SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poitl prejemali velja: Za celo Uto predplaian 16 (Id., za pol leta 8 (ld., za četrt leta 4 (Id., u jtdti mesec 1 (Id. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za cela leto 12 (ld., sa pol leta 6 (ld., za četrt leta S (ld., ta jeden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravnlitvo in ekspedletja v ..Katol. Tiskarni", Vodnikove all ce it. 2. Rokopisi se ne vračajo, neirankovana pisma ne Tiprejemajo. Vredništvo je v SemeniBkih allesh It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivxemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne, Ätev. 272. V Ljubljani, v sredo 25. novembra 1896. Letnik 5LXTV. „Leonova družba". Nje namen. „Leonova družba" ni več želja, ampak dejstvo. V četrtek, 19. listopada, je bil velepomenljivi rojstni dan slovenske Leonine. Velepomenljiv dan, dejal je predsednik osnovalnega in prvega občnega zbora, monsign. dr. Mahnič, in velepomenljiv pravimo tudi mi. Zakaj „Leonova družba" ima velik smoter. Nje namen je „zbirati in vspodbujati na znanstveno delovanje krščanski misleče učenjake na Slovenskem ; gmotno podpirati znanstvena početja; navajati na znanstveno delo mlade pisatelje ; skrbeti za gmotno podporo in znanstveno izobraženje ter za krščansko življenje slovenskih visokošolcev". Dolgo časa je tuj duh moril v nas vsako svojo misel o krščanstvu, svojo misel o vedi. Kdor je hotel biti omikan, moral je brez svobode, brez raz-bora zametati razodenje, sramovati se Kristusa, z gnevom govoriti o „latinizatorjih in romanizmu", smešiti „Pijeve dogme", rogati se cerkveni oblasti. Moral je nehote, tudi zoper svojo voljo, pritezati z vsem, kar so tujci imenovali vedo. Ko je preplavljal Evropo racijonalizem, moral je biti racijonalist; ko je vsplaval na površje darvinizem, moral je biti darvinist; sedaj ko pljuska v dežel umski nihilizem, mora biti nihilist. Sicer bi to sramotno suženjstvo našega mišljenja razboritemu možu izvabilo le pomilovalen nasmeh, ko bi ne bilo tako pogubno za narod. A misel in dejanje, nabiranje in življenje vsekdar združno stopajo med svet ali si vsaj slede. Pogubnim idejam slede pogubna dejanja, pogubnemu na-ziranju pogubno življenje. To priča vsečiherna po-vestniea. To svedočita sosebno tako jasno laži — reformacija in francoska revolucija. Zato si rodoljub ne more kaj, da se ne bi z moško resnobo uprl pogubnemu toku v mišljenju. In če je katero mi- šljenje pogubno, je izvestno vse taječi, vse uničujoči nihilizem naših dnij. A kaj je vzrok duševnemu suženjstvu naše dobe? Le-to, da smo se polenili ali pa nas je polenil duh časa, da ne moremo in nočemo več sami misliti, da mislijo vedno drugi za nas. Zato veduo nerazsodno to mislimo, kar misli malo izvoljenih mož znanja, naj si je potem njih znanstvo pravoslavno ali ne. Zbog tega mora biti vsakega domoljuba skrb, da se osvobodi naše mišljenje, da začnemo sami misliti, da bo naše znanje zares naše. Posebno je treba svojega znanja visokošolcem, ki bodo kedaj vodili naš narod in vtisnili njegovi omiki pečat svojega duha. Zato se mora skrb rodoljubnih mož ozirati vzlasti še nanje. Ni čuda torej, da so naši možje že dolgo razmišljali, kako pomagati, kako zatreti to presramotno suženjstvo. Posamezna moč je prešibka v obči potrebi. Iskati je bilo treba močij v zadružnosti. Tedaj se je porodila na Dunaju o podobnih razmerah „Leonova družba". Vsakdo je spoznal, da take družbe treba tudi nam Slovencem. Treba nam je znanstvenega društva, ki bi gojilo modroslovje in druge vede, vspodbujalo vse na znanstveno delovanje in tako zapiralo pot umskemu šarlatanstvu. Misel o slovenski Leonini od tedaj nikdar ni zamrla. A žalostne naše razmere so branile, da je ni bilo moči ustvariti. Še le te dni po mnogem naporu je že davno spočeta misel stopila ustvarjena med svet. Osnova „Leonove družbe". Za 19. dan listopada tedaj je povabil osnovalni odbor vse slovenske razumnike v Ljubljano. Prišlo jih je dokaj, če tudi ne toliko, kolikor bi jih bilo želeti za tako veletehtno stvar. Ta dan torej so osnovali znanstveno društvo, ki naj mu je ime po velikem lučnjaku krščanske vede, Leonu XIII., „Leonova družba". Izbrali so najprej izmed navzočnih in nenavzočnih „Leonovi družbi" svoj odbor ali ravnateljstvo, ki stoji vsemu društvu na čelu. Izvoljeni so bili p. n. gg. : Prelat dr. Janez Ku-lavic, predsednik; dr. Janez Ev. Krek, podpredsednik; dr. Aleš Ušeničnik, tajnik; dr. Josip De-bevec, blagajnik ; dr. Aaton Mahnič, dr. Josip Pavlica, dr. Ivan Mlakar, odborniki ; dr. Karol Strekelj, dr. Janez Janežič, Josip Rozman, namestniki. Za slovenske visokošolce pa se je osnovalo posebno starešinstvo, ki naj skrbi za njih gmotno in duševno podporo. Voljeni bo bili za sedaj p. n. gg. : Prelat dr. Andrej Cebašek; dr. Josip Debevec, prelekt; dr. Franc Deteta, c. kr. gimn. ravnatelj; Josip Hubad, c. kr. gimn. ravnatelj; Franc Jančar, župnik n. reda; dr. Janez Janežič, bogosl. profesor ; Josip Jenko, c. kr. gimn. prof.; kanonik Andrej Kalan, deželni poslanec; dr. Janez Ev. Krek, bogosl. profesor ; kanonik dr. Ivan Kri-žanič, bogosl. profesor; prelat dr. Janez Kulavic, semeniški ravnatelj; dr. Frančišek Lampe, bogosl. profesor ; dr. Josip Lesar, bogosl. prof. in vodja ; msgnr. dr. Anton Mahnič, bogoslov. profesor; dr. Josip Marinko, c. kr. gimn. profesor in katehet; dr. Anton Mihalič, okrožni zdravnik; kanonik dr. Ivan Mlakar, profesor in vodja; kanonik dr. Josip Pajek; dr. Franc Papež, odvetnik in deželni poslanec ; Fran Pavletič, sodni praktikant; dr. Josip Pavlica, sem. spiritaal; Leopold Picigas, prefekt na c. kr. Terezijanišču ; Franc Robič, državni poslanec ; Josip Rozman, mestni kaplan ; p. Hugolin Sattner, gvardijan ; Viljem Schweitzer, odvetn. koncipient; dr. Franc Sedej, c. kr. dvorni kaplan ; kanonik Josip Smrekar, bogosl. profesor ; kanonik Janez Sušnik ; p. Stanko Škrabec; dr. Josip Som, c. kr. gimn. profesor; dr. Karol Strekelj, c. kr. urednik slov. drž. lista ; dr. Ivan Susteršič, odvetnik in državni poslanec ; dr. Aleš Ušeničnik, stolni vikar ; dr. Frančišek Ušeničnik, spiritual; Miha Vošujak, državni LISTEK. Narodna marela. XII. Gospod vrednikl Nekaj sem Vam še na dolgu. Svoj čas sem obljubil narediti tucat marel, pa pri jednajsti sem zastal. Torej še jedno, da bo tucat popolenl Post tot discrimina rerum .. . zopet jedno; poprej ni bilo mogoče; držaj se je odlomil. Da res: post varios casus, post tot discrimina rerum! Saj veste, koliko je polimana marela med tem že pretrpela. Celo stara tetka „Pratika" jo je hotela šiloma prodreti in strgati; a „Narod" jej je priložil tako klofuto, da jo je minula hitro vsa bo-jevitost, ker sicer bi ne smela stopiti v nobeno slovensko hišo. „Narod" je zadnji čas na debelo limal svojo marelo, ker se je začel lim luščiti. Povodom dr. Šu-steršičeve volitve je skuhal cel lonec „tičjega lima", naredil limanice in jih nastavil pod marelo, kateri je dal nekoliko krščansko-socijalne barve. Upal je, da s tem privabi kakega gimpelna. Pa revež je imel smolo. Izprevidel je kmalu, da je ves trud zastonj, da je le on sam tisti, ki je na limanicah obsedel 1 Uvidevši, da z našimi ljudmi nič ne opravi, začel je limati drugod. Na Dunaju, kakor veste, se je ustanovila nedavno nova liberalna stranka, katero vodi neki dr. Filipovič (ime slovansko, a srce kristalno germansko I). Seveda ta stranka ni nič dru-zega, nego „zvveite verbesserte Aufiage" stare nemške židovske levice, saj sta za-njo delala neumorno levičarja Žida Noske in Wrabetz (zopet slovansko ime pa germansko srce!) in snubila ter pila bratovščino pri socijalnih demokratih, da bi pri de-želnozborskih volitvah ž njimi skupno odbili glavo krščansko-socijalnemu zmaju. In naš radikalno-narodni „Narod" je v št. 246. v uvodnem panegiriku jako naudušeno pozdravil to novo židovsko zvezo in stranko, — „ k e r bo državi invsem nenemškim narodom prej in na večjo korist, nego če bi stopili na mesto stare levice klerikalci vseh vrst!" Ipsissima verba „Slovenskega Naroda", katera so vredna, da jih vsi tisti, ki mu šlep nosijo, zapišejo — z burkljami v dimnik! Iu odtlej naš hre-ščeči fagot na Kongresnem trgu v Ljubljani piska za las tako, kakor mu „naprej poje" razvpita časnikarska vlačuga, glasovita primadona v Fichte-gasse na Dunaju! Similis simili gaudet! Gospod vrednik ! To najnovejše dejstvo svedoči jasno kakor beli dan, da med našimi slovenskimi liberalci in njih dunajskimi židovskimi sodrugi ni Bog vedi kako velik prepad, da jih niti jeden korak ne loči. Naši radikalni kričači so si torej vendar le v prav bližnji žlahti z nemškimi židovskimi liberalci, kakor so n. pr. Noske, Wrabetz, Kronawetter e tutti quanti. Poroko, sklenjeno med dunajskimi židovskimi liberalci in socijaldemokrati je pozdravil naš „Narod", poroko naših liberalnih naprednjakov in nemških liberalcev pa je pozdravila stara brezzoba klepetulja in „prijateljica" Slovencev, graška „Tagespost". Roka roko umiva in „gliha vkup štriha" 1 Bismarck in Nemci so imeli tajno zvezo z Rusi zoper Avstrijo, kakor je zadnje dneve sam Bismarck razodel iz maščevanja. Kosmata kapa, gospod vrednik, jaz bi ne rekel dvakrat, da je med našimi kranjskimi Ignatijevi in kranjskimi „Bismarčki" jed-uak tajen „Schutz- und Trutzbtindnis" zoper klerikalno strašilo ! Saj je zadnjič naš liberalni fagot po Višnikarjevi izvolitvi zatrobil njegovim večinoma kočevskim volilcem : „Slava možem, ki so premagali črnega zmaja!" Pa potrpimo malo, saj se zna našemu železnemu Ivanu zaradi njegove odurne avtokratične nasilnosti in robatosti jednaka zgodili, kakor se je prisodila „železnemu kancelarju" zaradi jednake „Čednosti". Tedaj pa bo tudi on maščevalno odkrival poslanec', Julij \Vartho, mestni kaplan in katehet; dr. Ignaci; Žitnik, deželni poslanee. Le-ti bodo volili izmed sebe poseben odbor. Naposled treba je bilo določiti posamezne o d-s e k e vsaj v zametku. Kakor daleč se prostirata veri in veda, tako daleč bi se moralo raztezati tudi delovanje krščanskega znanstvenega društva. Zakaj takemu društvu nobena stroka znanja ni tnja. Tudi ne mrzi krščanstvo nobene vede, da je le res veda in ne patvor, ampak veseli se vsakega napredka t človeškem znanju. Saj čim višja je veda, tem bolj se bliža krščanski veri, tem očitnejše je njiju se-strinstvo po enem izviru od večne in čiste resnice. Seveda ozirati se je treba najprej na smoter „Leonove družbe*. To znanstveno društvo se je osnovalo, da bi s svojim življem zmanjšalo, zenačilo, zmagalo pogubni vpliv lažiznanstva na narod. Zato je bilo treba osnovati odseke najprej za one stroke, ki najgloblje segajo, pogubno ali blagodejno, v življenje narodovo. Osnovali so tedaj odseke za bogoslovje, modroslovje, socijalno vprašanje, leposlovje, pravoznanstvo, zgodovino in naravoslovje. Sploh pa bo moči te odseke presnavljati in pretvarjati po enem smotru, a različnih dejanskih potrebah. Smoter je duša, odseki so le organi, ki po njih duša deluje sedaj bolj tu, sedaj tam. Prihodnji občni zbor bo marsikaj lahko spopolnil, če bo le dano „Leonovi družbi" živeti, rasti in cveteti I Poziv. „Leonova družba" živi. A motil bi se, kdor bi mislil, da sme sedaj deti roke v naročaj in čakati čudežev „Leonove družbe". Taka družba, kakor je ta, dobiva vso životno moč od družabnikov. Delavnih članov treba, sicer mora shirati, kakor je pri nas res shirala že marsikaka čvrsto spočeta misel, kateri je pa maloskrbnost naša odtegnila potrebnega rediva. Zelo dvoumno uslugo bi storil slovenskemu ugledu, kdor se je oduševljal za „Leonovo družbo", a bi se sedaj, ko je zasnovana, zavlekel v kot brez-delnosti. Sedaj je čas dela. Čas je, da se združijo vsi rodoljubi na zdušno delo. Smoter je velik in le z združenimi močmi ga je mogoče doseči. Naj nihče ne prereka, da nima močij. V Slovencih je sila močij, le da spe in da jih treba vzbuditi. Znanstvo je toli obširno, in redek je omikanec, ki ne bi čutil v sebi posebnega veselja za kako stroko. Ce pa kdo po resnici ne čuti zvanja, da bi zastavil pero, podpira naj družbo vsaj gmotno. Saj tudi gmotnega rediva ji je treba, če hoče zvesta svojemu smotru pospeševati znanstvena podjetja, če hoče podpirati slovenske visokošolce. Člani družbe so najprej redni člani, ki so dovršili nauke na visokih šolah ali pa, ki so se sicer skazali v znanstvenih delih. Dolžni so plačevati po 10 kron letnine, podpirati društvene namene v obče in po možnosti sodelovati z znanstvenimi spisi in predavanji. Ustanovitelji družbe so vsi, ki ji plačajo enkrat za vselej vsaj 100 kron. Ustanovitelji imajo vse pravice rednih članov : namreč aktivno in pasivno volilno pravico, bodisi v ravnateljstvo, bodisi v odseke. Podporni člani pa plačujejo po 4 krone letnine in imajo pravico vdeleževati se slovenske nemčurske tajnosti iz sedanje dobe absolutnega narodnjaštva. Pa če tudi imajo naši slovensko - nemški avto-krati kaj skrivnega med seboj, gospod vrednik, bati se prav nič ni treba. Zgodilo se jim bo prav tako, kakor se je zgodilo njih „mušteršilarjem" na Dunaju, katere je „klerikalni zmaj" pri zadnjih mestnih in dežclnozborskih volitvah s svojim repom tako strahovito ob tla telebnil, da jim je kar sape zmanjkalo. Jaz sem že naprej vedel, da se bo tem poro-čencem dunajskim tako godilo, kakor čuku in sovi, ki sta se vzela. Ali mislite, gospod vrednik, da bo kaj drugače s to poroko, ki se je sklenila v slovenskem logu med „narodnim" čukom in nemško sovo? Oh, le verjemite mi, da bodo tudi pri tej svatbi prej ali slej tekli po padarja, da jih bodo komaj pete nesle, po tistega starega žnablarja .. . ., ki bo lovil v re-šeto — ne kri, pač pa krokodilove solze, ki jih bo skesani in zgrevani „Narod" pretakal. Vaše glasilo, gospod vrednik, pa bo takrat lahko z mirnim srcem sočutuo govorilo: „Saj sem ti pravil mnogokrat: Ne omoži oe, počakaj me, „Saj pridem kmalu jaz po te I itd. Eer govorim danes o samih porokah, kakor da bi bil predpust, omenim naj še jedno. „Narod" je vseh drnštvenih shodov in dobivati poročila o društvenem delovanju. Nikogar ni, ki ne bi mogel po svoji volji in moči podpirati „Leonove družbe". Zatorej tudi nikogar ne bodi, ki ne bi je dejanski podpiral.*) Zlasti pa naj se vsak, ki je vešč jeziku in znanstvu, pridruži kakemu odseku. Želeti je, da bi tudi namignil, kako bode deloval; zakaj tako bode ravnateljstvu mnogo ložje razdeliti delo in moči, in ložje bo „Leonova družba" dosegala svoj smoter. Pozdravljeni torej širom slovenskih strani vsi, ki v njih srcih še gori ljubezen Božja in ljubezen domovinska! Ta ljubezen bode jih gotovo storila prijaznive „Leonovi družbi", saj je le-ta ljubezen „Leonovi družbi" edino gibalo in gonilo 1 „Leonova družba" hoče biti falanga kraljestva resnice in luči zoper moči teme, zmoto in laž I Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam nebo blagoslovi! *) Ker g. blagajnik za nekaj časa biva izven domovine, blagovoli naj vsak poslati udnino kar tajniku : dr. Aleš lise-ničnik, stolni vikar, Ljubljana. — Pred žalostno katastrofo, ki je prišla na kranjsko deželo lansko velikonoč, poslali so bili nekateri svoje doneske za banket ob ustanovljenju Leonine. Zdi se nam, da bodemo ravnali po dubu in srcu teh domoljubnih zelo častitih gospodov, če vpišemo te zneske kot njihov prvinski dar za „Leonovo družbo" in jih vrnemo komu le na izrecno željo. Proti dvoboju. Eonservativni posl opat Treuinfels stavil je v državnem zboru nastopno interpelacijo : Kakor poročajo listi, bil se je nedavno v Ino-mostu zopet dvoboj med dvema domobranskima častnikoma, pri kojem je bil jeden dvobojnikov smrtno-nevarno ranjen. Božji zakon prepoveduje človeku vsak napad na življenje njegovega bližnika razven v slučaju pravične vojske, kaznovanja po zakoniti oblasti ali prisiljene obrambe, toda v tem zadnjem slučaju tudi le v toliko, da se lastno življenje obvaruje pred krivičnim napadnikom. Vsled tega katoliška cerkev svojim vernikom dvobojevanje prepoveduje pod najstrožjimi kaznimi, izključujoč vsakoga iz svojega občestva, kdor se udeleži dvoboja. Pamet spoznava v dvobojevanju grdo, barbarsko navado in kot nesmisel obsoja boj na življenje in smrt, ker sredstvo ni v nobenem razmerju z namenom — rešitvijo časti —, ker je izid boja odvisen ali od izvežbanosti ali sigurnosti bojevnikov ali pa od slučajnostij; v nobenem slučaju pa se ne more iz njega sklepati, kdo je imel prav, pač pa se doživi pogostokrat, da ravno tisti, katerega občno mnenje obsoja kot krivnika, iz dvoboja prihaja kot zmagalec. Sedaj obstoječe državne naše postave pritisnile so dvoboju na čelo pečat hudodelstva. Prizanesljivost in varovanje napram tej zločinski razvadi poseza osodepolno v življenje posamičnika in nakoplje celim rodbinam trajno nesrečo. Poleg tega pa jej je posledica ne samo zaničevanje državnih zakonov, ampak podpira se tudi brezbrižnost v verskih zadevah. Na ta način pa se spravlja v nevarnost obstoj pisal v št. 248., da „Sloveučevci" lažejo, psujejo, sleparijo, obirajo in denuncirajo. Citajoč celo rajdo teh častnih glagolov iz „Narodove" bisage in ne mnogo drugače v goriški „Soči", domislil sem se klasičnega psovanja: „avša, brljavka, cafuta, čompa, drnajsa, frtamuza, garmpret", cel alfabet, s katerim sta se zmerjala v „Ljubljanskem Zvonu" Cmokavzar in Ušperna. Smejš se sem zaklical: „Zivio, naš politični Cmokavzar! Živela, goriška Ušperna!" Onima dvema ni bil nihče kos, tako jezike sta imela. Gospod vrednik, meni se zdi, da tudi Vi temu parčku ne böte prišli do konca nikoli, ker njih beseda mora biti vselej zadnja, kakor pri tisti babeli, ki je trdila, da je „odstriženo". Povem Vam, da o našem političnem Cmokavzarju in njegovi blebetavasti boljši polovici Ušperni veljajo besede: „Es zeigt sich als Achillesferse die Feigheit in der Controverse, Denn seine Nase rümpft er nur, statt zu beweisen schimpt er nur." Pri takih ravsarjih je pa vse bob ob steno. Ergo, čemu bi se jim odgovarjalo, ko odgovora niti ne zaslužijo? Treba se je ž njimi le malo pošaliti, kakor se jaz včasih! „Und nun ist mein Lied zu Ende, und ich hab' es doch gesungen, Alter Uhu, dir zum Trotze, dir und deinen Lästerungen." celega družabnega reda in podkopava tudi krščanska nravnost. Oboje je v vsakem času zelo obžalovati, vzlasti pa mora obuditi velike skrbi v sedanjem času, ko vidimo, kako prevladavajo nevarnosti sa človeško družbo. Ob takem položaju dovoljujejo si podpisani vprašati c. kr. vlado in posebe ¿e gospoda domobranskega ministra: 1. Ali je omenjeno poročilo r časnikih resnično? 2. Ce da, ali namerava c. kr. vlada zakonu dati zadoščenja ? 3. Kaj namerava c. kr. vlada in sicer ob kratkem — storiti, da se že vender družba reši te mdre, resno odpravi to tiranstvo današnjega časa ter božjim in človeškim zakonom zagotovi dolžno priznavanje. Interpelacija je podpisana od 70. poslancev in sicer od Mladočehov, konservativcev, katol. ljudske stranke, hrvaških in slovenskih poslancev, levega cencruma in nekaterih levičarjev. Državni zbor. Dunaj, 24. novembra. Minister baron G a u č odgovarja na vprašanje posl Periča in sodr., če so ministru znane razmere pri farni eerkvi in župnišču v Vrhgoracu, in kaj misli ukreniti, da se te razmere v najkrajšem času spremenijo. Hkrati odgovarja tudi na interpelacijo posl. Biankini in sodr. glede nedostatkov pri dalmatinskih cerkvah in župniščih, vzlasti onih v Zlopolji in Ogor-jedolnje. Minister meni, da so mu nedostatki pri dalmatinskih cerkvah pač znani ter da se je v njih odpravo ukrenil poseben stavbinski red, nastavil izkušen arhitekt in jeden začasen pomočnik. Tem potom upa minister, da se bode v kratkem čausu ustreglo obstoječim potrebam. Posl. dr. Menger, VVaibel in tov. inter-pelujejo ministerskega predsednika radi tega, ker je okrajni glavar v Feldkirchu grof Schaffgotsch nagovoril kat. učiteljsko društvo v Rankweilu. Prva točka dnevnega reda je volitev 24 članov in 24 namestnikov v centralno komisijo za pregledovanje z e m 1 j i š k o - d a v č n e g a katastra. Predsednik predlaga glasovanje po listkih, kar se odobri. Nato se vrši glasovanje. Druga točka dnevnega reda je poročilo proračunskega odseka glede povišanja uradniških plač. Posl. baron D i p a u 1 i pravi, da je neprijetna naloga, v današnji debati govoriti kot contra-govor-nik, ker bode vsakega takega poslanca, naj ima tudi najboljši namen, zadevalo očitanje, da je uradnikom sovražen. Vender govornik nasprotuje pričujoči predlogi, toda ne kakor sovražnik, ampak kakor prijatelj uradnikov. Po njegovem mnenju more se stanovitni blagor jednega stanu doseči le tedaj, ako se za vse stanove primerno skrbi. Naš budget tako narašča, da mora davkoplačevalce kar groza obha-i ===== Tako sklepa pesnik krasni spev „Dreizehnlin-den". Moj tucat marel je torej dovršen, in jaz govorim s pesnikom jednako, če prav je dvanajst po-limanih marel vse kaj druzega, ko ona pesem. Zvedel sem, da je nekatere zelo trla zavist, da delam marele — brez patenta; posadili bi me radi na zatožno klop. Patenta na marele nisem vzel in ga ne bom jemal, ker marele delati, to je le m o j š p o r t. Ce je drugim šport bicikel, kegljišča i. dr., zakaj bi jaz ne smel včasih sešiti kake marele. Prodajal jih ne bom, torej ne hodim nikomur v škodo. Z biciklom človek lahko škoduje sebi in drugim, marela pa ni tako nevarna. K večjemu to sem zagrešil, da sem kdaj koga malo preveč pod rebra dregnil, da je zagodrnjal, ali pa mu pod nos dal, ker ime moje že pove, da sem precej okoren. Pa škodovalo ni nikomur; če je kdo z marelo pod nos dobil, se je vsaj jedenkrat do dobra skihal in se mu je glava zvedrila; hvaležen naj mi bo za to! Toliko v zagovor k sklepu tucata! — Vam pa, gospod vrednik, ostajam stari sotrudnik pokorni in okorni L i g a i Križ-Kraž. hajati. 2e pred 20. leti govorilo se je o potrebi Stedenja v državnem gospodarstvu ; od tedaj pa je budget narasel za novih letnih 200 milijonov. Tudi uradniško osobje se je v zadnjih 20. letih toliko pomnožilo, da ni v nobenem razmerju z naraščanjem prebivalstva in še manj z naraščanjem blago stanja. (Pritrjevanje.) Veliki naraščaj uradniškega stanu je dvakrat nevaren, kajti tak mehanizem potrebuje le majhne premembe v višjem svojem orga-nizmu in iukcijoniral bode tudi v socijalistični državi. Govornik priznava potrebo povišanja uradniških plač, toda baš sedanja doba se mu zato ne zdi preveč ugodna, ko se je radi bodočih volitev začela takorekoč steeplechase med vlado in parlamentom, koja se oba na vse načine potezata za prijaznost uradnikov. (Pritrjevanje.) Najbolj pa je predloga morala presenetiti radi tega, ker ni še poskrbljeno za pokritje novih stroškov. Govornik protestuje vzlasti proti temu, da bi se it povišanega davka na pivo in žganje pokrili stroški za povišane uradniške plače. Dokler vlada ne poskrbi za pošteno pokritje, se nikakor ne more sklepati o povišanju plač, ker bi se s tem v urad niških krogih obujale samo želje, katerih pa reali-zovati ni možno, dokler se ne najde kak nov državni vir. Govornik priporoča resolucijo, v kateri se vlada pozivlje, da naj se izdela nova predloga, toda samo za nižje štiri činovne razrede in v nekoliko manjših zneskih. Govornik pravi, da je javna skrivnost, da vojaška uprava komaj čaka, da se povišajo uradniške plače, ker bode potem takoj zahtevala povišanje plač častnikov in gažistov. Tudi uravnanje kongrue se ne da odlagati. Konečuo prosi govornik, da naj zbornica upošteva tudi slabo stanje produktivnih stanov. (Živahno odobravanje.) Po8l. dr. P r o m b e r se veseli, da se je toliko časa že težko pričakovana predloga obistinila. Govornik pričakuje, da bode vlada z vso silo na to delala, da predloga postane postava. Posl. Schlesinger pravi, da se je pustil vpisati kot protigovornik, ker se ne strinja z načinom pokritja. Uradniške plače morale bi se povišati samo iz obdavčenja bogatašev. Govornik stavi pred log, v katerem se vlada pozivlje, poiskati si virov za izdatnejše obdavčenje bogatinov, med tem pa naj se za povišane uradniške plače porabliajo letni blagajniški prebitki. Govornik predlaga nato več sprememb in prosi, da se službeni čas telovadniških učiteljev skrči na 30 let. Konečno govornik priporoča resolucijo, katero je bil sklenil drugi splošni uradniški shod. Finančni minister naj nikar ne pričakuje, da bi se mu dovolilo povišanje konsumnega davka. Nova zbornica pa bode revidirala progresivni, osebni dohodninski davek. Poslanec dr. Ferjančič poudarja potrebo povišanja plač, pa tudi zboljšanja avanseraenta. Vzlasti priporoča zboljšanje stanja avskultantov in deželnega sodišča svetnikov. Gledi srednješolskih učiteljev želi govornik, da naj bi se jim omogočil avansement v osmi in tudi sedmi činovni razred, v tem ko bi bilo to po predlogi popolnoma prepuščeno dobri volji ministrovi. (Dobro.) Predsednik naznani, da bi ministerski predsednik rad odgovoril na neko danes stavljeno interpelacijo, pa da ne more čakati konca seje, vsled česar se prekine debata in podeli beseda min. predsedniku. Ministerski predsednik grof B a d e n i odgovarja na interpelacijo poslanca dr. Mengerja in tovarišev zaradi pozdrava okrajnega glavarja v Feld-kirchu na Predarlskem ter pravi: Doslej nisem še dobil uradnega poročila, ali je okrajni glavar res tako pozdravil osnovalni shod katoliškega učiteljskega drnitva za Predarlsko, kakor trdijo interpelantje na podlagi časbiških poročil. Ako so pa navedena dejstva resnična, izjavljam, da uradnega postopanja okrajnega glavarja pri imenovanem shodu ne le ne odobrojem, temveč naravnost in odločno grajam. (Pohvala.) Ne gledi na to, da imenovani uradnik v tem slučaju ni bil pooblaščen, torej tudi ne opravičen, tako nagovoriti shod, se vlada tudi drži načela, da B6 motajo politični uradniki, ki služijo skupnosti, v svojem uradnem poslovanju ogibati vsacega stran-karstva in morajo postopati jedino le v smislu zakonov in danih navodil. (Živahno odobravanje.) V tem smislu sem že potrebno ukrenil v tem •Inčaju in bodem tudi potrebno naročil deželnim oblastvom, da se ne ponavljajo jednaki slučaji. (Pohvala.) Posl. Nitsche izjavlja, da je on, kakor tudi posl. Pergelt in tovariši, zadovoljen z odgovorom ministerskega predsednika, in toraj umaknejo napo-vedaui nujni predlog, vendar pa hočejo govoriti o tej zadevi še povodom razprave o državnem proračunu. Finančni minister B i 1 i n s k i odgovarja po-samnim govornikom ter izjavlja, da država ne do-naša žrtev samo za uradnike, marveč tudi za trgo-viuo, obrt, kmetijstvo itd. Minister naglaša žalostno stanje državnih uradnikov in zagotavlja, da je vlada v obilni meri naklonjena uradništvu, \endar se pa mora izjaviti proti predlogu odseka glede uveljav-Ijenja zakona s 1. julijem 1897, ker ne more pokriti večjih stroškov iz blagajničnih prebitkov. Ako se vsprejme vladni predlog, tedaj ni nemogoče, da se, v slučaju pridobitve novih virov dohodkov, iz-posluje temu zakonu do tega časa Najvišje potr-jenje. Sicer se pa lahko zgodi, da je ves zakon brez vrednosti. Kaj bi n. pr. storila posl. zbornica, ako se 1. jauuvarja 1898 ne najde nikak vir za nove dohodke? (Živahna pohvala.) Potem so še govorili posl. Bauer, Steiner, D e m e 1 in L o r b e r, ki je predlagal, naj se uradnikom, ki so dovršili višjo šolo, v slučaju vpoko-jenja zaračuui vsakih sedem za osem let. Nato se debata zaključi. Glavnim govornikom sta izvoljena poslanca Pientak (pro) in B r z o-rad (coUra). Pr.hodnja seja jutri. Politični pregled. V Ljubljani, 25. novembra. Avstrijska plemiška stranka. Razni avstrijski plemiči, posebno pa poljski žlahčiči, so jeli resno misliti, kako bi se mogli organizovati v močno stranko, da se skupno branijo proti skupnim napadom. Najhujega nasprotnika si domnevajo v kršč,-socijalni stranki, češ da njeni člani planejo nekega dne po njihovem bogastvu, ko bodo oropali vse židovske kapitaliste, in jim slednjič vzeli vso sedanjo moč. Pa tudi z liberalnimi nazori se ne strinjajo, marveč hočejo delovati po lastnem načrtu, ki naj bo modem, gospodarsk, preosnovam prijazen. Nemštvu hočejo zagotoviti popoten obstanek, z vso silo pa se ustavljati protisemitizmu. V verskem oziru menijo korakati „bolj srednjo pot", vender pa pomoči kršč. moralki do večje veljave. Zbrati nameravajo okrog sebe Poljake in konservativne poslance iz alpinskih dežela. Kaj, ko bi delali račun brez oštirja I Nižje-avstrijski deželni odbor je izdelal minule dni spomenico na osrednjo vlado radi od-gonstva ogerskih državljanov in povrnitve dotičnih stroškov. O tej predlogi se posvetuje novi deželni zbor in je upati, da stori za deželo koristne korake. Ogerska vlada noče kar nič slišati o povrnitvi od-gonskih stroškov, ki zuašajo na leto okoli 7000 gld., in se že dolgo vrsto let vrši pogajanja v tem oz.ru. Ta korak niie-avstrijskega deželnega odbora je popolno umesten, kajti, kdo more siliti deželo, da bi plačevala vsakoletne velike svote za ogerske — po večini židovske privandrovce. Avstro-ogerska banka. V zadnjem času so nekako potihnile vesti o vspehih pogajanja mej avstrijsko in ogersko vlado ter avstro-ogersko banko. Da še ni vse gladko steklo, je popolno umljivo, kajti dosedaj ni hotela nobena stranka niti za las odstopiti od svojih zahtev. Sedaj je došlo poročilo z Dunaja, da sta oba finančna ministra odgovorila na zadnji dopis bančne uprave, v katerem se zahteva v slučaju obnovitve privilegija več ugodnostij za bančni zavod. Ministra sta v tem odgovoru že nastopila nekako milejo pot, kajti položila se je ad aeta zahteva, ki je bila zelo važna za obe pogajajoči se stranki, namreč pravica prepovedi v slučaju zvišanja obrestovalue mere. Gledi vseh drugih točk je ostalo pri starem in se vladi baje ne premakneta niti za korak. Gotovo to seveda še nikakor ni, kajti v jednakih slučajih se zgodi kaj rado, da se mora konečno še več dovoliti, kakor se zahteva. Jutri se snide zopet bančni generalni svit v daljše posvetovanje o tem vladnem odgovoru. Misli se tudi, da se v najkrajšem času prične nad&ljno pogajanje mej obestranskimi delegati. Bolgarija. Bolgarski knez Ferdinand je odpotoval minuli teden iz glavnega mesta svoje kneževine. Takoj po njegovem odpotovanju pa se je pričelo neko skrivno gibanje med prvimi glavami bol garskimi. Vojni minister Petrov je opetovano vložil ostavko, katere usoda se določi takoj po odpadniko-vem povratku v domovino. Petrov sedaj baje nikakor ne odstopi od svojih zahtev. Vojaške službe Petrov tudi pozneje ne zapusti ter pride najbrže na čelo generalnemu štabu. Njegovim naslednikom se imenujeta Ivanov ali Paprikov; oba sta ožja somišljenika generala Petrova tudi in politicis. V kratkem času se vrši tudi splošne volitve, vendar pa vlada ni preveč v skrbi, ker ima že naprej zagotovljeno potrebno večino. Zadnji dogodki v Turčiji. Dolgo časa so trajala pogajanja mej poslaniki evropskih vele-vlastij in turško vlado, ki je s prva kazala zelo malo naklonjenosti nasproti opravičenim zahtevam ljudskih zastopnikov. Pozneje se je pa vendar hote ali nehote morala udati vsestranskemu pritisku in, da bi vsaj nekoliko potolažila splošno nejevoljo, je zagotovila nekaj že znanih preosnov za Armenijo. Takoj nato je seveda pritisk nekoliko ponehal in vsled tega se tudi sultanova vlada ni veliko več zmenila za svoje obljube. Trebalo je zopet energičnega postopanja od strani poslauikov in še le sedaj je storila vlada nekaj korakov v tem oziru. V prvi vrsti je sklicala vlada armensko narodno skupščino, ki je te dni izvolila novega patrijarha v osebi Ormi-niana, prednika velikega armenskega semenišča. S to izvolitvijo je zadovoljen ves armenski narod. Reorganizačue komisije za pravosodje in orožništvo so že dogotovile svoje delo in se podajo danes iz Carigrada v Kanejo. Poleg tega je razsodilo izvan-redno sodišče nekaj bolj zamotanih prepornih vprašanj, dognalo daljša preiskavo glede znanih nemirov ter obsodilo kolovodje. Z dosedanjimi vspehi je prebivalstvo zadovoljno in stavi najboljše nade tudi v nadaljno poslovanje dotičnih odborov in komisij. Toda pri tem pa navstaja drugo vprašanje, na katero se zaman pričakuje povoljnega odgovora ; gotovo namreč ni, kako dolgo se zljubi turški vladi plesati po navodilih evropskih velesil. Turčija, ako-ravno že popolno brez močij, bode še vendar s silo poskušala otresti se pokroviteljstva, in pri tem pozabila na dane obljube. Cerkveni letopis. Iz Rima. Zanimalo bo znabiti bralce „Slovenca" čitati poročilo, v katerem je prečastiti škof Ciril Makarij sv. Očetu Leonu XIII. poročal izid poslanstva glede oproščenja italijanskih vjetnikov. — Poročal je tako-le: Najsvetejši Oče 1 Vrnil sem se iz Abesinije in prišel v Rim, da Vaši Svetosti poročam o izidu poslanstva, katero mi je bilo izročeno. Dne 19. maja 1896 vsprejel sem v patrijarbijski stolici „Svete Družine" v Kajiru pismo Vaše Svetosti na Menelika, Neguša Negestija, vladarja Etijopije, in še tri druga pisma od Njih prevzvišenosti kardinala tajnika, s katerimi mi je bilo izročeno poslanstvo v Abisinijo, da posredujem glede oproščenja italijanskih vjetnikov. To poslanstvo je bilo moji ponižni osebi v veliko čast in ker sem želel, da bi tudi aleksandrijska cerkev sv. Marka deležna bila tako velikodušnega in človekoljubja polnega podjetja naslednika svetega Petra, pripravljen sem bil takoj odriniti in 28. maja sem zapustil Kajiro. Ker sem pa previdel, da se moram podati v Gibuti, kjer je francoska ladjostaja v Abisinijo, tedaj sem pred svojim odhodom brzojavil prevzvišenemu kardinalu tajniku ter ga prosil, da mi od francoske ljudoviade preskrbi priporočilo na glavno namestništvo v Gibuti. Dne 29. maja sem se v Port Siid ukrcal na poštno ladijo Yangtse društva „Messageries Mariti-mes" in sem se 5. junija pripeljal v Gibut. Tukaj sem našel odgovor prevzvišenega kardinala tajnika na brzojav iz Kajire, in sporočil mi je, da je glede priporočila potrebno nkrenil. Sel sem potem k zastopniku francoske republike, ki mi je pa naznanil, da še ni dobil nobenega navestila o moji zadevi. Ostal sem v Gibuti kot ¿asebnik in sem to naznanil v pismu tajniku kardinalu. Ker mi je bilo znano, da brez posebnega dovoljenja Menelikovega ni moč priti v Abisinijo, sem brez odloga za to dovoljenje prosil. Dne 8. junija pisal sem štiri pisma, prvo Negušu, drugo Ras Ma-konnenu, tretje Guerasmatch - Bentiju, začasnemu namestniku v Harraru v odsotnosti Makonnena, in četrto prevzv. apostoljskemu vikarju v Galli Taurinu, ki ima svoj sedež v Harraru. — Pismo, katero sem vladarju pisal, je med priloženimi uradnimi pismi. Dne 14. junij» vsprejel sem odgovor od Gue-rasmatch-Bentija, v katerem mi je sporočil, da je moja pisma na Neguša in Ras Makonnena po posebnem odposlancu poslal. Tudi prevzv. Tauria mi je odgovoril in mi z bratovsko ljubeznijo podal potrebne poduke ter mi naznanil, da je v sedanjih abisinskih okolščinah jako težavno za bele v Abe-sinijo priti, kajti tudi Rusi so Se vedno v Harraru, ker jim Guerasmatch- Benti ni zamogel na svojo roko dovoliti dalje iti proti Abisiuiji, meni pa je dovoljena prosta pot, in mi svetuje se takoj v Har-rar podati. Do 3. junija je bilo za to potovanje vse prirejeno in tisti dan smo tudi odrinili. Drugi dan je vsled solnčnega pika nevarno zbolel opat Versovitz-Rey, ki je z nami popotoval, da bi vjetnikom bil v pomoč, in ravno tako je zbolel tudi jeden njegovih belih spremljevalcev. Oba sta v mojih rokah umrla in dolžnost me je silila, da se ustavim in poslednjo pomoč skažem onima, ki sta bila žrtev ljubezui. — Dne 5. julija smo ju pokopali nekoliko kilometrov od Gibuti. Drugi dan sem potovanje nadaljeval z duhovnom koptom, ki je bil moj tajnik. Dne 11. julija sem dobil pismo od Taurina, v katerem mi je naznanil, da mi je vladar dal vse potrebne pravice ter naročil Ras Makonnenu, da me na meji vsprejme z vso častjo, kakor se to spodobi i» poslanca svete stolice. Dne 17. julija sem prišel v Arto, ? skrajuem dela puščave Somali, in tam sem srečal 50 vjetnikov, ki so dobili prostost vsled slavnosti kronanja ruskega eara. Ko so mi ti ubožni mladeniči pravili, da že dva dni niso ne jedi, ne pijače zavžili, dal sem jim veliko vrečo riža in razdelil sem med nje 100 tolarjev. — Dne 18. julija sem prišel v Ghildessa, ki je na koncu puščave Somali in na meji Abisinije. Tukaj me je po naročilu Makonnena častno vsprejel ta-mošnji namestnik Ato Marcba z oddelkom 60 vojakov in me je tmove. To velja posebno glede mešanih mestnih upravnih svetov. Madrid, 25. novembra. Uradnajbrzojavka iz Manile javlja, da so bili vstaši v več bojih poraženi. Izgubili so večje število mož. Vladne čete so po daljšem, zelo vročem boju, vzele mesto Pasanjan. Carigrad. 25. novembra. V včerajšnji seji komisijo za reorganizacijo orožništva na Kreti so ugovarjali turški delegatje proti zahtevam, naj se vsprejmejo v orožništvo tudi ptuji elementi. Podpisani zapisnik se je predložil danes ministerskemu svetu. O pre-porni točki se posvetujejo danes evropski poslaniki. Komisija odpotuje na Kreto dne 1. decembra. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska oesta), katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. o. in kr. Visokosti prejaBne gospe prestolonasledniee-vdove nadvojvodinje Štefanije. -£S Steklenica velja 20 kr. 126 (50-39) 6 Tržne cene v Ljubljani dne 25. novembra. gl. kr. «T. Pšenica, m. st. . . 8 — Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 66 Rei, „ . . . 6 20 — 78 Ječmen, „ . . . 5 50 Jajce, jedno . . . — a1 Oves, „ . . . Ajda, r . . . 6 20 Mleko, liter . . . — 101 7 — Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 6 50 Telečje — 60| [ Koruza, „ . . . 5 50 Svinjsko — 60! : Krompir, „ . . Leča, hktl. . . — KoStrunovo „ „ . — 36 10 _ Piščanec .... _ 401 Grah, „ . . . 11 _ _ 16| ; Fižol, „ . . . 9 — Seno, 100 kgr. . . 2 50 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „ . . 2 25 Mast, n . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 7 30' Špeh svež, „ , . 60 „ mehka, 4 „ „ 5 "1 Meteorologično poročilo. a a a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera-j tura i Vetrovi po Celziju Nebo Mokrina v 24. nrah v mm. 24| 9. zvečer 745' 1 1'3 | sr. svzh. oblačno 25 7. zjutraj 2. popol. 746 4 746 4 17 1 sr. sever 2.2 | sr. svzh. oblačno n 0-0 malom Srednja včerajšnja temperatura 14°, za 0'3° pod nor- Zahvala. 770 1—1 1 Silno potrti po izgubi našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sina, odoosno brata Ivana Svetina izrekamo tem potom svojo najsrčnejo zahvalo vtem prijateljem in znancem za premnoge izraze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti blagega pokojnika ter za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu. Posebno pa zahvaljujemo vrle Kamnogoričane za prijazne mnogoštevilne obiske tekom njegove bolezni, čast. duhovščino, slav. občinski zastop z g. županom na čelu. vodstvo šole, gg. pevce pod vodstvom g. nadučitelja Rozmana za ginljivo petje ter sploh vse, ki so od blizu in daleč prihiteli skazat blagemu pokojniku zadnjo ljubav. Vsem skupaj, kakor vsacemu posameznemu naša najsrčneja zahvaia. V Kamni Gorici, dne 24. listopsda 1896. Žalujoči ostali. ri a a «J a — 5 o £ "J2 o s P o. a » T3 js SP p 00 a. 'a oa —i JD 3 > a a s o > j m "o ■f» 4 M sJjž 3-ss •F* O »s _ § .2 "šli S ^ o 5 73 13 S .2 s . b ® ej t. w O O '-s w * - 33 t» 2 ° 77.x a> o 8 S l>5 'j 2 5=3 «> I» So-a as _ o . m a -v o > ® ¿> „ <*> P t¡ 2 -a ffi O. D ^ rj v -2. s —I 00 a " m - rj L. . w S®) *>£> Sao «*>» J) -g o CÍ >2 ONT) 9 Pr.i. duhoTifinl tljudno priporočam svojo delavnloo ZA slikarijo na steklu, zlasti za izdeleranje cerkvenih oken z umetno slikarijo Ed. Stuhl v Gradcu. Ann.nstraait 36. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. Najbolje priporočena sa preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih senic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Wien, I. Bezlrk, Schelhammer & Schattera n»1-' BavnoJcar je izšel cffîalan bvesfi, Cena 20 kr., po pošti 23 kr. Dobiva se v Katoliški Bukvami in Tiskarni. Dobe se tudi še vsi svezlci razven prvega in druzega. Trnkoczyja ustna voda steklenica 50 kr., Trnkoczyja prašek»zobe škatljica 30 kr., kakor tudi vse medicinično kirurgične in pharmaceutične preparate, specijalitete itd, dietična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila, parfumerije itd. itd. priporočajo in razpošiljajo na vse strani 769 1 lekarniške tvrdke: IJbald pl. Trnkoczy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen, Dr. Oton pl. Trnkoczv na Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt, \endeliii pl. Trnk6czy v Gradcu na Štajerskem. JSS" Pošiljatev z obratno poŠto. zagotavljajoč točno, ceno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga. Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano naklonjenost, prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila, tudi pismena, nai se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano. J. N. Potočnih, 580 19—14 krojaški mojster. Krdmarjl in zasebniki, kateri žele kupiti (}ue- ^ pristna, naravna vina, š obrnejo naj se do Pavla Sponza v Rovinju v Istri, kateri da popolno jamstvo za pristnost njegovih vin. — Na željo vpošlje vzorce belega in „mosoato rosa", terana in belega isterskega vina. Preč. duhovščino še posebej opozarja na svoja naravna pristna vina za uporabo pri daritvi sv. maše. ]SF \a prodaj sta dva križeva pota jeden 95 cm. visok, velja gld. 65—, drugi 150 „ visok, velja „ 250— pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu št. I. 745 6—5 namretttHBMHHHi^Hi^^^^^HMHI^Hfc pa ' Najtopleje priporočam za 754 8 S£ Miklavževa darila ^ svojo bogato zalogo igrač, raznega lepotiČja in nagizdnega blaga. Vse po najnižjih cenah. ITr. Stampfel v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. ^■■nHBSSBBSEBHISOHHHHMHHBn&^^^V Prvi 111 naj sta n j i fotografično-umetniški zavod Ant. lerkiča v Gorici, na Travniku it. 11 (poleg nsdškofije) prevzema vsa v fotograflčno stroko spadajoča dela do naravne velikosti. Nadalje izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejše iznajdbe), na svilo, platno itd. Akvarele, oljnate slike posnema po starih fotografijah pomanjševalno ali povečevalno na najokusnejši način. 74« 52—3 Za neprekosljivo delo jamči. Cene poštene. Zavod 34 za 26-24 iimetnoat slikarij na steklo B.Škarda v Brnu. Specijaliteta: Izdelovanje cerkvenih oken. Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in franko. Katalogi na upogled. Zadruga pekov in kolačnikov | v Ljubljani in Spodnji Šiški g je od 1. decembra 1896 nadalje za pečenje in pro- * dajanje kruha sledeče prenaredila: W Domač (privatni) kruh se bode pekel in sicer komad brez razločka po 2 kr. od klg., denarni /4 procenti pri prodaji kruha bodo odpadli in se bode J5 dajalo po 20% v blagu. x Svežih žemlj dajalo se bode G, starih 7 za 10 kr., Q stari kruh se ne bode jemal nazaj. 762 3-2 Q fywwwwwvvU _S AA/iVAAAA AAAAAA ✓ Prečastito duhovščino in slavno občinstvo najuljudneje obveščam, da sem zopet otvoill krojaški obrt v Ljubljani na Kongresnem trgu Št. 3 kjer bodem vsprejemal naročila spadajoča v mojo stroko in je vestno, pošteno in natančno izvrševal. Priporočam se osobito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno duhovniško civilno obleko, talarje itd. Ustanovljeno 1820. Srebrna svetinja Pariz 1878. Častni in priznanski diplom na Dunaji 1873. St. Ulrich v Gröden-u (Tirolsko) se priporočata prečast. duhovščini za kakor: za izdelovanje altarjev, prižnic, spovednic, krstnih kamnov, križevih potov, kipov svetnikov, podob Kristusovih, jaslic itd. po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno in franko. Spričalo. Kip je došel nepoškodovan. Vse hvali slogu primerno umetnijsko izvršitev podobe, ki na gledalca napravlja velik vtis. Prisrčno se Vam zahvalim za lepo delo. V Aliksandriji (Egipet) 765 12-1 P. Rajmund Bayerl, apost. mis. in vikar v samostanu sv. Katarine. u n a j m Is a borz a. Dn6 25. novembra. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogereka kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki dr*, bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 101 gld. 20 kr. 101 , 15 H 122 . 55 100 . 95 122 . 15 99 . 15 937 . — 363 , 50 119 „ 85 58 . 28' » « 11 . 75 9 . 53 45 „ 10 6 „ 68 ti Dne 24. novembra. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 4% zadoltnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . , . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . „ , južne železnice 3% . „ , južne železnice 5% , dolenjskih železnic 4 % 144 gld. — kr, 155 — 192 75 99 10 136 50 130 60 108 n 50 112 — 99 25 99 30 222 25 171 90 127 75 99 n 50 rt Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......22 . Salmove srečke, 40 gld................69 St. Gen6is srečke, 40 gld.......VI Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 153 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3375 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 423 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 95 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 63 Montanska družba avstr. plan .... 83 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 Papirnih rubljev 100........127 kr. 75 75 60 75 50 75 | KT Nakup in prodaja "£S ¡i vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. i Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. K i I a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „M E 11 C IJ B" Wolizoile it. ID Dunaj, Ririahilfirstram 74 B. MJT Pojasnila v vseli gospodarskih in Rnaninfh stvareh, potem o kursmh vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visocega >orestovanja pri popolni varnosti gf naloženih glavnic. ~WC aanmmma^mmtKBmmsmmmmrnmm^