Sianovs&o politišKo glasilo J. C/. I/. — selccijc ssa Ižrav&lzo banovino v Ljubljani
jo. IX. 1931
€ Mesečna priloga »Prosveia«
r^s Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 I. Rokopisov ne vračamo. Ne/rankiranih pisem ne epreemamo. 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogotonv, i m ek
Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
posebe. Pošt. ček. rac. 11.197. Telefon 3112
Učiteljstvo Drav. banovine ob odkritju spomenika kralju Petru L osvoboditelju v Ljubljani.
IVAN DIMNIK:
Učiteljske
Z reorganizacijo učiteljskega udruženja po banovinah so ustvarjeni tudi novi pogoji za rešitev akutnih učiteljskih gospodarskih in socialnih problemov. Reorganizacija je presekala dolgoletne borbe v pogledu administrativne ureditve in porazdelitve udruženja. ki so ovirale velikopotezno delo v po» gledu programatične izvedbe gospodarskih in socialnih vprašanj učiteljstva.
Jugoslovenski učitelj nujno potrebuje gospodarske in socialne zaščite in pomoči, ako hoče vršiti s polno predanostjo svoje veliko poslanstvo v narodu in ako hoče, da bo lahko vse svoje sile posvetil temu poslan* stvu. V tem slučaju ga je treba osvoboditi vsakdanjih skrbi in mu pomagati z gospodarskimi in socialnimi ustanovami, ki mu olaj* šajo skrb in potrebo za preživljanje sebe in svoje družine ter mu nudijo sredstva, da se dvigne intelektualno in lahko razvija vse svoje sposobnosti ter jih uporabi v prid na* roda in države.
Gospodarske in socialne ustanove naj pomagajo jugoslovenskemu učitelju, da gospodarsko podpre svoje udruženje, ki ga bo dvignilo intelektualno in mu bo v pomoč v vseh stremljenjih, ki jih bo podvzel v korist šolstva in prosvete; one morajo priskočiti jugoslovenskemu učitelju na pomoč v bolezni, revščini, smrtnih slučajih in drugih težkih momentih, da mu olajšajo šolanje in vzgojo lastnih otrok, da mu priskočijo na pomoč, ako mu je treba pravnega zagovornika pri brambi pravic, ki so važne za vse učiteljstvo, ako mu je potreba cenenega kredita v sluča* jih težkega gospodarskega položaja, da m.i nudijo cenene življenjske pcftrebščine in ugodnosti kot konsumentu; one mu morajo nuditi sredstva, da se okrepi in dvigne inte* lektualno in telesno v svrho čim jačjega dela in sposobnosti za delo na polju jugosloven* ske kulture.
Mnogo temelja je danega že v zakonu o narodnih šolah, ki zasleduje cilj, da zagotovi jugoslovenskemu učiteljstvu potrebne živ* ljenjske pogoje za delo, kakor stanovanje in kurivo, podporo za izvenšolsko delo ter predvideva tudi pomoč ministrstva prosvete pri ustanavljanju in vzdrževanju domov za ozdravljenje obolelih učiteljev. Socialna za* konodaja, zlasti zakon o zdravstveni zaščiti dece ter zakonite določbe o šolskih zdravni* kih in šolskih poliklinikah ter o zdravstven nem pregledu učiteljstva, nudijo potrebno zdravstveno in socialno pomoč in olajšave.
Kljub temu pa je nujno potrebno še mno* go privatne iniciative, da se dosežejo cilji, ki jih predvidevajo zakonite določbe, še več pa da se dosežejo vse potrebe, ki jih ima v tem pogledu učiteljstvo in ki jih je treba izvesti tudi z ozirom na interese šole, prosvete, naroda in države. Le krepko gospodarsko in socialno vsestransko podprt jugoslovenski učitelj bo lahko tudi krepko zastavljal svoje sile v korist jugoslovenske domovine! In kdo naj podvzame privatno iniciativo v tem slučaju, ako ne učiteljstvo samo in njega Udruženje? Z vso upravičenostjo pa učiteljstvo pričakuje, da ga bosta oblast in država s pol* no uvidevnostjo v tej privatni iniciativi moralno in materialno izdatno podpirali.
S podelitvijo udruženja po banovinah in s stabilizacijo, ki je v tem nastopila v udru* ženju samem, je napočil čas, da si poleg idejnega programa postavi udruženje tudi ši-rokopoteznejši gospodarski in socialni stanovski program, ki bo sistematičen in enoten za vso državo.
Ako se ozremo po obstoječih učiteljskih gospodarskih, socialnih in kulturnih ustano* vah v državi, vidimo, da mnoge že postojajo.
Tako bi med pridobitne ustanove, ki pa istočasno podpirajo kulturna in socialna stremljenja učiteljstva, prištevali beograjsko »Učiteljsko zadrugo«, v Ljubljani »Učiteljsko tiskarno« s knjigarno, knjigoveznico, tvornico šolskih zvezkov in oddelkom za učila in šolske potrebščine, v Novem Sadu tiskarno in knjigarno, v Mariboru »Učiteljsko gospodarsko poslovalnico« za nabavo učil in šolskih potrebščin, v Ljubljani »Učiteljsko hranilnico in posojilnico«, v Celju »Učiteljsko gospodarsko zadrugo«. Vse te ustanove so osnovane, da podpro učiteljstvo z ozirom na nacionalna, stanovska, socialna in kulturna stremljenja
V drugo skupino bi prištevali obstoječe socialne ustanove učiteljstva. Med te spadajo v prvi vrsti učiteljski domovi, ki že pošto jajo 3 v Zagrebu, 3 v Beogradu, 1 v Novem Sadu. fondi za zidavo istih pa se zbirajo v Skoplju, Splitu, Sarajevu, Ljubljani, Mariboru in tudi v nekaterih drugih krajih, kjet postojajo posebna društva v to svrho. V zadnjem času se je jako razširila ideja »Učiteljske samopomoči« za slučaje pomoči ob smrti. V Ljubljani obstoja »Učiteljska same: Pomoč za odrastle« in posebna »Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic«. V Beogradu je poleg »Samopomoči« tudi specialen »Fond učiteljske siročadi«. Za osnovanje »Samopomoči« se pa jako zanima tudi Split in Sara*
ustanove.
jevo. V pogledu bolniške in zdravstvene preskrbe učiteljstva obstoji »Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini«, v Crikvenici obstoja tudi »Učiteljski dom«, v Kraljeviči je Frankopanski grad, za katerega vrnitev v last učiteljstva je bilo že mnogo govora na sejah udruženja v kopališču Koviljača ima udruženje svoj stavbni prostor, ki ga je udruženju poklonil član Voj. Kačavenda, da se sezida tam »Učiteljski zdraviliški dom«.
V	tretjo skupino bi prištevali kulturne ustanove učiteljstva, med katere spadajo vsi stanovski, pedagoški, šolski in mladinski časopisi, ki jih izdaja učiteljstvo in razne »Matice«, med katere spada »Hrv. ped. knjiž. zbor« v Zagrebu, »Slovenska Šolska Matice« v Ljubljani, »Mladinska Matica« v Ljubljani, »Pedagoška centrala« v Mariboru. Med važne kulturne ustanove spadajo šolski muzeji, ta« ko »Jovana Gavriloviča« v Beogradu, šolski muzej v Zagrebu, v Ljubljani je bil opuščen zaradi pomanjkanja prostora. Kot ustanova banovinske učiteljske knjižnice se lahko smatra edino knjižnica »Pedagoške eentrale«.
Pogled na vse te ustanove kaže sledeče:
Vse te ustanove so bile po večini osno* vane od malega števila zavednih učiteljev, ki so znali ceniti pomen in potrebo gospodar* skih, socialnih in kulturnih institucij za učiteljstvo. Zato so vse te ustanove brez vse* kake organske medsebojne vezi. V interesu učiteljstva in v interesu ustanov je, da se koncentrirajo v eno materialno celoto, se veda tako, da pri tem ne bo tangirana njih samostojnost.
Nujno potrebno je več vezi med njimi in celokupnostjo učiteljstva. Ta vez se stvori na ta način, da se vse te ustanove na področju poedinih sekcij JUU podvržejo skupnemu »gospodarskemu svetu« pod okriljem udruženja (sekcije), ki bi obstojal iz pred* sednikov vseh ustanov in zastopnikov udru ženja. Ta »gospodarski svet« naj bi tvoril vez med učiteljstvom in ustanovami ter med ustanovami samimi ter bi vodil sporazumno delo in skrbel za sistematičen razvoj in usta* navijanje vseh potrebnih ustanov. Potom udruženja naj bi ta »gospodarski svet« v poedinih slučajih zasliševal mišljenje uči* teljstva.
Od ideje »dobrotvorov« in poedincev naj udruženje prestopi k ideji kolektivnega so* delovanja vsega učiteljstva pri izvajanju go* spodarskega in socialnega programa učitelj* skega udruženja. Prestopiti je treba k propagandi za obvezne prispevke in obvezno članstvo pri vseh ustanovah. To propagando je treba izvesti tako na široko, da bo mogoče izvajati gospodarski in socialni program udruženja samo iz rednih prispevkov članstva brez vsakih drugih. V to svrho naj vse sekcije pričnejo z ustanavljanjem potrebnih fondov za poedine ustanove, ki jih bodo ustanavljale in upravljale v svojem delokrogu.
Kot vzgled nam v tem pogledu lahko služi Učiteljsko udruženje na Poljskem, ki je na skupščini leta 1923. soglasno sklenilo da prispeva poleg članarine vsak član 1% od svoje plače za bolniški fond, od leta 1927 dalje pa je sklenila skupščina, da se iporabi ta 1% za zidanje učiteljskih domov, ker je udruženje potrebna letovišča in zdravilišča že dogradilo. Iz teh fondov je udruženje zgradilo impozanten trinadstropen najmodernejši sanatorij v Zakopanih za 700 bolnikov letno. V bližini je udruženje kupilo veliko posestvo v Brodyju, iz katerega zalagajo sa* natorij s hrano in na katerem se vrše stalni kmetijski tečaji za učiteljstvo ter služi tudi učiteljskim družinam kot počitniška kolonija
V	Zakopanih ima udruženje lasten turi-stovski dom in »Dom zdravja«. Za živčno in splošno okrepčanje učiteljstva v počitnicah je udruženje organiziralo šest stalnih ferijal-nih kolonij in penzionatov pri morju in v planinah. Velika počitniška kolonija se naha ja v gorskem zdravilišču Krynici, kjer ima udruženje krasen penzijonat z obsežnim par* kom. Dve koloniji sta na Helu in ena v Hal* lerovu ob morju. Stanislavska sekcija ima ko* lonijo v Kutyju. V Varšavi je »Učiteljski dom« v enem najlepših delov mesta na površini 5000 m2. Istotam je last udruženja knjigarna, ki je izdala okrog 160 knjig za učiteljstvo in mladino. Udruženje je ustanovilo podporni fond za učiteljske vdove in sirote, konvikt v Varšavi za 100 učiteljskih otrok, v Tarnopolu za 50 gojencev. Oba domova dobivata stalno subvencijo od države in lokalnih faktorjev. Udruženje aranžira tudi stalne počitniške tečaje, ekskurzije *v inozemstvo, razstave itd.
Nehote se vpraša vsakdo, kakšen pa naj bo gospodarski in socialni program jugoslo-venskega učiteljstva v najbližji bodočnosti?
V	tem pogledu ne smemo izgubiti iz vidika harmoničnega razvoja in sorazmerja med pridobitnimi, socialnimi in kulturnimi ustanovami učiteljstva. Kot ideal si moramo postaviti, da si zgradi učiteljstvo vsake sek* cije v svojem banovinskem centru »Učitelj* ski dom JUU« za svojo sekcijo, ki naj bo
Ob priliki odkritja spomenika kralju Petru I. — Velikemu Osvoboditelju dne 6. septembra 1931 v Ljubljani, se je častno od* zvalo tudi učiteljstvo Dravske banovine, da se oddolži spominu Velikega kralja.
Da bo ta oddolžitev in spomin res izraz vsega učiteljstva Dravske banovine, je za srebrno palmovo vejo, ki je bila položena pred spomenik na dan odkritja, prispevalo vse učiteljstvo včlanjeno v JUU.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za Dravsko banovino, je dalo izdelati veliko srebrno palmovo vejo s pozlačeno pentljo. Palmova veja je vložena v okusno izdelani šatulji, prevlečena v notranjosti z modro svilo in podlogo iz modrega baržuna, na gornji strani pa s svilenim trobojnim tra* kom v državnih barvah in napisom JUU. Iz* raz vsega učiteljstva Dravske banovine je vi* den tudi na veji sami, ker je poleg sekcije vgravirano na vsakem lističu ime po en^a sreskega društva JUU, tako da je iz veje razbrati vsa včlanjena društva. Na veji in pentlji je vgraviran napis: »Spominu kralja Petra I. — Velikega Osvoboditelja poklanja Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekci* ja za Dravsko banovino v Ljubljani, 6. IX. 1931«. Na srebrnih lističih pa je vgravirano »Sresko društvo JUU« z označbo sedeža društva. Vejo je položilo pred spomenik ob od* kritju zastopstvo sekcije Poleg tega je polo-
istočasno tudi moderno in higiensko opremljen penzionat za učiteljsko deco, ki se šola v banovinskem centru. Ta penzionat naj ima tudi skupna ležišča za učiteljstvo, ki prihaja po opravkih ali na seje v banovinski center. V penzionatu naj bo menza za gojence in učiteljstvo. V počitnicah se porabita penzionat in menza za skupščine in stalne učiteljske tečaje raznih vrst, za kar naj služita tudi kuhinja in učilnea (dvorana) penzionata, ki naj bo tudi za to svrho prirejena
V »Učiteljskem domu« naj ima svoje prostore: »Učiteljska kreditna zadruga«, v kateri se bo nalagal učiteljski denar in pri kateri bo učiteljstvo dobilo cenen kredit; »Učiteljska gospodarska nabavljalna zadruga«, ki bo ceno dobavljala učiteljstvu živ* ljenjske potrebščine; »Učiteljska knjigarna« s knjigoveznico in oddelkom za učila, ki bo dobavljala šolske potrebščine, bo specializi rana v pedagoški in mladinski literaturi in v učilih in učnih pripomočkih. »Učiteljska go* spodarska poslovalnica« za posredovanje pri nabavi učil in šolskih potrebščin; za več ba= novin skupaj naj se v domu osnujejo do
žil lovorov venec, z ostalimi pevskimi društvi, tudi učiteljski pevski zbor z napisom na trobojnem traku v državnih barvah. Po* kloni bodo shranjeni v mestnem muzeju, ker je mesto prevzelo spomenik v svoje varstvo.
Učiteljstvo pa se je tudi v ostalem častno odzvalo počaščenju spomina Velikega kra* Ija. Vsepovsod smo videli znane obraze. Ni manjkalo učiteljev v odboru za postavitev spomenika in enako ne v povorfki. Vsepovsod so korakali med sprevodom učitelji, tu v vr* stah Sokola, tam na čelu gasilskih društev in zopet med prosvetnimi in drugimi društvi. Častno število učiteljic in učiteljev je bilo zastopano v oddelku za tablico »Jugosloven* sko učiteljsko udruženje«. Častno so se od* zvali številni predsedniki društev in član* stvo.
To so vnanji znaki oddolžitve narodnega učiteljstva Velikemu kralju — Osvoboditelju!
Jugoslovensko učiteljsko udruženje se pa oddolžuje Velikemu kralju Petru I. Osvoboditelju, zmagovalcu ideje jugoslovenslkega nacionalnega ujedinjenja tudi v tej smeri, da je po Njegovih velikih vzorih nosilec jugo* slovenske nacionalne vzgoje med narodom in mladino ter stremi za tem, da bo bodoči rod neomajan čuvar zapuščine Velikega kralja — jugoslovenskega nacionalnega edin-stva in kulturno na višku stoječe, enotne in močne jugoslovenske države.
možnosti tudi »Učiteljske tiskarne«, za po* trebe lastnega tiska in tiska podjetij, kjer sodeluje učiteljstvo. Iz čistega dohodka teh podjetij naj bi se gradili »Učiteljski domovi« s penzionati v manjšem obsegu v mestih na sedežih učiteljišč in bi se podpirale in usta* navijale druge socialne in kulturne ustanove učiteljstva.
V	»Učiteljskem domu« naj bi imele svoj sedež tudi vise socialne ustanove učitelj* stva, ki naj se osnujejo za vsako sekcijo, to je »Učiteljska samopomoč« za učitelje in učiteljice za slučaj smrti; »Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic« za slučaj smrti ali zavarovanja do polnoletnosti; »Bolniško za* varovanje učiteljstva«, za slučaj bolezni; razni fondi in ustanove ter naj bodo v njem tudi centrale in informacijske pisarne za uči* teljske zdraviliške in počitniške zadruge in domove.
V	»Domu« naj bodo tudi prostori in poslovni lokali za sekcijo JDU, za tajništvo, odseke, blagajno, uredništva in upravo raz* nih listov s stalno informacijsko pisarno za članstvo.
v
*	M -
.	\ s
Stran kk _~___.Učiteljski Tovariš" dne 10. septembra 1931.
Štev. 6.
Naše šole — amerikanske palače.
Tudi kulturne ustanove učiteljstva naj bi imele svoj sedež v »Učiteljskem domu«. Zato na] bi imel vsak banovinski učiteljski dom stalen šolski muzej, ki bi bil zvezan s stalno razstavo učil in učnih pripomočkov, ki se dobe ž- označbo cene in izvora. V Domu naj bi bila učiteljska knjižnica s čitaU nico, ki bi bila1 opremljena z vso za učitelja potrebno strokovno literaturo ter pedagoško in mladinsko literaturo. Tudi sedež šolskih in mladinskih Matic in listov, ki naj se osnujejo v vsaki banovini ali za več skupaj, naj bi bil v Učiteljskem domu.
Situacijsko in programatično poročilo predsedstva.
Predsednik tov. Dimnik pozdravi navzo« če člane upravnega in nadzornega odbora prav islkreno, opraviči odsotnost tov. Mau« riča, ki je nujno zadržan, in preide na dnevni red V svojem nadaljnjem izvajanju želi, da bi vladala med člani iskrenost in tovarištvo. Gledal bo, da se bo vodilo v organizaciji dobro gospodarstvo v mejah proračuna. Nujno je potrebno, da porazdelimo delo na posamezne funkcionarje in na odseke. O tem je že sklepalo predsedstvo samo in obvestilo člane s posebno okrožnico, na katero so pri« stali vsi člani.
V nadaljnjem svojem govoru poudarja, da je politična doba v organizaciji s sprejemom deklaracije prenehala že leta 1926. Pri vsem našem delovanju naj veljajo zgolj na« čelna stališča. Da je bila tedanja naša teza pravilna, nas potrjujejo vsi nadaljnji do« godki v državi.
Nato omenja deputacijo, ki se je zgla-sila 5. avgusta pri g. načelniku prosvetnega oddelka in mu tolmačila razne zadeve organizacije. Na željo g. načelnika je predsed« stvo predložilo te zadeve tudi pismeno Obsegale so: I. Nameščanja in premeščanja učiteljstva. II. Organizacija odseka za izven« šolsko delo. III. Referat kmetsko in gospo« dinjsko nadaljevalnega šolstva. IV. Vpraša« nje šolskih nadzornikov. V. Odsek šolskega radia. VI. Mesečnik »Prosveta«. VfJ. Stalna razstava učil in učnih pripomočkov. VIII Podpora »Popotniku«. IX Zadružno knjigo« vodslki tečaj. X. Stanarina, stanovanje in drva, zlasti učiteljic, poročenih z učitelji in šolskimi upravitelji. XI. Okrožnice prosvet« nega oddelka. Sklepno stavi tov. predsednik predlog, naj se spomenica razmnoži in pošlje vsem sreskim društvom, kar je bilo sprejeto soglasno.
Za tem omenja zadnja učiteljska nameščanja in premeščanja. Imenoma navede za« konske pare Pibrovec z Jesenic, Sancin iz Mirne, Petje iz Sv. Jakoba i. dr. Vsi so bili sokolski delavci. V zadevi zaščite članstva je predsedstvo poslalo na pristojno mesto primeren dopis, na društva pa okrožnico z vprašalno polo
Poročal je nadalje o korakih predsed« stva glede pravne zaščite članstva: napredovanje učiteljstva, gospodinjski tečaj v Mali Loki, v katerega je bila sprejeta neka poštna uradnica, odklonjenih pa je bilo več učiteljic, dalje kontraktualni učitelji, učitelji iz Italije — njih zrelostni in usposobljenostni izpit vštetje let, sistemizacija mest in od« stotki po skupinah.
Končno omeni še odkritje spomenika kralju Petru I Osvoboditelju. Za to sloves« nost je naročilo predsedstvo srebrno palmo« vo vejo. Strošlke bodo krila sreska društva sorazmerno svojemu članstvu. Pevski zbor položi venec. Odobrita se obe deputaciji. Na vse ljubljanske in bližnje okoliške šole je predsedstvo razposlalo okrožnico in pozvalo članstvo, naj se udeleži sprevoda v čim več« jem številu.
iolfHI npr^viSeJH S
Vaša narodna dolžnost Vam naiaga, da m fotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem nusi strstva prosvete O. N. br 36637/25. ta O t br. 24398/30 odobrenih pomožnih učit v t«s? Ijepisnem ooulre
Po naredbi prosvetnega oddelka Drav» ske banovine obvezana je vsaka Sola imeti vsaj 1 izvod tega ulila
Slike z Jadrana !n Printerji 2
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovacevife in Kruilinu.
Znižana cena ®Sn 296"—
razume se, da skupno z učno knjigo, zavija njem in poštnino. Slike so velike 45 X 50 e» in «o pripravljene tako, da se jih lahko obec* na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike ■» okra« šolskih prostorov, go po razpisu mini strstva zs vojno in mornarico D. br 440*2/2' in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495 'X najprimernejše sredstvo za uspešno props gando za niš Jadran Nudile otrokom pri nazornem pouku užitek »jis cnavanfa priročnih lepot našega morja iti Pnn>orJr Bodite v otrocih nacionalno zavest t dosegi ljubezni de jngOKloven«kepa Jadran*
Oskrbo Sol v Dravski banovini vrSi samo:
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
Posebno poglavje tvori ustanavljanje le« tovišč in zdravilišč za učiteljstvo, v katerem pogledu bi lahko apelirali tudi na mnistrstvo prosvete, ker zakon o narodnih šolah pravi, da bo ministrstvo prosvete pomagalo pri ustanavljanju in vzdrževanju domov za zdravljenje obolelih učiteljev.
Neobhodna nujnost pa je, da se najprej učiteljski domovi in imetje, ki je sedaj za sedeno po erarju in drugih, ter da se fondi in ustanove iz učiteljskega denarja, predajo zopet učiteljstvu, da jih uporabi v smislu gornjega programa v socialne in kulturne svrhe.
Poročilo tov. predsednika navzoči člani odobre.	N
Poročilo tajnika o tekočih zadevah.
Tajnik tov. Kobal prečita predvsem za« pisnik o konstituiranju upravnega in nadzornega odbora. Zapisnik navzoči odobre. Nato poroča o tekočih poslih pri organizaciji Med njimi navaja: glavno skupščino in predloge, potrjenje pravil, poslovnik JUU, »Narodno Prosveto« in stalnega poročevalca, »Popot« nik« in njegovega urednika, mladinski iist »Jugoslovenče«, dalje zadružno-knjigovodski tečaj v Ljubljani in pedagoški tečaj Pedagoške centrale v Mariboru, udeležbo organiza« cije pri proslavi stoletnice rojstva Fr. Levstika v Velikih Laščah in odkritje spomenika Miroslavu Vilharju v Planini, potem stanarino z učitelji in šolsikimi upravitelji poroče« nih učiteljic, intervencijo za rešitev prošenj učiteljev in učiteljic, ki prosijo za upokoji« tev in nakazilo akontacije sprejem angleških in moravskih učiteljev in dopis pevskega od« seka z banovinske skupščine. Končno pre« čita še dopis celjskega učiteljskega društva, ki zahteva z ozirom na dogodke na glavni skupščini .razsodišče za končno ureditev spora Po stvarni debati predlaga tov. Vog« lar, naj smatra upravni odbor sekcije, da je celjska zadeva rešena.
Tajniško poročilo je bilo brez ugovpra odobreno.
Blagajniško poročilo.
Tov. blagajnik pojoča kratko o blagajniškem stanju in prosi odobritve nekaterih i/« datikov, čemer navzoči pritrdijo.
Tov. predsednik opozarja na čl. 26. pia-vil in prosi nadzorni odbor, da sestavi za svoje poslovanje primeren poslovnik.
Poročilo urednika »Učit. Tovariša«.
Urednik tov. Skulj poudarja, da bo ostala smer lista ista kot doslej. Kakšen bo list, je mnogo odvisno tudi od dopisnikov in so« trudnikov. Skrbel bo, da bo list dostojno zastopal učiteljske interese. Določi se po« stopek pri honoriranju člankov.
Upravne zadeve.
Tov. predsednik ponovno opozarja člane na § 26. pravil in omenja okrožnico sekcije z dne 13. julija t. 1. štev. 36., ki so se z njo obvestili člani upravnega in nadzornega od« bora o porazdelitvi dela med posamezne funkcionarje in med upravno osobje Predlog o delitvi dela se soglasno sprejme
Določitev in nominiranje odsekov.
Tov. predsednik se v svojih izvajanjih sklicuje na § 42 pravil in utemeljuje potrebo odsekov. Nato prečita listo posameznih od« sekov, ki jo navzoči z malimi izpremembami odobre. Ustanove se: 1. Gospodarski svet; 2. šolskoupravni osek; 3. odsek za narodno izobraževanje: 4. odsek za obrtno in trgovsko nadaljevalne šole; 5. odsek za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo; 6. odsek za šolski radio; 7. odsek pevskega zbora 8. odsek za učiteljski naraščaj; 9. odsek za šol« sko zgodovino: 10. časnikarski odsek; 11 od« sek za počitniške ekskurzije JUU.
Reorganizacija sreskih učiteljskih društev.
O tej poroča tov. tajnik in poudarja, da se mora izvršiti reorganizacija v smislu do« ločil uradniškega zakona, v smislu novih pravil in izprememb, sprejetih na glavni skupščini Sestavil je predlog, ki je iz njega razvidno, da ostane večina društev v dosedanji sestavi, nekatera društva se pa morajo združiti, a druga zopet deliti. Predsedstvo sestavi okrožnico in jo pošlje vsem dru« štvom, ki naj se ravnajo po njej.
Zdraviliški dom sekcije.
Predsednik tov. Dimnik poroča, da bi članstvo naše sekcije nujno potrebovalo pri« merno zdravilišče in okrevališče na moriu. Sekcija ima priliko za jako ugoden stavbni prostor, ki je na lepem kraju in poceni na prodaj. Navzoči člani odobre akcijo in sklenejo, naj vse nadaljnje pokrene gospodarski svet in stopi v zvezo tudi z Učiteljsko ti« skarno, Zdraviliškim domom v Rogaški Slatini in stanovskimi gospodarskimi ustano« vami.
Sklene se soglasno, da se skliče seja šir« jega sosveta proti koncu oktobra ali v za« Četku novembra v Ljubljani.
Ker ni bilo samostojnih predlogov, za« ključi tov. predsednik sejo
Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani,
8. septembra 1931. Ivan Dimnik, s. r.,	Josip Kobal, s r.,
predsednik.	tajnik.
Je res značilno, kako se včasih stvari ujemajo. Naše učiteljstvo, o katerega uspeš« nem narodno-izobraževalnem in občekultur-nem delu nihče ne dvomi, se je zbralo uprav pretekle dni v Beogradu, da v kraljevi pre« stolici iznova začrta in utrdi smotre jugoslo-venski državni šoli. Slovensko časopisje je zborovanju močne stanovske organizacije JUU sledilo z razumljivo pozornostjo in obveščalo javnost o poteku in zaključku impo« zantne in vsestransko dostojanstvene glavne skupščine. S simpatijami in priznanjem so bili pisani članki. Pa se je po zaključitvi skupščine pojavil v »Slovencu« uvodni čla« nek izpod peresa starega šolnika, članek, ki pod geslom skromnosti govori o prerazkoš« nih novih šolskih stavbah.
Da je skromnost, varčnost in preprostost v dobi hude gospodarske krize in občega de« narnega položaja nad vse potrebna in pripo« ročljiva, je izven dvoma za vsakega trezno mislečega človeka. Solidnost na vseh koncih in krajih je lepo sredstvo k ublažitvi križev in težav, ki tarejo danes nas vse. Drugo pa je vprašanje, ali je res najnujnejše, najvažnejše in najpotrebnejše pričeti z zahtevano skromnostjo pri šolskih zgradbah in učitelj« stvu. Osnovna šola je narodna šola, ki služi najširšim plastem naroda in ji je ravno iz tega vidika posvečati vso skrb in ji dati kar najboljše pogoje za vzgojo jugoslovenske mladine. Vsi odločilni činitelji se tega dejstva tudi zavedajo. Osnovna šola po Sloven« ¿skem je razširila svoje delo do slehernega sela in koče, in leto za letom se dvigajo po Dravski banovini iz tal novi prosvetni hra« mi, ki pa se zde izkušenemu šolniku veliko preko mere, preko naših razmer in preko naših potreb. »Šola naj bo dovolj prostorna, higienična in svetla, amerikanska palača pa ni treba da bi bila,« pravi stari šolnik. Ali morda niso zgrajene naše šole v znamenju teh načel, ali se je morda z denarjem razsi-pavalo in po nepot?ebnem trošilo? Prepričani smo, da so vsi krajevni šolski odbori izdatke raje utesnili nego z njimi na široko šarili. Vsaka šola ima samo ono, kar se nujno rabi, kar v sedanjem času mora biti in kar odgovarja napredku sodobne šole. Ako se zde dopisniku osnovnošolske zgradbe amerikanske palače, naj raje pove, kje so te pa« lače. Prosvetni delavci bodo gotovo taki po« jasnitvi vse bolj hvaležni, kakor pa pavšalni trditvi. Je pa še drugo poglavje. Vsak, ki zida, misli tudi naprej. Te šolske stavbe bo« do morale ustrezati celi vrsti desetletij, celo več generacijam. Kam naj gredo otroci po« zneje, ako bo novo poslopje s prostori odmerjeno natanko za čas trenutnih potreb. Komaj novo stavbo bi bilo treba dozidavati, razširjati in večati, ker je v največ slučajih tako, da se število šoloobveznikov viša. In kam potem z njimi?
Res je da so izdatki za nove šole za mnoge občine težko breme. Res pa je tudi, da se je od leta 1914. pri nas zelo malo zi« dalo, zato je nastalo vsepovsod veliko pomanjkanje učnih kakor tudi stanovanjskih prostorov.
Zato je pa zelo razveseljivo dejstvo, da so mnoge občine same uvidele, da z odlašanjem ne bodo izboljšale položaja ter sklenile zidati zadostna, zračna in zdrava šolska po« slopja, ki naj ustrezajo vsem zakonitim predpisom.
SP'OtfKí V«*.$tí
—- Reforma pouka na učiteljiščih. Da bi
se pri učencih učiteljišč zaokrožilo znanje iz najglavnejših predmetov, je prosvetni mini« ster na podlagi čl. 15 zakona o osnovnih šo« lah izdal odlok, da se na vseh učiteljiščih uvedejo seminarji Seminarske ure se bodo vnesle v urnik in se bodo učencem osnovnih šol in učiteljišč računale kot obvezne ure. — Seminarske ure bodo popoldne, in sicer po 2 uri, druga za drugo, v četrtem in petem razredu. V četrtem razredu se bo v seminarju obdelovala pedagoška skupina, zgodovina z zemljepisjem, živi jeziki, prirodopisna sku« pina predmetov po 2 uri na 14 dni izmeno« ma, narodni jezik s književnostjo pa 2 uri tedensko, vendar tako, da bo tedensko po 6 seminarskih ur. V 5. razredu bosta 2 seminarski uri iz pedagoške skupine ostale ure pa bodo posvečene narodnemu jeziku in književnosti ter živim jezikom, vendar naj« več 5 ur na teden.
—	Izpiti učiteljic za ročna dela. Izpiti za državne strokovne učiteljice za ženska ročna dela (prej III. kategorija) bodo 26. septembra pred komisijo ministrstva za trgovino in industrijo v prostorih višje ženske obrtne šole v Beogradu.
—	Drugi uvodni in metodični tečaj za učiteljice gospodinjsko«nadaljevalnih šol v Mariboru. Od 17. avgusta do 28. avgusta se je vršil 2. uvodni in metodični tečaj za učiteljice v zavodu »Vesna« v Mariboru, ki ga je priredila kr. banska uprava Udeleženk je bilo 36 iz vseh krajev Dravske banovine. Predavatelji so bili: ga, Mešičkova, gg. prof. Krošl. dr. Benčan, dr. Vrtovec, ing. Brandl, dr. Kotnik profesor Baš, dr D orni k, dr. Pivko, dr. J era j in ing. S i m o n i č. — Predavanja so se vršila ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Obsegala so na« slednje skupine: metodiko, psihologijo kmeta, zdravstvo, socialno skrbstvo, narodopisje, o ženi in slovenski literaturi, o sokolstvu, o
Le vprašajte te občine in krajevne sre-ske odbore, pa boste zvedeli, kako ponosni so na posrečene nove šole.
Vso nenaklonjenost do učiteljskega stanu pa je izpovedal šolnik, ko se je dotaknil perečih stanovsko«učiteljskih zadev. Po mne« nju pisca ni izobrazba ljudstva in izomika množice poprečno v zadnjih 30 letih nič pri« dobila Smo torej tam, kjer leta 1901.1 Pač lepo priznanje prizadevanju, trudu in brigi učiteljstva in vsem prosvetnim činiteljem, čeprav pisec zatrjuje, da te, recimo stagna« cije, ni kriv učiteljski stan kot tak.
Napak se zdi g. šolniku, da se grade uči« teljska stanovanja, akoravno smo močno prepričani, da člankar ve, da bo z učiteljskimi stanovanji občina razrešena plačevanja stanarin, tistih stanarin, ki jih na breme ob« čin ni navrglo učiteljstvo. Soglašamo pa z mnenjem g. šolnika, da je hiperprodukcija učiteljskega naraščaja. Kje pa hiperproduk-cije dandanes ni? Nadštevilnost učiteljskih moči se da brez dvoma najlepše omejiti z zatvoritvijo odvišnih učiteljišč. Pisec smelo trdi, da bi naša šola z eno tretjino učiteljev dosegla prav toliko, najbrže pa še več, nego sedaj! Ne vemo, kako bo pisec to svojo trditev utemeljil, vemo pa, in to ve tudi pripro« stejši človek, da dosežemo pri 30 do 40 otrocih boljše in trajnejše uspehe, kakor v raz« redih po 50 do 70 ali celo več otrok.
V spodtiko so mu tudi kraji z večjim šte« vilom učiteljstva. Je pač tako, da nekateri kraji, posebno industrijski hitro naraščajo, da se množi število otrok, z njimi raste šte« vilo razredov in naravno tudi število učiteljev.
lin tako gre pesem od kraja do konca na račun naše šole, prosvetnega napredka, narodne omike in njegove prosvitljenosti, na račun prosvetnega pokreta in njegovega stanu. Kopica izvestnih predlogov — ki pa ne morejo zadeti, ker slone na nepoznavanju razmer in ker niso prežeti iskrenosti do na« predka šole.
Naše vprašanje pa je: Zakaj je vendar pisec tako previdno opustil vsa ostala polja javnega življenja čisto nedotaknjena? Se res ne da prav nikoder nič skromneje urediti kakor baš pri osnovnošolski prosveti? Menimo, da bi se vendar še našlo kako torišče za načela skromnosti.
Samo en primer.
Dan za dnem polnijo rubrike naših dnev« nikov kolone o pretepih, pobojih, umorih križem naše zemlje. Zakotne žganjarne, točilnice in zatohle beznice izžemajo iz ljudi zadnje pare Milijoni in milijoni narodnega premoženja gredo vsako leto v nič — ogromna vsota dinarjev, ki bi narodno blagostanje in njegovo srečo pojačili. jo okrepili. Koliko grozot in nesreč, zlega in hudega bi bilo pri« hranjenega, da bi se te gorostasne vsote, ki jih požre alkohol, uporabile za povzdigo naše narodne šole. Da bi se le del za alkohol izdanega denarja porabil za gradnjo novih šol= skih stavb, pa bi res lahko imeli po Slovens skem šole — amerikanske palače in še bi bilo obče zadovoljstvo in socialno stanje našega človeka boljše nego sicer.
S tako enostranskimi nasveti se' le ruši — namesto gradi. Pisec je hotel biti modern, pa bo pač mor.al priznati, da ga je čas pre« hitel in je ostal kakor sam pravi »star šol« nik«.	Tudi šolnik.
ljudski pedagogiki, o vzrokih sedanje gospodarske krize in o poslovanju na gospodinj« sko«nadaljevalnih šolah. Udeleženke tečaja se zahvaljujejo ge. Mešičkovi in vsem gg. predavateljem za koristna predavanja, kakor tudi ge ravnateljici dekliškega zavoda »Ves« na«, ki nas je sprejela pod svojo gostoljubno streho, kjer nam je nudila pravi domek in nam je za slovo priredila slavnosten banket
St...
—	Poročila o počitniških učiteljskih tečajih, v kolikor niso bila priobčena v prejš« nji številki našega lista, priobčimo v prihod« nji številki.
—	Tovarišicam pevkam in tovarišem pevcem. Opozarjamo na poziv Učiteljskega pevskega zbora zaradi sodelovanja in kontrolo posečanja pevskih tečajev. Priporo« čamo vsem sodelovanje pri tej za naš stan tako važni korporaciji.
—	Mladini ob 100 letnici rojstva Frana
Levstika. Pod tem naslovom izide te dni 8 Levstikovih pesmi, ki jih je zložil znani naš skladatelj Emil Adamič v založbi Učiteljskega pevskega zbora za ceno 10 Din. Na dvajsetih straneh te zbirke so pesmi, ki se lahko izvajajo a capella s spremljevanjem klavirja ali harmonija. Naroča se: Učiteljski pevski zbor v Ljubljani, odsek JUU, sekcije za Dravsko banovino — Ljubljana, Franci« škanska ulica
— Sklep redakcije „Učiteljskega Tovariša" je v torek ob 12. uri. Pozneje došli dopisi se ne bodo objavili v tekoči številki.
Uredništvo „Učit Tovariša
—	Odranci, sedaj ena največjih občin Prekmurja, tvorijo zase šolsko občino. Imajo približno 2000 prebivalcev in okrog 300 hišnih številk. Prvič se je osnovala tukaj osnovna šola leta 1856. Leta 1880. je bila razširjena v dvorazrednico, leta 1912. v tro«, leta 1914 V
Delovanje upravnega in nadzornega odbora JUU, sekcije Ljubljana.
(Poročilo iz 2. seje, ki se je vršila 5. septembra v Ljubljani.)
Učiteljska tiskarna priporoča ftOVG ZVGZkG vsem osnovnim in viš. narodnim šolam.
štiri* in leta 1918 v petrazrednico. Gradile so se stavbe, ki so komaj odgovarjale skrom* nim šolskim predpisom. Krajni šols'ki odbor, ki je uvidel, da v takih razmerah mladina le zaostaja, se je bil odločil to pomlad, na pri* tisk banske uprave, da zgradi svoji cleei vzorno vsem higienskim in šolskim predpi* som odgovarjajočo stavbo. Dne 15. junija 1.1. so zapeli krampi in motike, kjer se sedaj dviga kmalu dograjena šola. V tem objektu je šest lepih učilnic, 1 zbornica, 2 kabineta, 3 m širok in 27 m dolg hodnik ter za vsak razred dvoje ločenih stranišč za deco in uči* teljstvo. Šest kompletnih stanovanj za uči* teljstvo ie na šolskem dvorišču in bo v ta namen prezidano šolsko poslopje iz 1. 1912. Po želji banske uprave bo vse oddano svojemu namenu prihodnje šolsko leto. Za naglo napredovanje dela. za ves trud in požrt* vovalnost, se je posebno zahvaliti zavednim občanom in predvsem krajnemu šolskemu in občinskemu odboru. Prav taka hvala tudi kraljevski banski upravi, sreskemu pogla* varju, šolskemu nadzorniku, šolskemu upravitelju in podjetniku, ki složno sodelujejo in s tem omogočajo da pride stavba čim prej in korektno izvršena pod streho. Tako bodo imeli Odranci zaenkrat najlepšo osnovno šolo v Prekmurju, obdano z velikim dvoriščem in z vzorno obdelanim šolskim vrtom, v veliko* sti 1 ha, kar bo v ponos in blagor občini in njeni deci.
NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE.
Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izdelani po predpisih, kakor jih je ugotovila ko* misija v ministrstvu prosVete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov.
Zvezki so sledeči:
1 Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.)
2.	Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.)
3.	Lepbpisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav oviteik.)
4.	Okrogla pisava.
5.	Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek)
6.	Vežbanke za računanje. (Moder ovi* tek.)
7 Risanke. (Siv ovitek.)
Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo na* prošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez* kov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki.
Šolska upraviteljstva so prejela podro* ben prospekt in opis zvezkov.
Uvedite nove zvezke v svoje razrede!
Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svo* jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
—	Skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda
se bo vršila 13. septembra v Laškem. Vožnja polovična. Pri vstopu se kupi cela karta, da se jo žigosati ter se ista obdrži za povratek. Legitimacijo o udeležbi, katera je potrebna za povratek, dobi vsak na veliki skupščini v Laškem. — Skupen obed stane 20 Din, za katerega se je prijaviti podružnici Ciril Meto* dove družbe v Laškem. Udeležite se skupščine naše obrambne družbe, da boste in* formirani o delu in nalogah te prepotrebne narodne organizacije.
—	Nove šolske tablice. Z odlokom prosvetnega ministra O N. broj 4761 z dne 27. junija t 1. je odobrena uporaba šolskih tablic g. Vojislava Stevanoviča, profesorja risanja v pok. — Te tablice se razlikujejo od prejšnjih po tem, da so bele in se piše in riše nanje kot na papir s svinčnikom ali črno kredo. Pri risanju se lahko uporabljajo tudi pasteli in aikvarelne barve. Za pisanje s pe* resom je treba uporabljati posebno »Črnilo za tablice«. — Vse pa se da s tablice zbrisati z mokro krpo. Po vsakem brisanju ostane tablica povsem bela. Ako se to ne zgodi, je treba nastrgati na tablico malo bele krede, ki se jo zdrgne z mokro cunjico. Tr* pežnost nove tablice je mnogo večja od ka-menite tablice. Tablice izdeluje tovarna Pen* kala d. d. v Zagrebu, ki jih bo na zahtevo učiteljstva dobavila knjigarnam.
—	Gimnazija doma! Vsak človek, ki mu je potrebna gimnazijska izobrazba, a ne more redno hoditi v šolo bodisi zaradi bede ali zaradi starosti, posebno zvaničniki in dr* žavni ter privatni nameščenci, morejo pri* dobiti šolsko kvalifikacijo s pomočjo Vido-vičeve dopisne šole, učeč se doma iz zvezkov za samouke in na podlagi nismenih in* strukcij direkcije. Dvajset izbranih profe* sorjev sodeluje v dopisni šoli. Prospekte pošilja brezplačno Vidovičeva dopisna šola Sa* rajevo, Kralja Aleksandra ulica št. 53.
—	Geometrijske iznajdbe. Razni časopi* si so poročali o iznajdbi ameriškega mate* matika prof. Callahana o razdelitvi kota na 3 dele. Radovedni smo, kako se razlikuje njegova iznajdba od drugih — Leta 1900. je bila razglašena v »Zeitschrift fiir Zeichen und Kunstunterricht« na Dunaju »Bogen-und Winkeltheilung«. Tu je pisatelj J.' Be-zlaj razložil tudi delitev kota na 5 in 7 de* lov ter obenem konstrukcijo pravilnih petero- in sedmerokotnikov. Vse to lahko či= tamo tudi v Pedagogiškem letniku, ki je iz*
hajal v Krškem. Za konstrukcijo delitev kota v tri dele je pa poslal pisatelju v Krško pis* meno pohvalo profesor iz Prage. — Leta 1915. je v Zadru lektor frančiškanskega za* voda p. Alojzij Pogačnik iznašel delitev ko* ta na 3 dele in dal iznajdbo patentirati. — Leta 1922. je pa šolski ravnatelj Edmund La* hainer tudi razglasil delitev kota na 3 dele. Učiteljstvu bi gotovo jako ustregel tisti, ki bi kaj več poročal o iznajdbi prof. Calla* hana. — —z—.
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 16/8.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. - Naro čila po meri se izvr-En gros. En detail. šujejo hitro in točno
—	Interesantna razstava. V Beogradu priredi 20. septembra t. 1. Vidovičev prosvet* no etični pokret zelo interesantno razstavo. Razstavljene bodo brošure, revije in druge publikacije, kakor tudi predavanja in sploh ves materijal posameznih tečajev, šol, klubov in drugih ustanov osnovanih in vodenih po Vidovičevi šoli. Razne statistike in grafikoni bodo prikazali razvoj vseh teh usta* nov. Isti dan bo imel tudi vodja pokreta j.avno predavanje v Beogradu.
Učiteljska gospodarska poslovalnica.
Učiteljska gospodarska poslovalnica (U. G. P.) posluje v Mariboru in Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1.
Vsi zavedni tovariši in tovarišice naročajo šolske potrebščine potom Učit.gosp. poslovalnice in podpirajo s tem zidanje naših domov.
Segajte pridno po naročilnih listih/ Kjer jih nimate, zahtevajte jih od ene ali druge poslovalnice!
Priporočamo poleg šolskih potrebščin in učil — radio aparate, pisalne stroje, razmnoževalne aparate, olje zoper prah, risarske potrebščine, potrebščine za ročna dela i. t. d.
Bodite uverjeni, da bo blago izbrano osebno, strokovno in nad vse vestno. Prepustite pri takih naročilih izbiro tvrdke nam, da poslujemo s tvrdkami, s katerimi imamo pogodbe, (zato jih ne vpišite), ker le tako bo dobava blaga res izvršena pod strokovnim nadzorstvom.
Prosimo tudi, da izpolnite naročilne liste v dvojniku (indigo papir), da nam tako prihranite nepotrebno prepisovanje.
Vsi na delo za naša domova!
U. G. P.
—	»Jugoslovanska Matica«, nacionalno, humanitarno in prosvetno društvo po najviš-. jem odobrenju Nj. Vel. kralja Aleksandra I. obstoja pod visoko zaščito Nj. 'kr. Vis. kraljeviča Tomislava. Že 10 let društvo požrtvo» valno deluje zlasti za vse zatirane Jugosio* vane izven mej naše domovine. Ima sveli cilj: »Eden kralj, eden narod, ena zemlja!« Za to delo, ki zahteva ogromnih materialnih žrtev, do danes društvo še ni iskalo niti ne dobilo pomoči od nikogar. Ker pa število onih, (®a katere mora skrbeti društvo, postaja ogromno, a da bi se dosegla potrebna mate* rijalna sredstva, je dalo društvo natisniti simbolično sliko velikega formata po verzih nesmrtnega pesnika Petra Preradovica: »Zo* ra puca biče dana«. »Jugoslovanska Matica« se prvikrat na vas obrača in upa, da doseže pri vas razumevanje za velike cilje, ki jih društvo vodi z uspehom. Sliko vam pošiljamo s prošnjo, da jo odkupite. V to svrho vas bode obiskal naš zastopnik, kateri vam bode izdal unadno potrdilo za prejeto vsoto Cena sliki je 100 dinarjev
—	Ali ste že naročili pravilnike k zakonu o narodnih šolah o zdravstvu in malo* letnikih, ki so izšli v Učitelčski tiskarni leta 1931.?
To je II. zvezek zbirke zakona o narodnih šolah, ki jo izdaje Učiteljska tiskarna. III. zvezek zbirke bo obsegal obči pravilnik k zakonu o narodnih šolah.
To zbirko mora imeti vsak učitelj in vsaka učiteljica!
Cena broš. 36 Din, vez. v platno 45 Din.
Naročite po dopisnici v Učiteljski knjigarni, Frančiškanska ulica 6.
—	f Umrl je Franjo Lovšin, šolski upra* vitelj v pok. na Vinici, častni član sreskega društva JUU v Črnomlju itd., dne 7. septem* bra 1931. v Ljubljani. Pogreba se je udeležila deputacija sekcije in mnogo stanovskih to* varišev. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje!
— Današnji številki »Učiteljkkega Tova* riša« je priložen prospekt »Kosmos« (Pri* ročni vodnik za prijatelje narave), ki ga po-sebe priporočamo v upoštevanje našim čita* teljem. »Kosmos« je najstarejši in največji list te vrste in prinaša svetovne novosti iz prirode in znanstva. V vsakem zvezku so prvovrstne slike v bakrotisku Vsak naročnik dobi četrtletno brezplačno poleg lista dragoceno knjigo. Pri vsem tem je »Kosmos« neverjetno cen: Trije zvezki četrtletno in ena knjiga stanejo samo 32 Din (ali 39 Din, ako se želi knjiga vezana v polno platno). Naročila sprejema knjigarna Učit. tiskarne.
KOMISIJA ZA UREDITEV UČNIH PRI.
POMOČKOV V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Šolske reforme so dosegle na Češkoslo* vaškem že lepe uspehe, vendar je nastalo mnogo nejasnosti pri prirodoslovnih pred* metih. Poprejšnja pasivnost učencev se mora izpremeniti v aktivnost. Pravilno rešiti to vprašanje sicer ni najtežja naloga. Vendar je treba pri teh predmetih mnogo priprav in je potrebno poučevanje v laboratorijih, kjer učenci s posnemanjem in samodelav* nostjo hitro pojmijo težke in nejasne priro-doslovne pojave.
Ker je za uspešno poučevanje tega predmeta potreben laboratorij, ki naj ima vse najrazličnejše priprave in učne pripo* močke, je bila sestavljena pri ministrstvu prosvete posebna komisija, ki bo vprašanje o pravilnem poučevanju prirodoslovnih naukov rešila in se že sedaj o tem vpraša* nju intenzivno razpravlja v fizikalnem od* delku Karlovega vseučilišča v Pragi
Navedena komisija je sestavljena iz pravih strokovnjakov, in sicer: iz enega kemika, treh fizikov, enega strojnega inženjerja in dveh pedagogov iz narodnih šol. Ta komisija ima tudi pravico, da si pokliče na pomoč od časa do časa tudi specialne strokovnjake. Komisija si je napravila delovni načrt, potrdila seznam učnih pripomočkov za prirodoslovje na osnovnih in meščanskih šolah in začela reševati vprašanje glede ustanovitve prirodoslovnih laboratorijev na me* ščanskih šolah.	L. — K.
Naša gospodarska organizacija.
—g Bled in okolica — prva domača sten* ska šolska slika. Učiteljski dom v Mariboru je izdal prvo domačo stensko šolsko sliko Bled in okolica. Slika obsega ves gorenjski kot Julijskih Alp in velik del Karavank ter bode našim šolam izborno služila kot učilo o najlepšem in najzanimivejšem delu naše zemlje. Obenem pa bode po svoji pestri izdelavi in okusni opremi v pravi okras ne samo šolam, ampak tudi privatnikom in vsem institucijam ki so v zvezi s tujskim prometom. Sliko je izdelal po reliefu Gorenjske v ljubljanskem muzeju g. Vokač, natisnila pa litografija Mariborske tiskarne. Velikost je 70 X,90. Cena ji je dokaj nižja od inozem* skih šolskih stenskih slik. S trakom ob:ob* ljena in z ličnimi palicami opremljena stane namreč le 60 Din; brez palic pa 50 Din O sliki izpregovorimo ob priliki še več. Za danes jo našim šolam le prav toplo priporo* čamo.
—g Za razpošiljanje stenske šolske slike Bled in okolica je napravil Učiteljski dom v Mariboru posebne ovitke iz lepenke tako, da jo prejmejo naročniki nepoškodovano. — Kakor vse druge šolske potrebščine naro* čajte tudi to sliko le potom UGP.
—g Oros in hidrografični ročni šolski zemljevid Dravske banovine je izšel te dni v založbi Učiteljskega doma v Mariboru. Zemljevid je jako plastičen. Narisal ga je na novo g. Slavo j Dimnik v merilu 1 :600.000, natisnila pa litografija Mariborske tiskarne. Ž njim bode ustreženo zlasti meščanskim in srednjim šolam, ki so občutno pogrešale nemih ročnih zemljevidov. S pridom pa ga bodo uporabljale tudi višje organizirane osnovne šole.
—g Novi ročni šolski zemljevid Evrope izide v založbi Učiteljskega doma v Mari* boru sigurno še tekom meseca septembra. Izdelala sta ga znana kartografa Baš=Dimnik po najnovejših podatkih, katerih. nima še noben drugi šolski zemljevid. Tako n pr. so vnešene radio oddajne postaje, linije zračnega prometa, konzulati naše države itd
HÎacî-ns&a Nafcîca.
—mm Uradne ure Mladinske Matice so vsalk dan od 16. do 18. ure.
—mm Prihodnja seja Mladinske Matice bo v soboto 12. t. m ob 18. uri.
—mm Seja posvetovalnega odseka Mla* dinske Matice bo v nedeljo 13. t. m. ob 8. uri Zjutraj. Glavna točka dnevnega reda bo sestava 31etnega književnega programa Mladin* ske Matice. Vsem članom posvetovalnega odseka so se že odposlala vabila, katerim je bil priložen tudi načrt za 31etni književni program kot si ga je zamislil literarni odsek Mladinske Matice.
—mm S seje 2. septembra 1931. 1. Sklenilo se je tiskati 4000 reklamacijskih dopisnic. 2. Zaradi slabih izkušenj je sklenil odbor, naj se honorar za prevode ne izplačuje nik* dar, preden ni stvar tiskana. Za originalne prispevke pa naj se napravi izjema le v izrednih slučajih, a to tik pred tiskom. 3. Te dni se razpošlje na vse šole okrožnica glede naročevanja »Našega roda« in nakazovanja naročnine. 4. Odbor je slklenil izdati J. Lov-renčičeve legende »Tiho življenje«.
RAZPIS KNJIŽEVNIH NAGRAD.
Mladinska Matica razpisuje sledeče na* grade:
1.	3000 Din za izvirno povest umetniške in vzgojne vrednosti, primerno mladini po
desetem letu. Povest naj bi bila zajeta iz sodobnega življenja ali pa iz naše zgodovine, naj bi imela zdravo, krepko jedro ter naj bi obsegala okrog šest tiskovnih pol formata Mladinske Matice (mala osmrdca).
2.	2000 Din za najboljše umetniško delo, lahko je slovstveno (3 do 4 tiskovne pole istega formata) ali slikarsko, primerno otro« kom med šestim in desetim letom. Snov je oblikovana lahko v prozi ali v verzih, je lahko resna ali šaljiva, vzeta iz življenja ali iz narodnih pesmi. Prvi pogoj: umetnina.
3.	Po 3000 Din: a) za realno knjižico o kulturnih, zgodovinskih in gospodarskih sli* kah Jugoslavije, obdelane po zemljepisnih enotah; b) za realno knjižico o domu in gospodinji; c) za realno knjižico o razvoju teh* nike. (Glede podrobnih navodil za sestavo teh treh realnih knjižic naj se konkurenti obrnejo na tajništvo Mladinske Matice).
Nagrajena dela dobe tudi običajni honorar. — Tudi nenagrajeni prispevki — v kolikor so dobri — se lahko objavijo z av* torjevim dovoljenjem v publikacijah Mladinske Matice; ti pa za običajni honorar.
Rokopisi naj se predložijo pod geslom ali značko, s katero naj bo opremljena tudi zaprta kuverta, vsebujoča avtorjev naslov, in sicer do 1. decembra 1931. tajništvu Mla= dinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
Za izredno publikacijo.
Poleg že navedenih razpisuje Mladinska Matica še posebno nagrado v znesku 3000 Din za najboljše delo, ki bi bilo primerno Miklavževo darilo za naše najmlajše šolske otroke.
Rokopisi za to nagrado se pa morajo dostaviti vsaj do konca oktobra tega leta.
V/, * ■
.... : ■ -V,
Na deSo za naš dom! Vsa naročila potom U.G.P.
i ■ • (š'Vw'¿i..,. „•'..
Učitr lisks pevski žbor JUU»
Pevski zbor je absolviral tečaj v dneh 5., 6, 7. in 8. septembra v prostorih Glasbene Matice. Vsi člani so bili ponovno preizkušeni in grupirani k posameznim glasovnim skupinam. Vsem navzočim je odbor sestavil posebna potrdila o obisku pevskega tečaja. Ta potrdila naj služijo š olskim upraviteljstvom, oziroma sreskim šolskim nadzornikom v svrho ugotavljanja posečanja pevskih vaj. Potrdila se bodo nadalje izdajala za vsak pevski tečaj.
Pevski zbor vežba historični in sodobni srbski program. Koncerti se bodo vršili od decembra dalje po vseh večjih krajih Drav* ske banOvine.
Kakor že predvideno, da se omogoči sodelovanje pri pevskem zboru tudi oddalje* nejšim tovarišem, se bodo vršili sledeči pevski tečaji:
V Ljubljani vsako soboto, počenši z 19. septembrom od 20. do 22. ure v prostorih Glasbene Matice, tečaj vodi tov. Viniko Rup* nik; v Mariboru 19. septembra zvečer — te* čaj vodi dirigent Kumar Srečko; v Ormožu 20. septembra —- vodi Kumar Srečko; v Ce* lju 19. septembra zvečer — tečaj vodi Pertot Milan; v Sevnici 19. septembra zvečer pod Vodstvom tov. Avg. Šuligoja; v Kamniku 19 septembra zvečer — vodi Primožič Ivan; v Radovljici 19. septembra zvečer pod vod* stvom tov. Kobentarja; v Novem mestu 19. septembra zvečer pod vodstvom S. Ceruta; 20. septembra v Črnomlju pod vodstvom tov. S. Ceruta Vse podrobnosti bodo objavljene v dnevnikih.
Pozivamo vse tovariše pevce in tovarišice pevke, da se v navedenih dneh udeležijo napovedanih pevskih tečajev v onem kraju, ki jim je najbližji. Poziv velja dosedanjim članom in onim, ki nameravajo v bodočnosti sodelovati. V teh pevskih tečajih se bo na* študiral program intonačno in ritmično — skupne vaje se bodo vršile le v daljših presledkih v večjih krajih Dravske banovine.
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne.
Stanovska organizacija JUU
iz društev:
Vabila:
= REDNI LETNI OBČNI ZBOR RADOVLJIŠKEGA UČITELJSKEGA DRU= ŠTVA se bo vršil dne 3. oktobra ob Ji 11. uri v poslopju osnovne šole na Jesenicah s sledečim dnevnim redom: I. Poročila: a) pred* sednika, b) tajnika, c) blagajnika in č) ra^ čunskih pregledovalcev. II. Predlogi in nasveti. Isti naj se pošljejo društveni upravi najkasneje 2 dni pred občnim zborom. ;III Reorganizacija društva. IV Volitve upravne a in nadzorstvenega odbora ter namestnikov. V. Volitve delegatov za banovinsko in glavno skupščino. VI. Slučajnosti.
No^e knjige
—k Delavska založba v Ljubljani je založila P. dr. Angelika Tominca: »Osnovna načela krščanskega socializma«, ki jih vse= buje okrožnica papeža Leona XIII. v letu 1891(. Okrožnica vsebuje vodilne smernice, ki naj bi rešile socialno vprašanje sveta, kakor si jih je zamislil papež Leon XIII. pred 40 leti Okrožnico bodo radi čitali tovariši, ki se pečajo s socialnim vprašanjem. Stane vezana 45 Din broširana 32 Din.
Novosti za damske olašče pravkat došle!
A. & E. Skabernè Ljubljana
Popolna razprodaja mavusfakturn. blaga!
Radi opustitve trgovine se bo vse blago po zelo nizkih cenah popolnoma razprodalo. — Različno blago celo pod lastno ceno.
JOSIP SLIBUR, manufakturna trgovina LJubljana — Stari trg St. 21
SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU.
MAII OGLASi
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
Ravnokar izišli
fotoabecednik
Vas na 64 straneh s 123 slikami najhitreje nauči fotogragrafirati. Cena knjigi je IS Din. Dobi se povsod!
Drogerija Gregorič - Ljubljana
Prešernova ulica št. 5
LJUBITELJI KNJIG!
Več knjig različne vsebine, slovenskih in nemških, naprodaj. Tudi več muzikalij, cers kvenih pesmi Kdor vzame vse naenkrat, dobi prav poceni. Naslov na upravništvo pod šifro X. Y. Povratno-znamlko treba priložiti
Specialno
oije zoper prah
za higienično čiščenje učilnic,
laneno olje, firnež, emajlne lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tud' študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju
MEDSČ-ZANKL J) TlZi^Z;
LASTNIK FRANJO MED1Č. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča »	v Mariboru in Novem Sadu.
LASTNA TVORNICA SOLSKIH ZVEZKOV
v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru
Cene konkurenčne I Za htevajte cenik
Zaloga vseh šolskih zvezkov, beležnic, dnevnikov, skicirk in podkladkov. — Zvezki za okroglo pisavo štev. 1, 2, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir.
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
Lrauai
■■■■«■■■■•a
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Seli Kart
Zaloga barv, tusev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.
■»■i
Naročajte
UCITEUtKA TISKARNA
y LJUBLJANI
jenajmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — llustr.knjigeveno-barvnem in večbarvnem tisku. Brošure In knjige v malih in največjih nakladah. — časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, Cenikov In reklamnih listov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
šolski zvezki za osnovne, mešč. In srednje šole. Risanke, dnevniki In beležnice.
Vse tiskovine za društva In šole (lepake, letake, izpričevala itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni I
uimu SKA & ^jigarma
Ima v zalogi .Galerijo naših mož": 1. Trubar, 2. Vodnik. 3. Slomšek, 4. Prešeren, 5. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič,9. Aškerc, 10.Tavčar, 11 .Leveč, 12. Eravec 13.Jenko, 14.Cankar, 15. Ganpl, 16 Parma, 17. Kersnik, 18. Maister, 19. Župančič, 20 Strossmayer. Slika 10Dln.
Dame!
Plašče, kostume in obleke, najugodneje in na obroke Vam nudi
A. Paulin,
Ljubljana — Kongresni trg št. 5
P. n.
šolam in šol. upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd.
Anton ianežič
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjigoveških potrebščin
Lu&ljana, Florjanska ulica št 14
Gostiln»
Ražem
Ljubljana
nažabjakušt.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska, in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
fini&OVE; ¿ZBIRKE
NAMEÖB IN ODEEDB
za osnovne in mešč. šole ter učiteljišča v Drav. banovini
I.	zvezek (od prevrata do konca leta 1920.) broš. Din 5—.
II.	zvezek (za 1. 1921.) broš. Din T—.
III.	zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 9'—.
IV.	zvezek (od 1. januarja 1923. do 30. junija 1924 ) broš. Din 14' — .
V.	zvezek (od 1. julija 1924 do 31. decembra 1925.) broš Din 32'—.
VI.	zvezek (za 1 1926) broš. Din 24'—.
VII.	zvezek (za I. 1927.) broš. Din 25 -. VIII. zvezek (za 1. 1928.) broš. Din 25'—.
IX. zvezek (za 1. 1929.) broš. Din 25'—.
Naročila sprejema
KNJIGARNA
UČITELJSKE
TISKARNE V LJUBLJANI
Prav tam se dobi: C. Cavalieri: Propisi o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda. Broš. Din 120'—.
Premog In drva
¿»4» najboljše vrste dobavlja
A |. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5.
Telefon 2059.
Otomane
peresnice, žimnice, divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah
F. Sajovic
Ljubljana, Stari trg štev. S
VSIE KNJICœ
SLOVENSKE O L S K E
IMA NA RAZPOLAGO
KNJIGARNA
UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
ZAHTEVAJTE CENIK!
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠT. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst
nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. Na debelo!	Na drobno!
vsa tiskarska dela za dom, šolo
urad in društvo
v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
Xjubljana, datum postnega pečata.
P. n.
Učiteljstvu in šolskim upraviteljštvom!
V soglasju z razgovori in sklepi na konferenci, katere se je udeležil tudi zastopnik iz Dravske banovine in ki je bila v dneh od 25. do 30. julija 1930. pri ministrstvu prosvete v Beogradu zaradi uvedbe novih enotnih zvezkov na osnovnih šolah po vsej državi, je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani za osnovne šole v banovini vse vrste novih zvezkov, in sicer:
1.	Lepopisnice z napisanimi vzorci.	|
2.	„	brez napisanih vzorcev.	(Rjav ovitek.)
3.	,, z napisanimi vzorci v cirilici. I
4.	Okrogla pisava.
5.	Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek.)
6.	Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.)
7.	Risanke. (Siv ovitek.)
Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvezkov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki.
Uporaba in popis novih vzorcev sta razvidna iz nastopnega:
1. Lepopisnice z napisanimi vzorci.
(Oblika 17-5 X 2V5 cm ležeča.)
Preden začno otroci v I. razredu uporabljati štiričrtne lepopisnice z napisanimi vzorci, se poprej vadijo v pisanju pisnih elementov (črt lasnic, senčnic, lokov, vijug) in črk brez zgornje in spodnje dolžine v „Početnicah", zvezkih z enočrtno lineaturo v razmaku 10 mm. Ko so dobili vsaj deloma potrebno spretnost v pisanju pisnih sestavin, preidejo šele na uporabo lepopisnic z napisanimi vzorci.
I.	razred: štev. 1 = štiričrtni zvezek z lineaturo v razmerju 5'5: 8'25 za male črke,
sestavljene po genetiškem redu s primernimi zlogi in besedami; štev. 2 = štiričrtni zvezek z lineaturo i'5 : 8'25 za velike črke, sestavljene po genetiškem redu s primernimi krstnimi imeni;
II.	razred: štev. 3 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5 : 7'50 za male črke v skupinah,
sestavljenih po genetiškem redu s primernimi besedami; na zadnjih straneh mala abeceda in številke; štev. 4 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5: 7'50 za velike črke v skupinah po genetiškem redu s primernimi krstnimi imeni; na zadnjih straneh velika abeceda;
III. razred:	Za ta razred so določeni za vse šolsko leto 4 zvezki s štiričrtno
lineaturo 4 : 6. Od teh vsebuje zvezek: štev. 5 = kratke stavke (izreke, pametnice, pregovore, resnice, zbrane iz slovenskih šolskih čitank) z velikimi začetnimi črkami, uvrščenimi po genetiškem redu;
štev. 6 = velike črke po abecednem redu s primernimi krajevnimi imeni; štev. 7 = kratke stavke (pregovore, pametnice itd.) z velikimi začetnimi črkami po abecednem redu in
štev. 8 = daljše stavke poučne vsebine in pregovore.
2. Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Oblika 17-5 X 21-5 cm ležeča.)
I. razred: štev. 7 a = štiričrtni zvezek z lineaturo 5'5 : 8'25;
"	9 9	9 9	19	«3 7 3
99 »9 11 ff 4 .* 6; enočrtni zvezek z lineaturo v razmaku 12 mm
19	9f	99	99	ff	ff	10 ,,
"	99	99	ff	ff	ff	9 f,
zvezek brez črt s podkladkom;
,, ,, in brez podkladka.
II. „	„ 2 a =
III. „	„ 3 a =
IV. „	„ 4 a =
v. „	,, 5 a =
VI. „	,, 6 a —
VII. ,,	„ 7 a —
VIII.,,	„ 8 a =
3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Oblika 17-5 X 21-5 cm ležeča.)
Po novem učnem načrtu je začeti v II. polletju v III. razredu tudi s poukom v čitanju in pisanju „druge pismenice", tedaj na osnovnih šolah v Dravski banovini — cirilice. V to svrho so sestavljene lepopisnice za cirilico, in sicer za:
III. razred: štev. I == štiričrtni zvezek z lineaturo 4:6 za male črke, sestavljene po
istih skupinah in istem redu, kakor so v „Prvi srbski ali hrvatski čitanki", ki je uvedena na narodnih šolah v Dravski banovini, in sicer:
/. črke, ki so po glasu in obliki enake latinici (a, e, j, k, o in M) ;
2.	črke, ki so po obliki enake latinici, po glasu pa neenake (b, g, u, p, c);
3.	črke, ki se po glasu in obliki razlikujejo od latinice;
po vsaki skupini črk prihaja pisanje primernih zlogov in besed, štev. 2 = štiričrtni zvezek z lineaturo 4:6 za velike črke cirilice, ki so sestavljene po istih skupinah, kakor male črke. Za vsako veliko črko prihaja pisanje primernih krstnih imen; štev. 3 = štiričrtni zvezek z lineaturo 4:6 brez napisanih vzorcev.
Od IV. do VIII. razreda se uporabljajo pri lepopisju cirilice prav isti zvezki brez napisanih vzorcev kakor pri lepopisju latinice. (Glej 2. odstavek!)
4. Okrogla pisava.
V II. razredu višje narodne šole (v VII. in VIII. razredu) je vaditi pisanje z „rond" peresom. V ta namen so že uvedeni na osnovnih šolah v Dravski banovini zvezki za okroglo pisavo, in sicer:
štev. 1 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5:5 za male črke, sestavljene po genetiškem
redu s primernimi zlogi in besedami; štev. 2 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5:5 za velike črke, sestavljene po genetiškem
redu s primernimi krstnimi in krajevnimi imeni; štev. 3 — štiričrtni zvezek z lineaturo 5 : 5. Na prvih štirih straneh so vaje v pisanju številk po genetiškem redu, ostale strani so pa brez napisanih vzorcev. Vsak zvezek za okroglo pisavo ima na 2. strani ovojnega lista potrebna pravila o pisanju z „rond" peresom.
5. Pisanke in vezbanke.
(Oblika 17'5 X 21'5 cm pokončna.)
Vse pisanke in vezbanke odgovarjajo z ozirom na lineaturo vseskoz lepo-pisnicam, ki so določene za posamezne razrede, in sicer:
I.	razred: štev. 1. Pisanka za spisne vaje s štiričrtno lineaturo 5'5 :8'25;
II.	,, ,, 2. ,, ,, ,, ,, ,, ,t 5.7 5,
III.	„ „ 3. „ „ „ „ „ „	„ 4: 6 s potegnjenimi
črtami z zgornjo in spodnjo dolžino; „ 3a s črtami z zgornjo in spodnjo dolžinoy označenimi le v začetku in na koncu črte;
IV.	„ ,, 4. Pisanka za spisne vaje z enočrtno lineaturo v razmaku 12 mm
V.	., 11 5. ,, ,, ,, ,, ,, >,	,, ,, M	10 9>
VI.	,, ,, 6. ,, ,, ,, ,, ,, ,,	,, ,, >, 9 t>
VII.	,, ,, 7. Vežbanka za pismene vaje brez črt s podkladkom v razmaku črt
9 mm;
VIII.,,	„ 8. Vežbanka za pismene vaje brez črt in brez podkladka.
6. Vezbanke za računanje.
(Oblika 17'5 X 21 '5 cm pokončna.)
Od I. do VI. razreda: Vežbanka za računanje z enočrtno vodoravno lineaturo v razmaku 7 mm;
VII. in VIII. razred: Vežbanka za računanje brez lineature.
7. Risanke.
Risanke iz risarskega papirja za geometrijo in prostoročno risanje s perfo-riranimi in neperforiranimi listi so uvedene v nižjih razredih (I.—III.) v velikosti 19-5:25-5, v višjih razredih (IV.—VIII.) pa v velikosti 24-5:32-5. — V višjih razredih se uporabljajo poleg risarskih zvezkov lahko posamezni risarski listi v večji obliki (24:36 in 29:41), kijih hranijo učenci(ke) v ovojnih listih.
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani.
Zahtevajte od vseh trgovcev, da nabavijo nove šolske zvezke, ki se prodajajo v korist Učiteljskima domovoma v Ljubljani in Mariboru!