Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, pon@d©!«@k 26. oktobra 195e
jtSuilSIIZ. . C73Z"."
mm
Štev. 245. leto X. (XVt!o)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredit. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JTJTRA
99
SSCE.
Službena agencija A.vala poroča doslej
o	sledečih volilnih izidih ob priliki včerajšnjih volitev v 225 občinah na področju Dravske banovine.
Srez Brežice: Videm: Volilnih upravičencev 803, volilo 384 (40%). JRZ 243 (16). skupna opozicija 141 (2). Brežice: Volilnih upravičencev 280, volilo 249 ■09%). JRZ 121 (3), skupna opozicija 128
(15). Blanca: Volilnih upravičencev 787, volilo 351 (45%). JRZ 255 (23), skupna opozicija 96 (1). Pišeee: Volilnih upravičencev -159, volilo 300 (65%). JRZ 65(1), skupna opozicija 235 (17). Sevnica: Volilnih upravičencev 872, volilo 572 (67%). JRZ 217 (2). skupna opozicija 355 (1). — Artiče: Volilnih upravičencev 549, volilo 355,(65%). JRZ 287 (17) skupna opozicija 69 (1). Brežice okolica: Volilnih upravičencev 607, volilo 299 (49%). JRZ 184
(16), skupna opozicija 1. (Sefiuc) 97 (2), skupna opozicija II. (Kržen) 18 (0).
Srez Konjice: Koujicc-ckoiica: Volilnih up: ;'.učencev 1187. volilo 749 (63.1%). JRZ 719 (24 odbornike). Loče: Volilnih upravičencev 1008, volilo 688	(68.25%).
JRZ 571 (23). skupna opozicija 117 (l). Srez Gornji grad: Luče: Volilnih upravičencev 503. volilo 315. JRZ 210 (16), skurim«- opozicija 105 (2). Mozirje: Volilnih upravičencev 187, volilo 97 (58%). JRZ konipr. 97 (18). Solčava: Volilnih upravičencev' 269. volilo 179, (66.5%-). JRZ 143 17, skupna opozicija 36 (1). Šmartno ob Paki; Volilnih upravičencev 512, volilo 327 (63.7%). JRZ 327 (18 odbornikov).
Srez Celje: Škoija vas; Volilnih upravičencev 1138. volilo 671 (59%). JRZ I. (Samec) 481 (22). JI /.:	11. (Okorn) 190
-(2), Sv. Peter:	Volilnih	upravičencev
408. volilo 341 (83.7%). JRZ 176 (15), JNS
165 (3). Braslovče:	Volilnih	upravičen-
cev 852, volilo 591 (69.36%). JRZ 404 (16), opozicija 187 (2). Žalec: Volilnih u-Dravičer.cev 304, volilo 225 (74%). JRZ 70 (2). JRZ konipr. 155 (16). Vojjiik, trg: Volilnih upravičencev 292, volilo 243 (83%). JRZ 114 (3). opozicija' 129 (15) j Srez Ptuj: Ormož: 350 volilnih upravi vencev, volilo 274 (78%). JRZ je dobila
166 gl asov ip 16 mandatov, skupna opozicija 108 glasov in dva mandata. Ptujska gora: Od 479 volilnih upravičencev ie volilo 307 (64%) in je dobila JRZ 259 klasov in 17 odobornikov, JRZ kompromisna lista pa glasov in 1 odbornika. Hunt: Od 426 volilnih upravičencev je -37 (55.6%) volilo edino listo JRZ. Leskovce: 500 volilnih upravičencev, volilo 315 (63%), JRZ Horvat 121 glasov in '2 odbornikov, JRZ kompromisna lista (Mlakar) 76, in 2 odbornika, opozicija pa (JS glasov in 4 odbornike. Cirkovci: Vodnih upravičencev 600, volilo 392 (65%). '(RZ I. (Lah) 315 glasov (17 odbornikov), ■^Z H, (Beranič) 77 glasov in 1 odbornika. Središče ob Dravi: Volilnih upravičencev 628. volilo 498 (79%) opozicija ‘M9 glasov in K* odbornikov, JRZ 179 klasov in dva odbornika. Svetinje: Volilih upravičencev 765, volilo 506 (60%),
' RZ 332 glasov in 16 odbornikov, JNS '4 glasov in 2 odbornika. Vel. Nedelja: °llliiili upravičencev 768, volilo 554 '-%) JRZ 1. (Irgolič) 437 glasov (17 odbornikov, JRZ 11. (Kandrič) 117 (1).
Srez Ljutomer: Apače: Volilnih upra-'9 vence v 1260, volilo 856 (60.79%), JRZ y 3 ,(l )' nemška 703 (23). Mala Nedelja; milnih upravičencev 707, volilo 551
Muto 331 °Puzicijii 220 (3)- —
PRAGA, 26. oktobra. Čehoslovaška preštolica je vsa v pripravah za triumfalni sprejem, ki sc pripravlja rumunskemu kralju Karolu za njegov poset na praznik čehoslovaškega osvObojenja dne 28. t. m. Vse mesto je v zastavah, poslopja in portale, koder pojde visokj kraljevski gost krasijo girlande in zastave v romunskih in čehoslovaškili barvah. Pripravlja se iluminacija Prage, kakršne še ni doživela Praga. Obisk kralja Karola in prestolonaslednika Mihaela v Pragi pomeni v sedanjem položaju afirmacijo čehoslovaško romunskega zavezništva in prijateljstva.
PARIZ, 26. oktobra. Kongres radikalne stranke v Biarritzu je sprejel sklepe, ki pomenijo odstranitev trcnotno grozečega loma med desničarskim in levičarskim krilom in odstranitev nevarnosti krize za Blumovo vlado. Kot glavne točke radikalne doktrine se smatrajo sledeče sprejete resolucije: Čuvanje mednarodnega miru z vzdrževanjem prijateljstev. Izpolnjevanje obveznosti v duhu pakta Društva narodov. Odstranjevanje morebitnih evropskih konfliktov in spio-
se mimii
BRUSELJ, 26. oktobra. Vodja reksis-tov Degrelle je bil aretiran na trgu sv. Guditle, kjer naj bi se vršilo zborovanje, ki ga je sklical. Degrelle je komaj utegnil spregovoriti nekaj pomirjevalnih besed na svoje pristaše, ko se je pojavila policija na konjih in razgnala množica Policija je aretirala Degralla v trenotku,
šna iniciativa za zmanjšanje strahot državljanske borbe »pri sosednjih narodih«. Ojačenje državne obrambe. Energično uveljavljenje narodne suverenosti terjav nega reda. razpust vseh fašističnih orga nizacij in lojalno uvajanje socialnih zakonov. Reševanje socialnih sporov z obligatornim sodstvom. Resolucija izraža radikalnim ministrom zahvalo za sodelovanje v okviru ljudske fronte in krepko u-veljavljanje strankine doktrine na področju splošne politike.
ko je zapuščal poslopje, s katerega je hotel govoriti. Reksistična mladina je skušala demonstrirati, bila pa je takoj razgnana. Tudi je policija zasedla poslopje, v katerem je sedež reksistične stranke. Policija je izvršila več aretacij. Reksistične demonstracije so izzvale protidemon stracije od strani marksistov.
Jmer mesto:	Volilnih	upravičencev
LONDON. 26. oktobra. DNB poroča: Star«, doznava, da je najavljeni obisk poljskega ministra zunanjih zadev polkovnika Becka v Londonu v zvezi z na-
črtom britanskega zunanjega ministra Edena, da naj bi Poljska postala tamponska država med.Nemčijo in sovjetsko Rusijo.
PARIZ, 26. oktobra. »Matin« poroča iz Hendaya, da je prispelo v soboto v Barcelono 70 velikih letal, ki jih je dala moskovska vlada na razpolago španski
ljudski fronti. Vstaši prodirajo proti pre-stolici in so zavzeli kraja Sesena in Bo-roks. Prodiranje se vrši ob cesti Ara-»juez-Madrid.
ADDIS ABEBA, 26. oktobra. Iz Samare poročajo, da je prišlo v pragozdovih ob reki Džabasiri na poti med samostanom Areremarijariom in vasjo Daniso severno mesteca Gatala do hudega spopada med oddelki 'italijanske vojske in Abc sinci pod vodstvom fitaorarija Volde Se-matija in dedžasa Arage. V onih krajih prodira sedaj kolona pod poveljstvom di vizijskega generala Gelosa. Poleg italijanskih oddelkov je v njegov koloni tudi več tisoč somalskih Arabcev. Kolona je prodirala le počasi, ne le radi izrednih terenskih težav, nego tudi radi tega, ker so jo venomer napadali abesinski četniki. Da bi se iznebili nasprotnika, so ga skušah obkoliti. Zato je, bil že znani polkovnik Martini z nekaj tisoč vojaki od-
poslan proti Dartiši, da bi napadel nasprotnika od zadaj. Martini je moral prodirati skozi pragozd in po terenu, ki je v njem polno prepadov, votlin in močvir natega ozemlja. Topništvo, ki mu je bilo prideljeno, se je moralo po 10 km poti spet vrniti nazaj v glavni tabor italijanske vojske. Nenadoma so Martinijevc od delke sredi pragozda obkolili Abesinci in prišlo je do silnega spopada. Italijani so sprejeli borbo na nož in so se branih tudi s posebnimi ročnimi granatami, ki imajo veliko razstrelivno moč. Po hudem boju so se morali Abesinci umakniti. V bojih je padel tudi dedža? Araga. Na o-beli straneh je bilo več sto mrtvih in ranjenih.
Utrievan'e
REKA, oktobra 1936. Na kihanju, 1100 ■metrov visokem vrhu ležečem zapadno od Snežnika, točno nad pivško vasjo Šembijami, že več let neprenehoma gradijo obsežne utrdbe. Tu je vsepolno rovov in raznih obrambnih naprav, vse pre luknjano, vse zabetonirano, kamuflirano, in dobro zastraženy. Lansko leto po pričetku vojnih operacij v Abesiniji, so nenadoma prekinili z vsemi utrjcvalnimi deli v tem obmejnem pasu. Ker so tvrdke, ki jim je bila gradnja poverjena, razprodajale ves preostali materija), bi bilo sklepati, da so v tem predelu zaključili z utrjevanjem. Z nastopom letošnjega poletja pa je ponovno prišlo v snežniški gozd več sto delavcev — Italijanov, ki jih bodo zaposlili pri utrjevainih napravah. Bili so ves čas izolirani od ostalih delavcev, domačinov in Italijanov, zaposlenih pri drugih delili v gozdu. Delavci v utrdbah so bili vse poletje zaposleni pri gradnji treh obsežnih kavern iii nekaterih manjših na Milanju. V zadnjem času so ta dela pospešili, najbrže radi bližajoče se zime. In tudi letos kot prejšnja leta, so tu porabili ogromne količine gradbenega materiala. Računa se. da so samo cementa napeliaii okrog 50 vampov. Dostop v bližino utrjevalnega okoliša je vsakomur strogo zabranjen. Potreben material dovažajo s postaj s kamioni in ga odlože na gotovem mestu iz ven utrjevalnega okoliša, odkoder ga potem delavci iz utrdb prepeljejo dalje. V ta namen so si izposodili več konj pri kmetih po pivških vaseh. Kot odškodnino, oziroma izposojevalnino za konje, plačujejo kmetom razmeroma visoke zneske. Istočasno nekako, ko so pričeli •letos z nadaljevanjem utrjevainih del, pa je prišel v II. Bistrico neki general, ki 'se je tamkaj stalno nastanil. Sklepa se, da je bil poslan radi nadziranja utrdb. ' so v delu. in onih. ki so že izvršene. ' zadnjem času so pričeli s kopanjem pri •izviru Bistrice. Sicer je tu zaposlenih le malo delavcev, vendar je dejstvo, da (kopljejo v neposredni bližini naselja, ‘vzbudilo pri ljudeh razne komentarje. Domačini se namreč boje, da je to kopanje namenjeno utrjevanju, ki bi tako segalo skoro v trg in II. Bistrico, kakor se je to zgodilo že drugod, na primer v [Idriji in Št. Petru na Krasu.,Za enkrat (zatrjujejo, da je to kopanje predpriprava ■z'a napeljevanje vodovoda v bližnje Trnovo, vendar so nekateri mnenja da je to samo pretveza. (Po »Istri«.)	v'
381, volilo 310 (8.1%), JNS 169 ju 15 odbornikov, JRZ 141 in 3 odbornike.
Ljutomer okolica: Volilnih upravčencov 955, volilo 645 (67.5%). JRZ 523 (23), skupna opozicija 122 (l). Štrigova: Volilnih upravičencev 1723, vol. 711 (41.3%).
JNS 711 (30). Negova: Volilnih upravičencev 585, volilo 360 (61.5%). JRZ (Mavrič) 305 (17), JRZ II. (Kavčič) 55 (1). Slatina Radenci: Volilnih upravičencev 954. volilo 599 (62%). JRZ 408 (22), skupna opozicija 191 (2).
ZAKAJ SREBRNA KOLAJNA.
Zagrebška »Istra« piše: Omenili smo že, da je odlikovanje Mussolinijevih sinov vzbudilo v vojaških krogih precejšnje neraspoloženjc, saj se itak nista izkazala v abesinski vojni tako. da bi bila vredna kolajn. Sedaj prinašajo listi motivacijo za srebrno kolajno, ki je bila podeljena Viktorju Mussoliniju. V njej poveličujejo junaštvo Mussolinijevega sina s tem, da Je naredil 34 poletov s 130 urami nad sovražnim ozemljem. Res, da je letel nad abesinskim ozenTjem. toda nikoli se ni spoprijel s kakim abesinskim aeroplanom — ker jih nikjer ni bilo. Zato zgubijo tisti 34 poleti s tem ves smisel in junaštvo. (Po »Istri«.)
ffAB SiBVEflSHS
SpmIm fUmi®
Ti
pomembne zmage
mariborskega nogometa
V Mariboru sSa 5SS& Mar bor šn SK Železničar s pičlo razliko odpravila SK Celje in Cakcva ki S K, dočim je SK Rapid v Celju občutno porazil Atletike
Včeraj se je v mariborski skupini LNP odigralo zadnje kompletno kolo letošnjih prvenstvenih tekem. Zadnje kolo s tremi tekmami je prineslo mariborskemu nogometu tri lepe zmage, od katerih je zlasti izdatna Rapidova zmaga v Celju. Situacija v tabeli mariborske skupine ie sedaj naslednja:
SK Železničar SK Celje ISSK Maribor čakovečki SI< SK Rapid Atletiki
4 3 0 1
5 3 0 2
4 3 0 1
5 2 12 5 113 3 0 0 3
10:3 6 12:6 6 8:6 6 13:11 5 11:14 3 0:14 0
Kakor je iz tabele razvidno, je v vod--tvu SK Železničar, ki pa ima še odigra-,i tekmo proti celjskim Atletikom, ki se bo vršila prihodnjo lfedeljo v Mariboru. Tudi ISSK Maribor ima še odigrati tekmo proti Atletikom in sicer v Celju. Ker imata Železničar in ISSK Maribor po 6 točk in je verjetno, da si bosta oba kluba priborila še po dve točki, bo odločila jesenski placement v prvenstveni tabeli razlika golov. Prav gotovo pa je, da bosta Železničar in ISSK Maribor v jesenski tabeli zasedla prvi mesti. Razen Atletikov so ostali konkurenti že odigrali vse svoje letošnje prvenstvene tekme.
Mariborski nogometni krogi so z velikim zanimanjem pričakovali rezultate včerajšnjih tekem, le škoda, da se Železničar in ISSK Maribor nista mogla sporazumeti, da bi svoji tekmi združila na enakem igrišču. Tako je del občinstva moral na Rapidovo, drugi del pa na Železničarjevo igrišče, kakršne so pač bile simpatije. Gotovo pa je, da sta se oi. tekmi končali z deficitom, katerega bi se prireditelji morebiti 'ahko izognili.
ISSK Maribor : SK Celje 2:1 (1:0).
ISSK Maribor, ki je nastopil v kompletni postavi, je v polni meri izpolnil pri čakovanja, ki so jih stavili njegovi pristaši in je zmago neoporečno zaslužil. Vsi deli enajsterice so včeraj prav lepo zaigrali, posamezniki pa so se tudi odlikovali po odličnem startu, ter lepi igri z glavo in elanom. Najboljši del je biia tudi vČerai ožja obramba, ki ima v Korenu, glavni steber. Med krilci je bil Kirbiš plodovitejši, dočim je imela napadalna vrsta v Milošu svojega nenadkriljive-ga eksekutorja vsake še tako skromne pozicije. Vzoren sekundant sta mu bila Vesnaver in Starc, ki sta plasirala mnogo nevarnih strelov.
Celjani niso pokazali velikega nogometa, zato pa so se odlikovali zlasti drugem polčasu z izredno požrtvovalnostjo. Le napadalne akcije so bile skoraj brez izjeme tako enostavne, da jih je razdrl skoraj posamezni nasprotnik. Tu-
prav lahko priredili malo presenečenje, ki mu ne bi bilo prigovarjati.
Železničarji so včeraj uspeli, ker so imeli zanesljivo obrambo in dobro kril-sko vrsto. Napad pa kljub pregrupaciji še ni homogena celota, razen tega pa je
di gostje so imeli močno zaslombo v ožji j manjkalo zanesljivega strelca, ki bi znal
realizirati pozicije. Tudi se je opazilo, da so Železničarji mnogo popustili v svoji borbenosti, ki jih je včasih tako zelo odlikovala.
obrambi, ki je opravila najtrši del posla in s svojim žilavim razdiralnim delom o-mogočila nasprotnemu napadu izrabo mnogih napadalnih akcij.
V glavnem je rezultat igre pravičen in odgovarja poteku, ki je bil včasih zelo razburljiv in to radi nerazumljivih odločitev sodnika g. Nemeca, ki je oškodoval obe stranki. V splošnem je bila tekma fair ter v mejah dovoljene igre. Gole So zabili za ISSK Maribor Miloš in Vesnaver, za SK Celje pa Slamič iz enajstmetrovke.
V predtekmi je rezerva SK Rapida v prijateljski tekmi zmagala nad rezervo ISSK Maribora s 6:2 (3:1). Sodil je g. Klippstatter.
SK. ŽELEZNIČAR : ČAKOVEČKI SK.
2:1 (1:1).
Železničarji so dali včeraj zadovoljivo partijo. Kmalu po začetnih fazah so se znašli, in izpeljali številne lepe napadalne akcije tja do konca prvega polčasa. V tem delu igre sta oba nasprotnika pred vajala zares lepo in smiselno igro in sta ustvarila oba napada nekaj zrelih pozicij, od katerih pa sta izkoristila le po eno. V drugem polčasu pa je postala igra nesimpatična in ostra ter je moral sodnik zastaviti vse sile, da je tekmo v redu zaključil. Moral je večkrat posredovati in pomiriti razburjene duhove ter izključiti na obeh straneh po enega igralca. Pri vsej živahnosti in temperamentu sta igrala v tem delu igre oba nasprotnika raztrgano in v pretežnem delu tudi brezsmiselno. Domači napad je iz svoje nadmočne igre v polju utegnil izbiti v borbi z žilavo obrambo le cn gol, ki pa je zadostoval, da sta točki ostali v Mariboru, dočim je diktirano enajstmetrovko klaverno zastreljal. Gostje so od časa do časa, za spremembo, prenesli po krilih igro na drugo polovico in ustvarili nekaj prav kočljivih situacij, boriti so se pa morali z dobro domačo obrambo, ki jim je skvarila vsak uspeh. V ostalem odgovarja rezultat poteku igre, toda z malo več sreče bi nam bili Čakovčani
^Cjganski prlmaš“ v mariborskem gledališču
V	soboto* zvečer je bila v Narodnem gledališču otvoritvena operetna predstava v novi gledališki sezoni. Predstava, ki je pri mariborski operetni publiki zbudila izredno živahno zanimanje, je delala vtis nekega svežega zamaha, kar je nedvomno v zvezi s prvim nastopom naše nove operetne primadone Jelke Igli-eeve ter s pritegnitvijo nekaterih novih, uporabnih in mladih moči v operetnem ansamblu, zboru ter baletu, ki pa se mora še precej, precej izpopolniti.
I.
Za letošnjo otvoritveno operetno pred stavo je gledališka uprava izbrala Kal-manovo znano opereto »Ciganski pri-maš«. Fabula, ki sta ji dala vsebino Ju-i us Wilhelm in Fric Griinnbaum, (libreto je poslovenil Pavel Rasberger), je o-• '.retno šablonska z neizogibnnim zdru-■ viiiem dveh mladih parčkov, ki se jim di Številčne dopolnitve priključi še etji, starejši par. V jedru se v tej opereti prikazuje vzpon mladosti ter njena borba s starostjo, ki mora po vseh zakonih prirode končno v vsem podleči. Mladost zmaguje in ob zaključku triumfira. Režiser A. H a r a s t o v i č je dal vpri-zoritvi primeren okvir, prelepim melodi-
jam in blesteče donečim akordom Kal-manove glasbe pa je dajal naš marljivi dirigent Lojze Herzog s svojo veščo taktirko polno veljavo in zanos.
II.
Nosilec dejanja je stari ciganski pri-maš Racz Pali, ki je v Pavlu Koviču dobil dobro pretehtano, ter skladno zgra jeno pimaško podobo. Pavle Kovič jeza vse uporaben. To je dokazal znova tudi kot ciganski primaš. Dodobra izdelan v govorici, gibih, mimiki in maski ter nič manj ustrezajoč v pevskem oziru. Zlasti ob prelepih samospevih »Čas spreminja se zelo« v prvem dejanju ter »Moj stari Stradivary« v drugem in tretjem dejanju je žel živahno priznanje občinstva. Drugi osrednji pojav v tem cigansko pic menitaškem operetnem svetu je prima-ševa nečakinja Juliska. V tej vlogi se je predstavila mariborskemu gledališkemu občinstvu naša nova pevka in igralka gospodična Jelka I g 1 i č e v a. Z mnogo radovednosti je naša operetna publika pričakovala ta nastop, saj je z. odhodom prej šnje primadone gospodične Pavle Udo-vičeve zazijala v našem operetnem ansamblu precej globoka vrzel. Toda to, kar smo v sjboto videli kolikor je bilo
Čakovčani so v prvem polčasu ugodno presenetili, le škoda, da so se v drugi polovici posluževali preveč ostre igre. Ne glede na poraz pa so podali v splošnem dobro igro, s katero bi bili prav gotovo uspeli, če bi imeli v napadu strelca, ki bi znal izkoristiti pozicije.
Sodnik g. Mrdjen iz Ljubljane je obvladoval situacijo.
Predtekmo sta igrali rezerva SK. Železničarja in pobrežka Slavija. Zmagal je sigurno Železničar s 4:1 (2:1), Sodil je g. Kopič.
SK. RAPID : ATLETIKI 6:0 (3:0).
Rapid se je vrnil s celjskega bojišča s krasno zmago. Igra je bila v ostalem odprta, fair in živahna ter pod taktirko Rapida, ki je znal izrabiti vsako napako
nasprotnika v svojo korist. Ker je bilo teh mnogo, je bilo njegovo delo tem uspešnejše. Rezultat je v skladij so potekom igre. Sodil je g. Lukežič iz Ljubljane.
OSTALE NOGOMETNE TEKME.
Ljubljana:	SK.	Ljubljana	:	Hašk	0:0,
Hermes : Olimp 0:0; Amater-Reka 3-(0:1)-
Kranj: Slovan : Korotan 2:1 (1:1).
Zagreb:	Jugoslavija : Gradjanski 2:1
(1:1). Prvi finale zu jugoslovenski pokal.
Beograd:	Slavija	(Sarajevo)	:	BSK
2:2 (2:1).
Ptuj: Gradjanski (Čakovec) : SK. Ptuj 3:1 (1:0).
Milan: Italija I : Švica I 4:2. Tekma za evropski pokal.
Luzern: Italija II : Švica H 3:1.
Varaždin: SK Železničar mladina:SK Slavija mladina 2:2 (091). Prva finalna tekma za Tivarjev pokal.	_
Po zdravnikovem predpisu.
Sodnik : »Vi torej priznavate, da ste iz te škatljice v kateri so bila preje zdra vila, jemali denar, ki si ga je tam shranjevala služkinja. Kaj pa vas je privedlo do tega?	v .. ..
T a t:	»Saj stoji vendar na škatljici
zapisano: »Jemati vsak dan dvakrat.« Ravnal sem se točno po zdravnikovem predpisu.
Iz mitologije.
Učitelj zgodovine: »Pripovedoval sem vam sedaj o Diani, Hektorju, Plutu itd...«
Učenec vpade v govor: »Gospod profesor, zakaj so imenovali vse bogove s samimi pasjimi imeni?
Francoski zunanji minister Delbos in Saa vedra Lamas utrjujeta francosko argentinsko prijateljstvo. Saavedra Lamas polaga venec na grob neznanega vojaka
v Parizu.
pač mogoče že ob prvem nastopu oceniti ter presoditi — gre nedvomno preko pričakovanj. Jelka Igličeva je imela prodoren uspeh. Že ob prvem pojavu na odru je bila deležna veselega pozdrr. mariborskega občinstva, zlasti naše dijaške mladine, in je že pri prvem samospevu »Oj neznane poljske cvetke ve« izpričala svojo odlično izgrajeno pevsko kulturo, ki sloni na prirodni lepoti njenega sopranskega glasu, temeljiti izšola-nosti ter skrbnem negovanju glasovnega prirodnega bogastva. Njen sopran je kristalno čist in se v dognanem fraziranj in zanosnem spe\ u z lahkoto, jasnostjo in preciznostjo preliva po vseh legah, blesteče zveneč v višinah, polno in prečiščeno doneč v nižinah. Igličeva predstavlja izborno moč, zrelo ter izšolano pevko, ki se bo z vztrajnim spopolnjeva-njern vseh elementov operetne igre, (gibkost v pokretu, dovršenost v plesu, izoblikovana uglajenost itd.) lahko vzpela do stopnje prvovrstne in prvorazredne operetne primadone. Pridobitev je za naše gledališče tem večja, ker se zdi, da se Igličeva glasovno skladneje ter zlite-■je kakor naša prejšnja primadona P. Udovičeva približuje našemu tenorju Be-lizarju Sancinu. To se je precej očitno izkazalo pri vseh njunih dvospevih (Ti, ti, ti... itd.). Primašev sin Laczi se je živahno, dramatično razpeval in razživ-Ijal v podajanju B. Sancina, ki je v soboto zvečer postavil na oder eno svo-
jih najboljših stvaritev na mariborskem odru. Sari E. B a r b i č e v e je bila razvneto cigansko dekle, prožno, razigrano in ljubko. Barbičeva je, tako se zdi, v stalnem spopolnjevanju in napredovanju, ki gre še preko vzpona v pretekli sezoni.
Razen tega so še sodelovali A. Hara-s t o v i č kot grof Irini, S. G o r i n š k o-va kot grofica Irini, nadalje Verdo-n i k kot kralj Herbert VII., ki je bil plesno odličen, igralsko prav dober, pevsko pa bolj slab, ob njem P. Rasberger kot njegov dvorjan ekscelenca Mu-stara, Danilo Gorinšek kot sila posrečeni, operetno humorni in operetno komični Cadeau (v nekaterih gibih je spominjal na profesorja Koruzo v »Direktorju Čampi«), Josip Borko kot izborno maskiran stari cigan, Ljudevit C r 11 o-bori kot eleganten grof Godefroy (z njim je mariborsko gledališče zlasti ^ tovrstne vloge mnogo pridobilo), D. Turk kot grof Craquard in končno Jusi Košuta, ki je v Pierru podal izborno maskiranega slugo.
III.
Vsi ostali nastopajoči v zboru in baletu so se potrudili, da bi svoje sodelovanje čimbolj uravnali v tempo in stil vodilnih sodelujočih. Gledališče je bilo nabito polno; bilo je mnogo zabave, šopkov in veselih obrazov, med katerimi Je pa bil menda najveselejši obraz g. uprav-dr. Brenčiča, ki si nedvomno želi še mii° go tako dobro obiskanih predstav. -eC‘
V	Mariboru, dne 26. X. 1936.
saatarjES-ffT-istriissssz
Mšmimke m jfeilfe
EiUM-suiajzm7!s!^rssssess-y^rsm
1
Pri Bratoncih v Slovenski Krajini so našli na cesti ustreljenega posestnika Ah dreja Poredasa. Poredas je bil usmrčen s strelom iz samokresa. Njegova smrt je ovita v *aiinstveno kopreno in so oblastna neumorno na delu, da razčistijo umor *n da izsledijo krivca. Ker niso našli pri njem nobenega denarja, je sklepati, da Sre za roparski umor, na kar kažejo tudi nekatere druge okoliščine ob najdbi Po-redasovega mrtvega trupla.
Prvi ustreljen, drugš.. . ?
Fram pa stoji pod vtisom tajinstvene smrti, ki je doletala viničarja Alojzija Škorjanca, uslužbenega pri g. Lešniku v Framu. Našli so ga mrtvega v framskem potoku. O tem obveščeni orožniki so se takoj pedali na mesto skrivnostne smrči, da ugotovijo vzroke in okoliščine, pod katerimi je nastopila smrt pokojnega Alojzija Škorjanca. Ne ve se, ali je Škorjanc v potoku utonil ali pa gre za zločin.
Iz učiteljskih vrst. Učiteljica gdč. Nada Založnikova iz ugledne mariborske Zarnikove rodbine je položila v Ljubljani faktični učiteljski izpit.
Prihodnja seja mestnega sveta bo Predvidoma v petek, dne 6. novembra.
Grob pii grobu. V Rušah je preminil sPlošno priljubljeni g. Robert Schonekerl, obrtni mojster in uradnik tvornice za dušik. Pokojnik je bil v svoji službi vesten, Po značaju plemenit ir* odkrit tovariš na-Pram svojim stanovskim tovarišem-urad nikom. — V Orehovi vasi pa je izdihnil ?2 letni vpokojeni železničar Skerbič Matija. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
Simultanka velemojstra Vasja Pirca v
Beogradu. V soboto zvečer je naš rojak šahovski velemojster Vasja Pirc na povratku iz Sofije odigral v Beogradu, simultanko z 29 beograjskimi šahisti, od katerih je 14 dobil, 15 pa izgubil.
Smrtna kosa. Na Meljski cesti 30 je preminil v najlepši življenski dobi brivski mojster Alojzij Prelog. Blagega ter dobrosrčnega pokojnika bodo ohranili vsi številni znanci in prijatelji v. najlepšem spominu. Žalujočim naje toplo sočutje!
Železničarji svojemu nepozabnemu zdravniku. Včeraj ^ popoldne so odkrili železničarji na mestnem pokopališču nagrobni spomenik svojemu nepozabnemu blagopokojnemu zdravniku dr.-' Vincencu frraschti. Na pokopališču se je zbrala ti-sočglava množica ljudi iz železničarskih slojev, da se oddolži svojemu dobrotniku. S črnim florom zaviti doprsni kip pokojnikov so odkrili po intoniranju žalostin-ke po Schonherrjevi godbi, nakar so vrli Pevci železn. pevskega zbora Drave Pod vodstvom neumornega zborovodje 8. A. Horvata odpeli turobni žalostinki "Gozdič je že zelen« in »Človek glej..« Ob grobu je bila postrojena četa gasilcev delavnice drž. železnic. V imenu odbora za postavitev spomenika je spregovoril nato iskrene in toplo občutene besede strojevodja g. Natek Jože. Pod-Cftal je vse vrline in dobro srce pokojnika, ki je pomagal železničarjem v borzni, ne ozirajoč se pri tem na plačilo. Smrt pok. dr. Drascha je zlasti težko zadela revne železničarske sloje, ki so se s tem spomenikom vsaj delno oddolžili
za vse ono, kar jim je pokojnik v izvrševanju svojega poklica kot njihov uradni; zdravnik nudil. Ličen doprsni kip, izde- ‘ lan po g. Copu je priča globoke hvalež- \ nosti železničarjev do nekdanjega zdrav nika — dobrotnika..
Shški kmmid fmk
Odprla noč in dan so greba vrata. Umrli so: hišni posestnik in vpokojeni stražmojster Karel Barta v 72. letu starosti, stanujoč v Vinarski ulici 25; Anton Kosec, vpokojeni železničar, star 61 let, Pobrežje, Stanko Vrazova 5; Marija Kirbiš, trgovčeva soproga, stara 64 let, Frankopanova ulica 10; Marija Vegan, zasebnica, stara 57 let, Pobrežje, Aleksandrova ulica 22; posestnikova hčerka Marija Kobše, stara 28 let; Neža Kralj, stara 75 let. Žalujočim naše toplo sočutje.
Podpore za siromašne obrtnike hi vdove. 'Kakcr vsako leto tako tudi letos razpisuje Zbornica za TOl božične podpore za onemogle obrtnike im trgovce ali o-brtniške in trgovske vdove. Podpore zna šajo po Din 100 za osebo. Prošnje je treba vložiti na ZTOI do 20. novembra. — Prošnja je koleka prosta. Priložiti je pa treba: potrdilo občine in pristojnega zdru ženja, da je prošnjik bil samostojen trgovec ali obrtnik, pa je radi onemoglosti in obubožanja obrtno pravico odložil, o-ziroma da je prosilka ubožna vdova bivšega trgovca ali obrtnika. Osebe, ki se jih tiče ta razpis, se naj pošljejo radi pojasni] ali pomoči na pristojno trgovsko ali obrtno združenje ali pa na obrtnopospe-ševalni urad pri sreskem načelstvu.
Iz Ljudske univerze. Danes v ponedeljek ni prireditve. V petek, 30. oktobra je interesantno filmsko predavanje o nordijskih deželah.
Železni drobci v glavo. V Ježekovi tovarni na Meljski cesti je bil danes dopoldne okoli 9.30 ure zaposlen pri poliranju železa 21-letni delavec Martin Kranjc, stanujoč v Hotinji vasi. Nenadoma pa se je plošča za poliranje razbila ter se razletela. Koščki plošče so zadeli Martina Krajnca ns glavi in je pri tem zadobil frakturo lobanje. Poklicani reševalci so ponesrečenega Krajnca od-premili v tukajšnjo bolnišnico.
Prodaja sadik in drevesc iz neokuženih rastlinjakov. Mestno poglavarstvo opozarja prodajalce sadik okrasnega grmičevja in drevesc na določbe členov 3, 4 in 8 banovinske uredbe z dne 25. aprila 1936 III št. 3055-1 (Sl. 1. 43-36). Po določbi členov 3 in 4 uredbe smejo dajati v promet sadne in druge sadike, drevesno grmičevje in drevesca samo tisti razsodniki, ki so vzgojili te rastline v lastni drevesnici, vrtu ali rastlinjaku in ki imajo zdravstveno potrdilo pristojne kmetijske poskusne kontrolne postaje, da v razsadniku ni okužbe po Sau-Josejevem pakarju. Po čl. 8 cit. uredbe je preprodaja sadik na trgu dovoljena le pod pogojem, da je opremljena vsaka cianizirana sadika s uredpisano banovinsko zalivko, vsaka dezinsekcirana sadika pa z zalivko lastnika razsadnika, kakor tudi če so žile sadike dovolj zavarovane, da se ne posuše. Krošnjarje-nje in prodaja sadik po sejmih je strogo prepovedano. Proti kršiteljem lega razglasa se bo postopalo po §§ 21 in 22 zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin.
Lizol ... Ob Rosenbergerjevi drevesnici v Fcchovi ulici so ljudje včeraj zvečer našli nezavestnega 23 letnega delavca Alojzija 13., stanujočega v Danjkovi ulici 8. Takoj so poklicali mariborske reševalce, ki so nezavestnega delavca odpremili v tukajšnjo bolnišnico. Ugotovili so, da je pil večjo količino lizola ter so mu zdravniki takoj izprali želodec, tako da ne obstoja več nevarnost za njegovo življenje. I<o so ga vprašali, zakaj je bil lizol, je dejal,, da »radi nesrečne lju bežni . . .«
Gori! V Skrobi je izbruhnil požar v stanovanjskem poslopju Jerneja Kolariča. Ognjeni zublji so v kratkem času zajeli tudi gospodarsko poslopje in je vsa domačija z vsem inventarjem pogorela do tal. Rešili so le živino in< najnujnejše obleke ter druge potrebščine. Na kraj po žara so pohiteli domači in okoliški gasilci, ki se jim je z združenimi močmi posre čilo, da so lokalizirali ogenj Škoda znaša okoli 30.000 Din.
Uscdr.o čiščenje šivalnega stroja. Služkinja Jožica Smoletova, uslužbena pri avto podjetnici Alojziji Volkerjevj v Kersnikovi ulici št. 1, je s petrolejem čistila šivalni stroj. Ker ji je padel neki predmet pod stroj, je z vžigalico posvetila pod stroj. Nenadoma pa se je vnela posoda s petrolejem. Plameni so takoj zajeli tudi šivalni stroj ter v naslednjem trenotku tudi roke služkinje, ki so bile mokre od petroleja. V hipu je bila vsa soba v plamenih in le duhaprisotnosti gospodinje Volkerjeve se je zahvaliti, da ni nastala katastrofa. Služkinja Jožica Smole je pri tem zadobila tako nevarne opekline na obeh rokah, da so jp morali poklicani reševalci odpremiti v bolnišnico.
Smrtna nesreča v Počehovi pojasnjena.
Poročali smo, da so našli preteklo nedeljo na državni cesti v Počehovi nezavestnega in s prebito lobanjo železničarja Ivana Žižeka iz Spodnjega Radvanja, ki so ga odpremili v mariborsko bolnišnico, kjer pa je naslednjega dne podlegel smrtnonosnim poškodbam. Preiskava je ugotovila, da je Žižeka podrl na tla neki kolesar, ki je po parambolu izginil. Sedaj se je orožnikom posrečilo izslediti neprevidnega kolesarja v osebi 20 letnega posestniškega sina Jožefa Klemenčiča iz Vukovarja. Pri zaslišanju je dejal, da
REZULTATI VČERAJŠNJIH OBČINSKIH VOLITEV.
Službeno poročilo Avale o včerajšnjih volitvah v Dravski banovini pravi: Od 153.151 volilnih upravičencev jih je volilo 97.276 (63.27 odst.). Od tega so dobile liste JRZ 70.820 glasov (72.80 odstotkov). V kompromisu z ostalimi strankami 7149, opozicija skupno 19.307 glasov. JRZ je zmagala v 184 občinah, v 13 občinah so zmagale kompromisne liste, 24 občin pa je osvojila opozicija (10.7 odst.). Nemška manjšina si je priborila 3 občine (1.3 odst.).
SiM&ib mk
Bratsko pozivamo članstvo mariborskih sokolskih društev, da se zanesljivo udeleže slavnostne akademije, ki jo priredita Jugoslovenska čehoslovaška liga in Češki klub v Mariboru v sredo dne 28. trn. ob 20. uri v spodnji dvorani hotela »Orel« v počastitev čehoslovaškega narodnega praznika. Zdravo! — Župna u-prava Maribor.
$Hs6
K«no Union. Prvovrsten film prekrasne vsebine »Ljubezen maharadže«. Virtuos Vasa Prihoda, Gustav Diessl, tea Miranda, Attila Horbiger.
i Ponedeljek, 26. oktobra: Zaprto.
Torek, 27. oktobra ob 20. uri: »Ciganski | primaž«. Red A.
. Sreda, 28. oktobra. Zaprto.
Četrtek, 29. oktobra ob 20. uti: »Živi mr-! tvec« Red G. Znižane cene. j Prva ponovitev operete »Ciganski pri-! maš«, ki je ob sobotni premieri popolnoma uspela in ob kateri je mariborsko ob-ičinstvo sprejelo s toplimi simpatijami novo pevko Jelko Iglrčevo, bo jutri, v to-i rek, 27. trn. za red A.
I Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. ;Ta znana, z veliko duhovitostjo in lahkot ' nostjo pisana komedija mnogih zapletlja-jev in situacijske komike bo prihodnja dramska premiera. Prevod je Župančičev. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič. , Zaposlen pa je malodane ves ansambl.
Milan Skrbinšek, odlični ljubljanski režiser in igralec, ki je svojčas deloval nekaj časa tudi v mariborskem gledališču, proslavi petindvajsetletnico svojega u-metniškega delovanja tudi v Mariboru ter bo v to svrho gostoval v kratkem.
se je kritično nedeljo vozil s svojim dvokolesom iz Maribora proti Sv. Marjeti ob , Pesnici. Na kolesu se je vozila na prednjem delu tudi njegova nevesta. Pred Pečovnikovo pekarno pa je zavozil v nekega moškega, tako da so vsi trije treščili na tla ter se je pri padcu polomilo kolo. V strahu pred posledicami neprevidne vožnje je vzel kolo na ramena ter pohitel proti Pesnici. Menil je, da se bo moški, ki je obležal, dvignil im šel naprej, zato se zanj ni več brigal. Orožniki so Klemenčiča po zaslišanju izročili sodišču.
Dober nasvet.
»Rad bi zopet poučeval petje. Svetujte mi, karn naj se obrnem?«
»V puščavo!«
5.
Ledeno brezdno
»Izvršil si, kar si obljubil; pokazal si Veliko junaštvo, naj bo tudi plačilo ve-‘■ko. xotia vseh pogojev nisi izpolnil;
bilo določeno, da boš našel v brezdnu syetlobo. — Pri svetlobi si se ogrel, zato lahko prenočil pod zemljo. — Radi eSa ne dobiš moje hčerke.« to reče in stopi s prestola. Licemerni v°rjani do zvezd povišujejo kraljevo °drost, narod se škodoželjne^ smeji. Edi-
I	? modri Heman roti kralja. Toda kaj žab • close^e et^ini g^as Poštenega slu-^ onika proti vladarjevi železni sili? ninon pa stoji kakor marmornat kip, ne govori niti besedice. Šele ko gre kralj
niimo
mega, izgovori z drhtečim glasom:
»»	°VUl » U VIUIVV/VIUI	.
jj01_e daj Bog, da sodiš tudi drugim ta-’ "akor si danes sodil meni!<
Nato pohiti na svoj dom, da potoži svoje tuge na materinih prsih. Modra stara mati ga res potolaži.
»Zakaj mi nisi takoj povedal o tem?« pravi mati. »Pa bi ti že vnaprej prerokovala, kako bo. Toda ne izgubi srca, sin moj! Ni še vse propadlo. Kralj je moder, lahko ga premagaš z dobrim domislekom; rad sliši duhovito besedo. Povej mi samo, lcedaj in kam gre navadno na sprehod; za ostalo ne skrbi. Naj nosim jaz krivdo, ako ga ne prepriča duhovita misel preje, nego modro govorjenje pismoukov.«
•Kakor naroči mati, tako stori sin. Nekega dne ji javi, da odide kralj na sprehod proti Betlehemu. Amnonova mati zakolje gos, jo oskubi, vzame raženj in ku-
rivo ter odide pred mesto. Poleg ceste zakuri velik ogenj, natakne gos na ražnju, ki ga pa ne postavi nad ogenj, marveč malo stran od ognja. Kljub temu pa starka vestno suče raženj. Kdor gre mimo, se iz srca nasmeji neumni kuharici. Pride tudi kralj — gleda nekaj časa ženo, da vidi kako peče. Sluteč kak tajen domislek, pristopi in vpraša ženo:
»Kaj delaš tu?«
»Saj vidiš sam; gos pečem,« odvrne starka ter suče raženj enakomerno naprej.
»Kako si nespametna! Mar želiš, da se ti gos speče na vročem soncu?«
»Nikakor! Glej, kako veselo prasketa ogenj!«
»Kaj ti pomaga ogenj, ko pa nimaš nad njim gosi?«
»Speče se goskica, če Bog da; počakaj trenotek, da se prepričaš na lastne oči.«
»Bog ti daj pameti, žena! Um se ti je
omračil. Kaj ti koristi ogenj od daleč?«
vZakaj ne? Saj je ona daljna svetloba ogrela Amnona v ledenem brezdnu, da ni junak poginil od mraza; zakaj se mi torej ne bi spekla gos na oddaljenem plamenu!«
Salamon uvidi, da je krivično sodil. Presenečen nad starkino duhovitostjo vpraša:
»Povej, kdo ti je naročil, da storiš tako?«
»Kralj in gospodar moj, materino srce! Oprosti. Za srečo svojega zaroda je vsaka mati duhovita. Amnonova mati setn.«
»Dobro. S priliko si mi pokazala, da sem krivično sodil. Popravil bom vse, tvoj sin, junak, ima prav!«
Kralj offlde, žena se pa vrne v mesto.
Kmalu postane Amnon kraljev tet. Ledenega brezdna ni več. Govore pa, da iz njega izvira potok Kidron.
(Konec.)
Stran 4.
WWB—B
7« aktiieuii& m sveta
NIKAR SE NE BOJTE!
Abakadabra I Kaskadelabra !
ŠTIRISTO SVEČENIKOV ČRNE ČAROVNIJE NA SESTANKU... Vseučiliški seminar Črne čarovnije. — Človeku sekajo glavo kakor da je — voščena. I ajoosti »Črne čarovnije« ne sme nihče nikomur izdati.
HOKUS - POKUS! HOPLA!
Komu ne zadrhti srce, ko se spominja onih mladih dni, ko smo verjeli vsemu, seveda tudi velikim svečenikom črne čarovnije — prave umetnosti zvijačnih ukan in varanja človeških čutil na često zelo duhovit način.
Hokus-pokus! Mahanje z rdečim robčkom. na kojem strašijo črni čarovniški znaki, in — pred vami leti deset golobov. Čez nekaj trenotkov pa vsi ti golobje izginejo, mesto njih pa se pojavi — šopek lepih cvetic.
Hokus-pokus! Črno postane belo, belo se spremeni v zeleno, iz zelene barve se izcimi siva in tako dalje brez kraja in konca.
Hokus-pokus! Iz navadnega cilindra 'lete jajca kakor iz ogromne valilnice, za njimi pridejo piščeta, sledijo jim kokoši, nazadnje pa se prikaže še črn maček...
F ■ kns-pokus! Na mizi leži mož, ki mu ret' s pravo sabljo odsekajo glavo, jo n •) po dvorani in jo prožijo gledalcem komur se ne gabi — da jo otipljejo. Potem naravnajo glavo zopet k truplu in — možak vstane, kakor da se ni nič zgodilo...
Hokus-pokus! Na mizi leži ženska. S pravo žago jo razžagajo na dvoje, oba dela odnesejo, vsakega na drugo stran, nato pa ju zopet sestavijo. Ženska se dvigne z mize cela in zdrava ...
HTkus-pokus! In tako brez konca in kraja.
Zdaj pa nekaj najnovejšega! Največja skupščina vseh velikih svečenikov Črne čarovnije, kakor se imenujejo vsi ti ljudje, ki tako duhovito in spretno varajo človeštvo s svojimi izrednimi sposobnostmi v izmišljanju raznih zvijač:
ABAKADABRA1 KASKADELABRA!
Dogaja sc novo čudo: Dvignemo veliko svileno ruto z uvezenimi krvavo-rdečimi čarovniškimi znaki in — izpod uje se pojavi štiristo velikih svečenikov Črne čarovnije iz vseh krajev širnega sveta, živih, kakor jih je Bog dal, pri-
pravljenih, da si medsebojno pokažejo najnovejše na polju svoje duhovite umetnosti. Vseh teh štiristo poklicnih in amaterskih čarovnikov, raznih »hitroprste-cov« in kakor se še imenujejo, se je našlo v Monakovem 1*3 velikem svetovnem sestanku, da se pomenijo, da si drug drugemu zaupajo svoje duhovite skrivnosti in da se od tovarišev česa novega naučijo. V Monakovem obstoja »Čarovniški krog«, neka vrsta svetovne zveze vseh velikih čarovnikov sedanje dobe.
Vsi ti veliki čarovniki smatrajo svoj poklic za veliko umetnost in posebno vedo. Radi tega se jim marsikdo smeji, vendar pa oni sami opozarjajo na to, da često niti največji učenjaki ne morejo zaslediti in spoznati tajnosti njihovih zvijač, ki pa le niso nič nadnaravnega, nič nenaravnega, ampak so osnovane na temeljili, ki jih ie postavila današnja veda.
V	tem pogledu imajo zares prav: Pri njih ni ničesar čarovniškega v pravem smislu besede, ampak je le duhovita upo-
Pri kronanju angleškega kralja predpisane obleke
Iz službenega glasila »London Gazette« je razvidno, da so za dneve kronanja angleškega kralja Edvarda VIII. že sedaj predpisane za plemstvo posebne obleke. Imenovano angleško službeno glasilo objavlja v večkolonskem članku točen popis teh oblek. Iz tega predpisa je razvidno, da ostane tudi za to slavnostno priliko v veljavi dosedanji predpis tako-zvanih oblek »Peer Purpur«, ki jih krasijo okraski iz hermelinovih kož. Obleke bodo smele imeti samo dva odtenka hermelinovih kož, medtem ko se glasi predpis za obleko viscount dva in pol itd. 'Krono baronet bodo šestoglate, vsak ogel pa mora biti iz srebra. Obleke viscount nosijo 16 oglate krone. Pravo senzacijo pa je zbudila objava v odstavkih, ki se tičejo damskih oblek. Za dame niso namreč več predpisane dosedanje tradicionalne dvorske toalete, temveč si dame lahko svobodno izbirajo ali tradicionalno dosedanjo dvorsko obleko ali pa navadno večerno toaleto.
Ne pozabi naročnine!
raba najnovejših pridobitev vede in tehnike.
Prešli so časi, ko je znameniti in duhoviti francoski čarodej Hondini s svojo čarovnijo lahko udušil obsežen arabski upor v Siriji. To ni šala, ampak čista resnica. Francozi so uporabili zelo učinkovito sredstvo.	(Dalje.)
2a mek m doka
Prikladen prostor.
Ta prostorček je res idealen za zajtrko-vanje v naravi.
Brezdvomno, to nam dokazujejo tudi številne muhe, ki se isto tako naibrže niso zmdtile.
Prijazen sopotnik.
To steklenico vina mi je dala moja nevesta za potovanje s prošnjo, da pri vsakem požirku mislim nanjo.
To mora biti res dobra kapljica. Sap dovolite, da tudi jaz mislim z vami.
Mali o
Razno
»KAPPEL« PISALNI STROJI
sc mojstrovina nemške tehnike. V vseh cenah za pisarno in potovanje. Plačilo v obrokih. Jamstvo. Kleindionst in Poseli. Maribor. Aleksandrova 44.	5262
Službo dobi
SLUŽKINJA
ki somostojno dobro kuha in opravlja vsa hišna dela, se išče s 15. novembrom. Košaki štev. 100.	5379
Posest
ENODRUŽINSKO HIŠO
4 sobe. kuhinja, kopalnica z električno pečjo in vrt takoj oddam boljši stranki. Erjavčeva lil. 12.	5376
NALOŽBA DENARJA.
Stavbena parcela blizu postaje Tezno na prodaj. Pojasnila: Jugoslovanska hranlnicn, Kra Ija Petra trg	;	372
Pouk
ENGLISH LpSSONS
Miss 0x1 e v. Krekova IS. 5197
V nalem
Da se v najem dobro idoča TRGOVINA z mešanim blagom v Donji Dubravi (Medjimurje) radi družinskih razmer. Trgovina ima velik promet s splavarji ker je blizu dravske obale, zato se želi da jo prevzame Slovenec. Natančnejše informacije daje Štefič Franjo, trgovec v Donji Dubravi. 5285
Kupujte svoje po> trebščine pri naših inserentih 1
Velika izbira nagrobniln veneev, šopkov etd.
Cvetličarna
Tyrševa ul. tel. 28—3*
vrtnarstvo Pobrežje, tel. 20-30 Sprejemajo se naročila-
V	globoki žalosti javljam vsem znancem in sorodnikom, da je v nedeljo 25. t. m. po dolgi in mučni bolezni preminul .sprevidenj z tolažili sv. vere, naš dragi soprog, oče. sin, brat. in svak, gospod
Aloiz Prelog
brivski mojster.
Pogreb pokojnega se vrši v torek ob 16. uri iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče.
Maribor, dne 26. oktobra 1936. Žalujoče rodbine; PRELOG in BELINA,
Združenje brivcev in frizerjem
v Mariboru ie izgubilo po' dolgi in mučni bolezni svojega člana in bivšega odbornika, gospoda
Aloiziia Prelog-3
brivskega mojstra.
Pogreb zaslužnega člana bo v torek, dne 27. oklo-bre 1936 ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Ohranimo ga v spominu i Maribor, dne 26. oktobra 1936.
NAČELSTVO
Ravnateljstvo Tvornice za dušik d. d. Ruše sporoča žalostno vesi, da je umri njen dolgoletni, zaslužni uradnik, gospod
Robert Schonekerl
obratni mojster.
Pokojni si vsled neumorne pridnosti in delavnosti ni pridobil samo popolno priznanje svojih predstojnikov, temveč vsled razumnega sodelovanja z delavstvom tudi naklonjenost in spoštovanje svojih podrejenih, Mi vsi mu bomo za njegovo zvesto sodelovanje ohranili časten spomin,
Ravnateljstvo Tvornice za dušik d. d. Ruše.
Izdaja konzorcij »Jutra« v bjubHani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.»
prestavnih ravnatelj STANKO DETJELA, vsi v, Maiafaflsu.