306 Deželni zbori. Štajarski deželni zbor. Deželnemu zboru so bile v 1. seji predložene bolj važne stvari te-le: 1. Načrt postavin zastran delanja in zdržavanja cest k železničnim postajam in kolodvorom. — 2. Načrt postavin zastran oblasti in postopanja v zadevah javnih cest in potov, ki niso državni, in zastran cestnega policijskega reda. — 3. Sporočilo deželnega odbora zastran napravljenja sirotišnic in hiš za bolehne revne ljudi kot deželnih zavodov. —4. Načrt postavin zastran rešitve kmetijskih pridelkov in denarja za cerkev, fare in šole, ki se še zdaj od posestva davati mora. — 5. Načrt postavin zastran javnega oskrbovanja ubogih. — 6. Sporočilo deželnega odbora, kako bi se najbolj vre-dila stvar najdencev. — V drugi seji trije vladini predlogi: Zastran pravih razmer učiteijstva na javnih ljudskih šolah. — Načrt postavin, kako se naj vravnajo, napravijo, zadržujejo in obiskujejo javne ljudske šole. — JSačrt postavin o realkah. — Okrajnemu zastopništvu v Stanjcu se dovoli, da sme jemati 30 procentov pri-klade od neposredne dače; ravno to se tudi dovoli okrajnemu zastopu v Loču, da sme vzeti 40% za potrebne okrajne stroške. — Podpora od 3000 gold. za štipendije učencem na trgovski akademiji se na dalje dovoli. — Večim srenjam se d& dovoljenje, da smejo pobirati plačo od vsakega, ki hoče stopiti v srenjo kot domačin, pristavi se vendar, da S t. Jurjevska srenja pri Celji sme na leto vzeti 15 gold., druge pa samo 10 gold. — Trgu Obercevring se dovoli, da sme jemati 2 gold. dače od vsakega psa vsako leto. — V tretji seji 13. sept. je stavil poslanec dr. Schlosser predlog, podpisan od 11 drugih udov zbornice, da deželni zbor izreče željo, da namesti tega, da deželni zbor voli poslance v državni zbor kakor dozdaj, se vprihodnje vpeljejo neposrednje volitve za državni zbor. — Državni predlog, da naj bi se volili 4 udje iz deželnega zbora v deželno komisijo za vpe-ljanje nove gruntne postave se izroči posebnemu odboru o 5 udov. — Državni predlog zastran odločbe: ali po menitvi gruntnih oddelkov gospodarjem naraste korist, se izroči srenjskemu odboru. — V peti seji je baron Hammer predsedniku izročil predlog: naj se kon-kordat popolnoma in brž brž odpravi v(bojo potem mar silni davki nizi in dobijo Slovenci na Stajarskem svoje narodne pravice?) in dr. Schlosser se je poganjal za direktne volitve poslancev državni zbor (to se pravi: pokopajte deželne,zbore popolnoma!) Deželni zbor kranjski pričel se je 15. dne t. m. Snidli so se večidel vsi poslanci, prišel je tudi dr. Klun; prečast. knezoškofa ni bilo in ga menda tudi ne bode, kakor poslednji čas ne; grof Coronini se je odpovedal poslanstvu; pl. Langer je prosil za mesec dni odpusta. Novoizvoljeni poslanci: visi rudarski svetovalec Lipold, dr. Razlag, dr. Zarnik in Kotnik vsedli so se na stran narodnih poslancev. Deželni glavar gosp. dr. Karol pl. Wurz-bach kot prvosednik je pozdravil zbornico v nemški in nekoliko v slovenski besedi; v nagovoru je omenil posebno kranjske deputacije, ki je šla meseca decembra L L presvitlemu cesarju hvale izrekat za ljubljansko-trebiško železnico, ter je povedal, da je bila deputacija od Njih Veličanstva 12. decembra na cesarskem dvoru v Budinu milostivo sprejeta. Klicu na slavo Njegovega Veličanstva odmevali so se trikratni navdušeni živio-klici. Na to poprime besedo c. k. dež. predsednik g. Conradpl. Ei-b e s f e 1 d ; po malo nemških besedah nadaljuje govor svoj slovenski ter pravi: Primite častita gospoda moj pozdrav v imenu vlade. Veseli me in v čast si štejem, da mi je dano zopet nazočemu biti pri razpravah veleslavne skupščine. Prepričan sem, častita gospoda, da so Vam resno na srcu vse deželne zadeve in da bodete z navadnim gorečim domoljubjem delovali v prid in blagor domovini svoji. Ne dvomim tedaj ni malo, da bodete s posebno skrbjo pretresli tudi važne nasvete, ki Vam jih bode v pred-stoječih sejah vlada predložila zlasti o šolskih in kme-tovalskih zadevah. Kar se mene tiče, vesten sem si, da me pri vsem mojem delovanji vodi iskrena udanost do dežele in njenega blagorja. Zatorej smem nadjati se in prosim tudi, da mi Vi častita gospoda ne vskratite svojega blagohotnega zaupanja. Potem nemški povdarja marljivo delovanje lanskega zbora in omenja dognane po- 307 godbe zarad odškodovanja za iakamerirano deželno premoženje; naposled se sklicuje na decembersko ustavo 1867. leta, ktera mu kot zastopniku vlade veleva stati med strankama in ne nad njima. Po vsem tem naznanja zboru, da je izročil prvosedniku sledeče vladne predloge o šolskih in kmetijskih zadevah, namreč: 1) zarad osnove in vzdrževanja obrtnijskih nadaljevalnih šol, 2) zarad šolskega nadzorovanja, 3) zarad uravnave osnovanja, vzdrževanja in obiskovanja javnih ljudskih šol, 4) zarad uravnave pravnih razmer učiteljev ljudskih šol, 5) zarad realke, 6) zarad postave o čeni-teljih, ki imajo razsojati, ali se da po zameni zemljišč boljše kmetijsko gospodarstvo doseči. — Ko si zbornica gospoda Luka Svetca in dr. Savinšeka izvoli za zbora-ravnatelja, konča deželni glavar sejo s sočutljivem spominjanjem dveh umrlih velečislanih poslancev, namreč general-vikarja gosp. Antona Kosa in gosp. Santo Treota. V dokaz srčnega pomilovanja se vzdigne cela zbornica iz svojih sedežev. V seji drugi dan, ko se je prebral slovenski zapisnik prejšnje seje (deželni koncipist Kreč je letos stanovitni zapisnikar) in so novoizvoljeni poslanci predpisano obljubo storili, so prišle volitve za zbornična opravila na vrsto. Dr. C o s t a in K. D e ž m a n sta bila izvoljena za pregledovanje stenografiČnih zapisnikov; — v finančni odsek so bili izvoljeni: dr. Jan. Bleivveis, dr. Costa, Kromer, Margheri, Dežman, Peter Kozler, Lipold, dr. Razlag in dr. Preveč; — v peticij s ki odsek: Zagorec, Pintar, dr. Toman, Svetec, Ravnikar, dr. pl. Kaltenegger in dr. Zarnik; — v gospodarski odsek: Lipold, Pintar, Kotnik, Koren, Kramarič, grof Barbo, dr. Toman, Svetec, Ravnikar, dr. Savinšek in grof Thurn; — v ustavni odsek: dr. pl. Kaltenegger, dr. Bleiweis, dr. Costa, Rudež, dr. Razlag, dr. Toman, Svetec, Ravnikar in dr. Zarnik; — v odsek za preso-jevanje opravilnega sporočila deželnega odbora: Peter Kozler, dekan Toman, baron Zois, Svetec, Tavčar, dr. Savinšek in baron Rastem; — v šolski odsek: Lipold, dr. Bleiweis, Svetec, dekan Grabrijan, dr. Costa, dekan Toman in baron Apfaltrern. — Po dokončanih volitvah odsekov se je brala zahvalnica županije se-nožeške in vremske doline deželnemu odboru (glej niže doli). V 3. seji je deželni glavar naznanil zboru, da v včerajšnji seji izvoljeni odseki so si izbrali svoje prvo-mestnike, namestnike in zapisnikarje, in sicer tako: finančni odsek dr. Jan. Bleiweisa za prvomestnika, dr. Gosto za namestnika in dr. Prevca za zapisnikarja; šolski odsek za prvomestnika dr. Costo, za namestnika dekana Grabrijana in za zapisnikarja L. Svetca; peticij s ki odsek za prvomestnika dr. Tomana , za namestnika dr. pl. Kaltenegger in za zapisnikarja Luka Svetca; odsek za presodbo opravilnega sporočila deželnega odbora za prvomestnika Petra Kozlerja, za namestnika barona Antona Zoisa in za zapisnikarja dr. Savinšeka; gospodarski odsek za prvomestnika dr. Tomana, za namestnika Lipolda, in za zapisnikarja Pintarja; ustavni odsek za prvomestnika dr. Razlaga, za namestnika Ravnikarja in za zapisnikarja dr. Zamika. Konečno je rešil deželni zbor v tej seji dve reči: za zidanje farne šole in za druge občinske potrebe je občini na Studencu v Krškem po nasvetu deželnega odbora (poročal je v njegovem imenu dr. Costa) dovolil pobiranje davkovske priklade s 70jodstotki za 1869. L, za 1870. leto pa s 65 odstotki, in dovolil je po nasvetu deželnega odbora (poročevalec je bil dr. BIeiweis) vdi-njanje še enega služabnika na ljubljanski realki. — Vladni načrt postave o nadaljevalnih obrtnijskih šolah se je izročil šolskemu odseku v predposveto-vanje, drugi vladni načrt postave o činiteljih, ki imajo razsojati, ali se d& po zameni zemljišč boljše kmetijsko gospodarstvo doseči, kakor tudi predlog deželnega odbora o gozdarjih sta se izročila gospodarskemu odseku v posvet, finančnemu odseku pa se je izročilo mnogo odborovih predlogov. V 4. seji naznanja deželni glavar pismo, v kterem finančni minister deželnemu odboru napoveduje, da dežela prejme 700.000 gold. v obligacijah, kakor jih je odbor želel; deželni glavar nasvetuje, naj se zdaj, ko je dežela dobila ta denar, za kterega je bila dolgo pravda, zahvala izrekuje pl. Strahl-u, ki je kot prejšnji deželni odbornik deželno pravico zelo pojasnil,, in pa državnim našim poslancem, ki so se tudi na Dunaji trudili za to, da se je deželi povrnil denar; zbor vstavši pritrjuje zahvalo. — Potem se je začela obravnava o predlogu deželnega odbora, ki se tiče postave zastran zapiranja obče škodljivih ljudi v po-silno delalnico. Poročevalec je bil dr. Costa. To postavo je že deželni zbor lanski izdelal, a ni bila potrjena, da-si tudi je bila osnovana prav po postavi za doljno Avstrijo že potrjeni. Govoril je prvi o tej zadevi dr. Zarnik in začudenje izrekel, da vlada ni potrdila postave, nad ktero se nova era vendar spodti-kati ne more, ker se ne tiče niti narodnosti niti šolstva in druzih njej nepriljubljenih stvari ne, ampak je čisto nedolžna, indiferentna. Ker je prav enako postavo potrdila doljni Avstriji, misliti se mora, da naše ni potrdila zato, ker so jo Slovenci izdelali. „Ja Bauer, das ist was anderes" — utegnilo bi se tukaj reči. (Smeh in dobro-klici, —¦ deželni glavar govornika opominja, naj ne sega čez meje). Dr. Zarnik nadaljujeje govor in pravi, da deželni poslanci niso zato tukaj , da bi vladi komplimente delali, ter si prizadeva dokazati^, da postava ta spada v področje deželnega zbora, Ce se deželnemu našemu zboru skor nič ne potrdi, kar sklene, čemu pa sedimo tukaj? — C. kr. dež. predsednik dokazuje zvezo te postave z drugimi in protislovje z drugimi; vendar se da najti pot, da se temu protislovju v okom pride, kakor ga je zbornica doljno-avstrijska našla v §. 11. — Dr. Toman obžaluje, da dunajska vlada ni nasvetovala potrjenja te postave ter s tem razodela, da ima dvojno mero, s ktero meri pravice. On sicer principa te postave, po kterem se taki, ki so kazen prestali, še zapirajo v posilno delalnico, ne more potrditi, ker taka postava žali pravico prostosti človeške, — al če že velja ta princip, zakaj ne velja eni deželi to kar drugi? Poročevalec dr. Costa, bravšiodpis ministerski, svoje začudenje izrekuje, da je bil popred §. 10 kriv tega, da postava ni potrjena bila, danes pa nenadoma slišimo, da ne §. 10., ampak §. 11. je kriv. To je vendar preveč lahkomiselnosti v vladinih krogih! Sicer se zmi-rom povdarja, kako je decemberska ustava razširila avtonomijo deželno, a zdaj dosto očitno vidimo, da pred decembersko ustavo je bila ta postava potrjena dunajskemu zboru, po decemberski ustavi pa kranjskemu ne. Dr. Toman nasvetuje, naj prestane seja za kakih 10 minut; deželni odbor naj se med tem posvetuje z vladnim zastopnikom, in naj stavi potem predloge o pre-membi dotičnih dveh paragrafov. To se zgodi; predlogi odborovi obveljajo v zboru, in stvar je bila rešena. Drugi predmeti, ki so se še obravnavali v tej seji, bili so: prošnja občine Velika dolina, da bi ostala pod Krško sodnijo, ki se je izročila po nasvetu poslanca Zagorca odseku za ustavne in občinske zadeve v vsestranski premislek; — predlog deželnega odbora, naj se dovoli 50% davkovske priklade soseskam krške in cerkljanske županije za novo pokopališče v Leskovcu in za druge občinske potrebe, je zbor enoglasno potrdil. — Konečno bere deželni glavar pismo dr. Tomana,, v kterem naznanja, da se iz raznih vzrokov odpove d r- 308 žavnemu poslanstvu. Težavno in z velikimi žrtvami sklenjeno je pač delovanje državnega poslanca, ki mora dom& zapustiti opravila svoja in na Dunaji bivati veči del leta; ako pa poslanec, ki se je udal želji narodne večine zborove in je šel v dunajski državni zbor krvavo pot potit, v zahvalo temu hudobnih napadov brez konca in kraja ima strpeti, čuda ni, da vrže to butaro od sebe.