravljajo,
— Prejšnji cesar francoski, 9. t. ni. umrli Karol, Lndo-vik Napoleon Bonuparte (Napoleón III.) je bil rojen 20. a-prila 1808 v Darizu in je 5. sin Ludovika Bonaparte-a, kralja holandskega. Do pregnanji strica svojega (Nap. 1.) je živel in v šolo hodil y Avgsburgu (na Bavarskem), pozneje jc prišel v grad Arenenberg (v kantonu Turgavskem v Svajf, ker se je na dalje temeljito izobraževal. Pristopil je po tem skrivni prekucijski družbi »karbonarski" v Italiji in se I. 1831 u-deležil vstaje italijanske; bil je vjel, pa mati ga je nazaj v Švajco spravila. Pisal je o raznih rečeh in pokazal svojo zmožnost.— L. 1836 (50. okt.) je poskusil pol ititi se (francoskega) Strassburga, toda mu je spodletelo. Bil je obsojen in pregnan v Ameriko, pa 1837 prišel nazaj bolno mater v gra-Arenenburgu obiskat. Ali naslednje leto se je moral podati na Angležko. Pisal je neko knjigo, (»Napoleonski uzori "), v kteri dokazuje, kako bi bd Napol. I. Francijo in Evropo osrečil, da bi bil mogel svoje namere izvršiti. Dne 6. avg. 1810 je po-
— Gosp. dr. Razlag-a je volilo katoliško-politiško društvo v Ljubljani za odbornika—(?!).
— »Slavijan*-a, časnika slovstvenega in uzajemnega za Slavljane književne in prosvetljene, uredovnnega od Mit. Ma-jar-ja v Celovcu, je že izšel 2. list; znamnje, da se je oglasilo toliko naročnikov, da zarnore izhajati. Dobro došel !
Za novo zvonove na sv. Gori je daroval
Č. gosp. Št. Kaf.................................10 gold. *)
I
Poslano **)
Na »Poslano" v »Soči" in »Slovenskem Narodu" od »osnovalnega odbora za Preširnovo besedo" štejem si v dolžnost, priobčiti sledeča pojasnila.
V občnem zboru goriške slov. čitalnice 9. nov. preteki.
1 je predlagal gosp, prof. Čebular, da naj bi čitalnica napravila »besedo" z vstopnino in poslala čisti dohodek odboru za podpiranje slovenskih vseučiliščnih dijakov v Gradcu.
Ta predlog so vroče podpirali p. n. gg. Suklje, E. Klavžar, Oblak, dr. Lavrič, Dolenec in dr. Boječ. Nasvet je občni zbor sprejel. V tistem obe. zboru je bil izvoljen tudi odbor za tekoče upravno leto. Izid te volitve je bil ta, da je bilo pozneje za veljavno izvoljene proglašenih zraven predsednika in de-narničarja še 6 odbornikov; imeli bi se bili vdrugič voliti še
en odbornik in dva namestnika.
Ker nekaterim družtvenikom ta volitev ni bila po volji, so protestovali zoper nje veljavnost in podali staremu odboru pisan protest.
Kot predsednik starega odbora skličem jez odbor v sejo dne 11. novembra pret. 1. in mu predložim pisani protest zoper volitev 9/,,.
Do dolgem razpravljanju je ta odbor sklenil, da se ima predložiti omenjeni protest v razpravo in razsodbo zopetnemu občnemu zboru, kteri bi se imel sklicati na 20. nov. pret. 1
Že v isti odborovi seji pa so se odpovedali odborništva gg. novoizvoljenci Dolenec, Dovsè, Ern. Klavžar in Erjavec.
*) Doneski se pobirajo tudi po drugi poti; po „Glas“-u se razglašajo sa-
o tisti zneski, kterih daritelji tega želč. Ur.	i« v
**) Za spise v tem predelku priobčene je uredništvo odgovorno le v
mislu nostave. Ur.
Današnjemu listu je dodana priloga.
Odgovorna izdavatelja in urednika: ANT. VAL. TOMAN in MATIJA KRAVANJA
— Tiskar: SEITZ v Gorici
Priloga h 3. štev. „ Glas”-a 17. januarja 1873.
Gosp. Kla\žar pa je se dostavil, da, čeravno ne bo več odbornik, bode vendar družtvo podpiral ter pri besedah sodeloval, kar je obljubil tudi gosp. Dolenec.
Ker so se bili (novemu) odborništvu odpovedali pred občnim zborom 20. nov. pret 1 tudi še vsi drugi odborniki, odpadla je za občni zbor tudi potreba, zgorej omenjeno pismeno pritožbo razpravljati in razsojevati, in sategadel se je moral ves odbor na novo voliti.
Kot predsednik tudi novega odbora skličem vse gg. odbornike v sejo za 2‘2. nov. pret. 1., da bi se odbor ustanovil.
v
Ze v tej prvi seji je novi odbor sklenil, da se ima v občnem zboru sklenjena »beseda" v podporo dijakov slov. graškega vseučilišča pred vsim drugim in sicer po božičnih praznikih pret. 1. in še pred novim letom naprav iti, in da se imajo vsi gg. društveniki uljudno povabiti, da bi se te besede dejansko udeležili.
Na to se je 23. nov. izdal sledeči poziv: »Odbor namerava po božičnih praznikih in še pred novim letom napraviti »besedo" sklenjeno v občnem zboru 9. t. m. v korist dijakov graškega vseučilišča. Da se bo »beseda" zamogla spodobno napraviti, uljudno so vabljeni vsi p. n. gg. družtveniki, ki so sposobni sodelovati, bodisi v petji, bodisi v deklamacijah, igrah itd., da se podpišejo na to (vabilno) polo in naznijo, v kteri stroki hočejo sodelovati, in sicer do konec tek. meseca.*
»V Gorici, 23. nov. 1872.“
„ Odbor narodne čitalnice.u
Oglasila sta se na ta poziv samo dva gosp. društvenika, a od tistih gospodov, kteri so bili to besedo predložili in so jo v občnem zboru vruče podpirali, se ni oglasil nobeden.
Dojde mi pa 2G. nov. pr. 1. sledeči dopis:
»V Gorici 26. XI. 72.“
Slavni odbor!
Nekateri Preširnovi čestitelji v Gorici so se združili v ta namen, da meseca decembra t. 1. v spomin neumročega pesnika napravijo veliko besedo z vstopnino. Ves znesek te besede hoté podariti podpornemu družtvu slov. študentov v Gradcu. Ker se jim za Preširnovo besedo čitalnica najprimirneji kraj zdi, zatorej vljudno prosijo slavni odbor narodne čitalnice go-riške, da jim g'edé na dobrodelni ' namen za njo brezplačno odstopi čitalnične prostore.
Z odi čnim spoštovanjem za osnovalni odbor F. Levec l/r.u
Jo pismo predložim odboru brž drugi dan, v seji 27. nov. pret. 1. Po temeljili razpravi je odbor edinoglasno sklenil, da se ima dati g. Fr. Levec-u sledeči odgovor: »Blagorodni Gospod!
Na Vaše pismo, poslano čitalničnemu odboru 26. tek. m., v katerem prosite v imenu nekega osnovalnega odbora, da bi se njemu odstopili čtalnični prostori za »Preširnovo besedo", ki jo misli napraviti meseca decembra tek. 1. z vstopnino v korist podpornega društva slov. študentov graškega vseučilišča, sklenil je odbor slov. čitalnice, da Vas pozovem, da naznanite vse ude osnovalnega odbora za tisto besedo, in da se le potem se bode v razpravo prošnje spuščati zamogel.
Z visokim spoštovanjem predsednik
V Gorici 27n 72.	Dr. Tonkli l/r.*
To pismo sem tudi resnično gosp F. Levec-u poslal.
Na to dobim naslednji dopis:
v
»Cestiti gospod predsednik!
Vašemu pismu od 27. t. m., v katerem me pozivate, da Vam imenujem vse elane »osnovalnega odbora za Prcširnovo
besedo v Gorici" , se počestim odgovoriti, da so v tem odboru sledeči gospodje : 1. V. Dolenjec, 2. Fr. Frfilja, 3. Julij Gla-wacki, 4. E. Klavžar, 3. Fr. Suklje, 6. prof. Vodušek, 7. in jaz.
Vso stroške za Preširnovo besedo hoče osnovalni odbor pokriti s prostovoljnimi doneski, katerih so do sedaj samo nekateri družabniki narodne čitalnice goriške čez 90 goldinarjev podpisali ; vsa vstopnina pa (in, kar bi morda od subskrip-cije čistega dohodka osialo) bi se poslala v Gr.tdec podpornemu društvu slovanskih dijakov.
Glede na dobrodelni namen in glede na kratko odmerjeni čas, v katerem hoče osnovalni odbor napraviti omenjeno besedo, Vas v njegovem imenu vljudno prosim, da bi mi kmalu konečno razsodbo slavnega čitalničnega odbora o naši prošnji naznaniti blagovolili.
Z odličnim spoštovanjem
V	Gorici 27. XI. 72.	Fr. Levec l./r.
tajnik »osnovalnega odbora za Preširnovo besedo v Gorici".
Na to skličem odbor v sejo 3. decembra pret. 1. in mu naznanim zgorej prepisano pismo. Odbor po temeljiti razpravi edinoglasno sklene, da naj pošljem gosp. Fr. Levec-u tak-le odgovor :
»Blagorodni Gospod!
Na Vaše pismo, poslano predsedniku slov. čitalnice goriške 27. tega m. in z ozirom na prednje 26. pretek, m. Vam naznanjam, da je odbor slov. čitalnice sklenil, da Vam dam sledeči odgovor:
v Občni zbor je 9. nov. t. 1. na predlog gosp. družabnika Čebularja, kojega je vroče podpiral gosp. Suklje in drugi, sklenil, da se ima napraviti posebna »beseda" z vstopnino na korist slov. dijakov v Gradcu.
Edini izvrševalni organ sklepov obč zbora je društveni odbor.
Ta je že pred Vašim dopisom naznanil, da namerava to besedo napraviti in je ob enem povabil vse gg. p. n. društve-nike, naj bi pripomogli k tej besedi in naj bi se oglasili, v kateri stroki hočejo sodelovati.
Ker je tedaj ta beseda že v izpeljavi in imajo vsi gg. p. n. društveniki pribko, in gg. odborniki za Preširnovo besedo pa še dolžnost, (ker so sami obljubili svoje sodelovanje) se djanstveno udeležiti pri »besedi* ; ker se nadalje ne za-more zraven postavno izvoljenega odbora še drug odbor gor. slov. čitalnice priznati: se odbor gor. slov. čitalnice ne more spuščati v razpravo in reŠenje prošnje, ktero ste podali v pismu 26. nov. 1872.
Z visokim spoštovanjem
V	Gorici 3/i8 72.
Dr. Tonkli l/r,
predsednik gor. slov. čitalnice."
Iz vseh teh kronologično tu sestavljenih spisov in dogo-deb se da posneti: 1) da osn. odbor za Preširnovo besedo, in sicer za tako} kakor je bila napravljena 29. dec. pret. L, ni nikdar prosil ne predsednika, ne odbora gor. slov. čitalnice, da bi se njemu za njo odstopili čitalnični prostori, in da ni predsednik, niti odbor slov. čit. v Gorici ni imel prilike, to prošnjo komu odreči ; 2) da je hotel »osn. odbor za Preširnovo besedo* ravno tisto besedo napraviti, ktero je imel in nameraval napraviti čitalnični odbor, in ki je bila sklenena v obč. zboru 9. nov. pret. 1.; 3.) da so se bili vsi gg., iz katerih je sestavljen osn. odbor za Preširnovo besedo, zavezali in
obljubili, sodelovati pri besedi na korist slov. dijakov v Gradcu, ker je bila	ta beseda	sklenena v obe zboru 9.	nov. p. 1. le
po krepkem	podpiranju	g.	Gebularjevega nasveta	od strani istih
gospodov in	ker so vsi	za	ta predlog glasovali;	dolžnost sta
imela pa še	posebno gosp	Ernest Klavžar in V.	Dolenec, ker
sta bila v odborovi seji 44. nov. 1872 1. izrekoma obljubila, da bodeta društvo podpirala, akoravno bi ne bila zopet izvoljena v odbor; 4.) da „osn. odboru /a Prešernovo besedo4 ni bilo toliko mar za proslavljenje neumročega pesnika slovenskega, Prešima, marveč le za demonstracijo, nagajivo in otročjo ob enem, proti sedanjemu čitalničnemu odboru, akoravno je njegova večina dobila pri volitvi glase tudi onih gospodov, ki so potem ustanovili „osn. odbor za Preširnovo besedo.4
Posname se nadalje, da, kar trdijo ti gospodje v zgorej omenjenem .poslanem4 v wSoči4 in .Slov. Narod-u4, 1 ) ni res, da so hoteli osnovatelji Preširnove besede .njim (?) ljubi (?) čitalnici priteči na pomoč4, ker, ako bi bili imeli ta namen, ne bi se bili od čitalnice ločili in zraven postavno izvoljenega odbora še poseben odbor ustanovili, ampak bili bi se oglasili na poziv odbora čitalničnega od 25. nov. pret. 1 in prevzeli radovoljno sodelovanje pri besedi, ktera je bila na korist graških slov. dijakov napovedana ; 2 ) da ni res, da je čitalnični odbor odrekel svoje prostore za Preširnovo besedo, ker za to*ni bil nikdar naprošen ; in 5.) da ni res, da so imeli osnovatelji le goli namen .vredno proslaviti stvaritelja slov. poezije in pokazati Gorici napredek slovenske umetnosti v zadnjih letih4, ker vse to bi se bilo dalo v čitalnici s postavno izvoljenim odborom napraviti, kterega so popolnoma prezirali osnovatelji Preširnove besede.
Iz vsega obnašanja pa in izjavljenja osnovateljev Preširnove besede sledi ta factum, da njim je čitalnica v rokah sedanjega odbora trn v peti, da so hoteli s Preširnovo besedo demonstrovati čitalničnemu odboru in društvu, in morda 'še pokazati sijajno svoj liberalizem in sicer tiste baže liberalizem, kojega slavi nova dunajska .Presse4, kakor se nekateri o-snovatelji sami bahajo, in kakor pričajo v »Soči4 priobčeni te-tegraini, došli od študentov, ki so bili na počitnicah božičnih.
Kar se tiče trjenja osnovateljev Preširnove besede, češ, da tudi oni so za slogo, zavrnem jih na factum, da so oni sedanji razpor v čitalnici učinili; da jih ni ne sedanji odbor, ne kateri društvenik niti razžalil, niti od sebe pahnil, marveč jih k sebi in k skupnemu delovanju vabil.
Ako so se pa na to vabilo odločili, osnovali poseben odbor in na svojo roko .besedo4 napravili, je to očividen dokaz, da morajo oni vse drugo, nego spravo in slogo v svojih namerih imeti.
Zavrniti moram tudi to, da se očita sedanjemu odboru nezmožnost, napraviti .besede4. Udje sedanjega odbora so čitalnico v Gorici ustanovili, jo v jako neugodnih in težavnih časih vzdržali, so prav lepe besede napravljali in se pri njih djanstveno udeleževali, še predno je le eden izmed .osnova-teljev Preširnove besede4 v Gorici bival in se kot narodnjak vedel.
Toliko v obrambo ravnanja čitalničnega odbora nasproti .osn. odboru za Preširnovo besedo.4
V Gorici, 14. januarja 1873.
Dr. Tonkli i/r,
predsednik gor. slov. čitalnice.
Listek.
Zupaničev Tomaž.
(iIz nase kronike.)
Županičev Tomaž in Jurčev Toneh, ta sta bila moža, da nesta imela para! Tomaž, moj strijc, Bog mu daj nebesa, je
imel še čez osemdeset let, ko sem bil tako majhen, da se ga komaj	spominjam.	Star	je hodil	s palico v roki pod lipo,
kjer smo	se otroci zbirali,	da nam	je pripovedoval iz svojega
življenja kaj ali kake druge pravljice, kterih je mnogo znal. Govoril je prav rad; kdor ga je poprosil, nobenemu nij odrekel. Med drugimi povestmi se še dobro spominjam medveda, kterega je bil ubil. Pravil je:
.Svet nij bil zmirorn tako gladek, kakor je zdaj; nekdaj so goste boste pokrivale celi Krn, le malo prostora je bila lazina. Po gozdih so se klatili medvedi in volkovi, ki so drobnici veliko škodo delali. Takrat je bil ves naš kraj lastina to-minskega grofa. Ko je zvedel naše nadloge, obečal je, da podeli 60 goldinarjev tistemu, ki usmrti medveda, in 100 gold. tistemu, ki pogrozi medvedko. Jaz sem pasel ovce na Krnu in mislil,	kako bi bil	srečen, ko bi	imel kak pihavnik, da bi
njega ali	njo pokadil.	Pol	dote bi	si bil s tem prislužil. Tako
premišljevaje zalezem v gozd, da sam nčsem vedel, kako in kedaj. Pridem do debelega posekanega debla, ki je ležalo na tleh; stopim na-nj ter grem po njem. Komaj sem na konci, zadere se, kakor bi bil iz zemlje izrasel, velik medved, ki je tam spal, na zadnji nogi in me hoče kar naravnost objeti. Groza me obide, vendar, ker sem navarnost videl, rečem sam pri sebi : .Naj bo, pob, poskusiva se4, in tako prisrčno objamem medveda, da nji bilo prostora med mojimi in njegovimi prsi. Tedaj sem ga davil in tiščal, dokler nij obnemogel in je na tla padel ;	vzamem iz nožnice	nož, nabrusem	na	obe
strani, kakor smo jih takrat nosili sé	sabo, in mu	pustim
krv.4
.Ta dogodek se je hitro zvedel po celej dolini, prišel je na uho tudi nekemu goriškemu grofu, ki bi bil rad videl tega koreojaka. Pokliče me tedaj v Goricp in mi obljubi, da plača iz svojega pot in živež. Pridem na Gorišček, žive duše nésem videl; pridem na Koren, tu dobim staro ženico, ki mi je povedala, da grofova hiša je tu in tu. Grem je iskat, najdem jo, pa zaprta je bila, kakor da bi bili vsi pomrli. Primem za kljuko, pa	je bilo s ključem	zaprto; ključa	nij	bilo
v vratih. .Saj s ime	klicni4, si mislim,	primem palico	—	bila
je prav tista, ki sem jo imel na Krnu, debela — in vdarim dvakrat, trikrat po konci ž njo na vrata, da se stresejo. Hitro jc ključavnica zaškripala in prikazal se je čmerikast mož. Ko mu povem, kako jn kaj, pelje me pred gospoda.4
.Drugi dan je napravil grof velik obed, povabil vse znance in prijatelje in jsrz sem bil tudi zraven. Ko smo že dalje časa sedeli pri skledah, reče mi naj pokažem, kako sem se z medvedom omagoval. Podam se k nasprotni steni in začnem iti proti mizi, kakor sem šel v hosti pc deblu. Pred mizo se ustrašim, kakor da bi vidil medveda, vendar — Toma ne bodi len, zarižem, stisnem pesti in udarim ob tla, da se miza maja, gospodje pa ustanejo vsi h kratu in preozka so jim bila vrata. Ustrašili so se, da bi tudi njim ne naredil, kakor medvedu. Za nekaj časa pride grof nazaj, na vratih sta "stala dva služabnika, stisne mi dva srebrna tolarja v pest in pravi, da ga veseli, ker sem prišel v njegovo hišo, naj tudi za^ naprej pogumno odganjam sovrašnike od čed. Ko sem prišel na ulico, m nazaj in vidim po oknih grofove hiše glave tistih, >ili pri mizi; oni nèso rekli nič, jaz nič; šel sem domov, kjer sem še zdaj,4
To povest je slišal nek slovensk mladič, kterega je tako navdušila, da je sklenil posnemati županičevega Tomaža. Vendar medveiov nij več, zato se je lotil ljudi, ki so po njegovi misli sovražniki naroda, ali ki so mu kakorkoli na potu. Noža brušenega nema, ima pa ošpičeno pero, ktero omaka v medvedovo krv. Zato se nij čuditi, da v tem pisanji nij človeškega cutja, resnice, pravice, ljubezni. Vsakdo trdi:	.Moja je
prava4, vendar nihče ne trdi :	»Moja obstane pred Bogom ,
ker večidel pišejo 60 in 100 gld., ne pa, da bi čedo nesreče
varovali.
pogleda ki so t
Odgovorna izdavatelja in vrednika: Ant. Val. Toman in Matija Kravanja — Tiskar Seitz v Gorici.