UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
Vi« »pise, t oceno poslane knjige itd. je pošiljati lamo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša t Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo.
Vse posiijatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. 11 Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40" — Din, za naročnike v inozemstvu 60-— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din.		Za oznanila je plačaU od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Osnanila sprejema upravništvo lista.	
I Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 1 Din za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni tveba članstvu na- II ročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovarila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./L
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine
Priznanje težkega položaja učiteljstva.
»Jutranje Novost« prinašajo v 82. številki zanimiv članek o Prekmurju. ki ie zelo karakterističen in tipičen tudi z ozirom na položaj in stališče, ki ga ima učitelistvo pri delu sploh med narodom. Zato podajemo iz članka odlomke, ki zadevajo nas. Razmere so približno povsod enake.
Le narodna zavednost in politično šolanje, to ie vzgoja — nas reši iz sedanjega težav polnega položaja.
Rečem: vzgoja in še enkrat dobra vzgoja ie potrebna v Prekmurju.
Lahko bi mi rekli, saj plačujemo do 200 učiteljev v Prekmurju. zakaj torej ne delajo? Da to je pač druga zmota, ki nas ne pusti naprej. Le učitelistvo kljub temu da hoče in zna delati, ne zmore vse. celo z začetkom ozdravljenja ne zmore. Saj suha teorija nič ne zaleže tam. kier se ne da pokazati na dejstva kot ha rezultate delovanja po teoriji. Da bi se nekako razumljivo izrazil navedem Wd' nekaj konkretnega.
Učitelj nravi: v uiedinjeni domovini se nam bo dobro godilo. Doma pa sliši otrok: zaprti smo v kletko — ki se ji pravi — Prekmurje: kakor ponočne z\eri nas pretihotapi palir — bodisi že na Madžarsko ali drugam in potem nas odira carinar. kadar pripeljamo z žuljem zasluženo žito.
Učiteli uči- sedaj smo svobodni. Doma pripovedujejo: ustrelili so graničarji strica ker je hotel na delo.
Učitelj nravi • vsak siromak bo imel kos zemlie. Doma sliši otrok: on je dobil zemljo, ki io bo z mačko oral. a mi. ki smo zadoisti močni za obdelovanju kar 15 oralov zemlje ie ne dobimo češ. imamo za vsako osebo oral svoiega.
Torei sama šolska vzgoja ne oomc-re. Vsi činjtelji. ki raajo v rok> sedanjost
in bodočnost Prekmuria. morajo delati smotrono in strumno.
Poglavitni vzrok vsega zla pa tiči v dejstvu, da se vsako ozdravljenje oktro-ira od zgoraj. Marelica ie plemenito sadje toda uspeva le v toplih krajih in na rodnih tleh! Ozdravljenje se mora začeti ei scodai računiti se mora s tem, kar je. sicer bo stavba v zraku visela in se prav gotovo zruši In tako srno prišli spet do izhodišča naših premjišljevani. Narodno, eosoodarsko in seveda kulturno nešolan ie naš v bistvu dober in priden Slovenec, kar se pa tiče politične zrelosti, je popolnoma neorijentiran. Začeti je treba torej baš na osnovni struji.
Dvignite našega kmeta iz današnje revščne, comagajte mu gospodarsko da bi na ta način zbudili željo do kulturi nudite mu le Dravo slovansko kulturo in zmaeali s*e!
Poglejmo še učiteljstvo. ki živi res med narodom in je poklicano, da začne ozdravlialno delo Večina teh so begunci. So brez pohištva brez zadostne obleke. Ker živijo dražje nego ostali tovariši sirom Slovenije delajo le za borno hrano. Le oglejte si, kateri ima udobno stanovanje kateri je oblečen izobražencu dostojno. In od teh ljudi želite požrtvovalno delo za narod in domovino?
Na vodilnem mestu bi se morali zavedati tega. da vendar slovenski učitelj predstavlja iugosiovensko kultura v vsaki zakotni vasi Prekmuria. torej ogledati si je treba koga postavimo za tega re-I orezentanta in dati mu moramo sredstva da res lahko reprezentira!«
K temu članku, ki prav dobro ilustrira naš položaj in naše razmere nimamo kai dodati.
Posnamemo samo tri komoetente, ki oviralo naše delo in pozivamo-
1. Vladajoči faktorji naj prav resno prično z izboljšanjem neurejenih vnanjih razmer, da ne bodo nasprotne z načeli vzgoie ljudstva,
2.	Resno naj odpomorcjo gmotnemu in sociialnemu slabemu stanju učiteljstva.
3.	Resno naj prično zatirati in kro-■ titi ljudske hujskače demogoge in javni : tisk na kar smo opozorili v zadnjem
uvodniku.
V obrambo našega učiteljstva.
(Dopis izven uredništva.)
»Resnica oči kolje« slišim že danes kot odgovor na svoje misli, ki jih hočem tukaj navesti. Pa vseeno ne morem držati jezika za zobmi, kajti vzlic odkritemu priznanju, da so žalibog pogostoma upravičeni očitki, ki padajo ob vsaki priliki na nas mlajše tovariše vzlic dejstvu, da že marsikateri sam s trpko bolestjo v srcu obsoja samiega sebe radi mrtvila, iz katerega se ne more dvigniti kakor bi rad. se mi zdi sodba naših starejših tovarišev vendarle pretrda in presplošna.
Rad priznavati njihovo mnogostran-sko delavnost in velike zasluge tako na pedagoškem in kulturnem polju sploh, kakor tudi v stanovskih zadevah, vsa čast njihovi idealni požrtvovalnosti in tudi sam sem mnenia. da mlajša generacija našega stanu najbrž ne bo izvršila toliko vidnega in neposrednega dela. Toda oredno se izreče splošna sodba in obsodba da nam manika idealizma, stanovske zavesti ter delavnosti je treba poseči nekoliko globlje. Treba je oremo-triti čas in razmere, v katerih se je vzgo-ieval naš naraščaj zadnjo, zlasti vojno dobo. treba ie upoštevati prilike, v katerih smo začeli službovati in se ozreti na zahteve ki jim mora zadostovati osnovna šola in na one pred desetletji.
Izobrazba ki jo dajejo učiteljišča svojim gojencem, -ie zadostovala takrat morda popolnoma, da je učitelj novinec že izpočetka lahko izhajal, imel je potemtakem več časa in prilike za udejstvova-
nie na drugih toriščih, se ie lažje speci-ializiral in dosegel večjo sposobnost v tej ali oni stroki. A danes? Znanje, ki ga dobi učiteljiščnik sedaj, je vsled zastarele organizacije učiteljšč ravno tako, kakor je bilo pred desetletji, zahteve na ljudskih šolah na so precej drugačne in večje. Siromak nastopi službo, naleti na težkoče, katerih na vadnici niti sledu ni bilo in »plava«. Ako hoče doseči tisto stopnjo sposobnosti ki ie potrebna za. uspešno delovanje, mora se z veliko vnemo posvetiti edino le šolskemu delu, mora »zanemarjati« izvenšolsko udej-stvovanje in vse svoje duševne sile osredotočiti v to. da postane kdaj dober učite'j-vzgojitelj. Za kar so imeli starejši t; variši na razpolago deset, dvajset ali celo več let, namreč da so se seznanili z novimi metodami in vzgoinimi načeli, to mora zmagati danes učitelj novinec v mnogo krajši dobi.
Sicer pa šolanje zlasti v vojnem času ni primerjati z onim v normalnih razmerah prejšnjih let. Ne samo. da kvalitativno ni dosegalo že itak zelo skrčenih in skromnih učnih smotrov, je iztrgala voiaška obveznost premnoge še predčasno iz učenia ter jih odvedla tja, kjer se ni ubijalo samo telesa ampak tudi duha, kier so se rušili ideali kjer je sirovo in nizkotno voino življenje, kakor slana morilo mehke in vz,orejemliive duše. Za ustaljene in utrjene značaje starejših mož ti vplivi trotovo niso bili tako usodni in nevarni, mlajši pa marsikateri z muko v duši gleda razvaline nekdanjih sposobnosti. energiie in pa lepih načrtov, ki iih je nekoč vnet in navdušen študent, koval za bodoči poklic. Vo.ina ga je ogoljufala za najlepšo dobo življenja ko se pravzaprav šele razvija cvet. ki naj bi pozneje rodil dober in zdrav sad.
V tem času se je pa precej, ako ne docela, razblinilo tudi teoretično znanje in je moral začeti potem takorekoč zopet pri a in pridno delati da je v nekaj
LISTEK.
Pedagoški zbornik za leto 1922.
Izdaja Slovenska Šolska Matica v Ljubljani. — Uredil dr. K. Ozvald. (XX. zvezek).
Slovenska Šolska Matica v Ljubljani razpošilja ravnokar svoje letošnje publikacije. — Kot prvo in nekako vodilno knjigo te korporacije moramo pač smatrati »Pedagoški zbornik«.
Priznati moramo da nam letošnji zbornik nikakor ne ugaja po vsebini. Na prvi pogled nas »zbornik« potrjuje v mnenju, da je vsa snov nekako tako nanizana, brez pravega načrta brez smotra, kakor ie ravno prihajaha uredniku v roke. In več tvarine je v zborniku, ki ni nikakor primerna za zbornik, ki imej trajno vrednost. Po našem mnenju nikakor niso sledeče vesti ali če hočete razoravice primerne za »zbornik«. 2. »Zbornik za ptičku prosvjetu«. K. Ozvald. — 3. »Krščanska z a j e d ti i c a mladih ljudi« (Istega .pisatelja). — 4. »O b tridesetletnici .Na s ta v nog V i e s n i,k a'« (Isti) in 5. »Prvi doktor pedagogike« (K. O.). To so pač črtice recimo za kak dnevnik ali pa ted-
nik, nikakor pa niso primerne za »zbornik«.
»Pedagoški zbornik« bi moral biti — vsaj po našem mnenju — tako urejevan. kakor je n. pr. »Pädagogischer Jahresbericht« ki ga izdaja vsako leto znana knjigarna v Leipzig-u Friderik Brandstetter — letos že 74 letnik — s sodelovanjem priznanih strokovnjakov šolnikov. V em letniku so obdelane strokovno vse panoge šolstva, v njih se razpravlja o vseh v enem letu izišlih knjigah dotične stroke n. pr. »Pädagogik«, »Naturkunde«. »Zeichnen«. »Geographie« itd. — Umevno da se čitatelj tega »zbornika« seznani v prvi vrsti z izdajo nemških publikacij a v našem »zborniku« bi se pa orav lahko obdelala tvarina posameznih strok na ta način, da bi se zbrala tozadevna letna produkcija slovenskih, hrvaških. srbskih, čeških mogoče tudi ruskih, bolgarskih in če hočete — še nemških publikacij.
Toda preidimo k posameznim razpravam. Kot prva razprava je: K. Ozvald : Kdo je izobražen? — V tej i razpravi ie iasno začrtana pot prave izobrazbe. dodali bi še da kot č) točka ve-1 lia i še to da se k izobrazbi naj prišteva še zahteva da izobražen človek dajaj svoio izobrazbo bližnjemu nesebično v njegovo korist.
•Izvajanjem dr. St. Rapeta v razpravi: »Učitelj in univerzitetna izobrazb a.« pritrjujemo v polnem ob-
segu. Akademično natrpan osnovno-šol-ski učitelj bi ne mogel nikdar postati pravi narodni učitelj, kajti po našem mne-niu tudi naše univerze nikakor ne nudijo onega, lahko bi rekli splošnega znanja, ki ga potrebuje ravno osnovno-šolskj učiteli, če hoče biti v resnici učitelj-vzgoji -telj. Univerza le špecijalizira posamezne slušatelje. In osnovna šola ne potrebuje špecijalistov-učenjakov.
Fr. Cibei ie v svojem gostobesednem članku: Pota in razpotja v sodobnem »mladinskem giba-n i u« nanizal veliko lepih stavkov, toda — žal — naj se nam oprosti kljub večkratnemu pazljivemu čitaniu — nismo prišli do iedra tega članka in še danes ne vemo. kai hoče avtor s tem člankom.
Dobra je razprava Fr. Finka: »Me -t o d i č n e smernice za pouk slovenščine pri Ne slo venci h«: učitelji manjšinskih osnovnih šol bodo našli v tei razpravi mnogo dobrih misli in želimo samo to da .orebero to razpravo vsi oni. ki imajo delo na teh manjšinskih šolah. — Na razpravo se naj-brže prilično še povrnemo.
II. Kulturni pregled: Kot prva-razprava »Akademski socialno-pedagoški krožek na univerzi v Ljubljani«, avtor Franjo Zgeč, stud. phil. zavzema 5 drobno tiskanih strani. — Ne vemo kako pride slovensko učitelistvo do tega da prinaša naš »pedagoški zbornik« razprave, ki jih lahko
beremo z malimi izpremembami v drugih revijah. Tako n. pr. lahko čitamo to razpravo v 3. in 4. zvezku prvega letnika vzorno uröjevanega »Zbornika za p u č k u prosvjetu« str. 125 in 169.
Upravni odbor Slovenske Šolske Matice bi moral skrbeti za to. da nudi uči-teljstvu tudi v tem oziru kaj izvirnega. In slednjič smo mnenja, da za tako misel, kakor ie ta o »ljudski univerji«. ni treba delati take reklame, kajti to misel izvršujemo po nekaterih krajih že davno/ Ker oa ne obešamo slučajno vsacega našega dela na »veliki zvon«, gre naša javnost — gluha in slepa — mimo. Imamo pa zavest, da vršimo to že davno dejansko o čemur premnogi šele akademsko razpravljajo.
Konečno ne smemo prezreti razprave: »Zamorjene sile«, kjer avtorica Alojzija Štebi razpravlja o dokaj de-likatni stvari na 12. straneh na podlagi razprave dr. Žižkove iz 1. 1908. pod naslovom: »Erhebungen über die Kinderarbeit in Oesterreich im Jahre 1908«. — O tej prezanimivi brošuri smo precej obširno pisali svoječasno že v »Naših Zapiskih«.
V tolažbo avtorice »Zamorjene s i 1 e« povemo da je višji šolski svet ravnokar izdal naredbo. s katero upa zmanjšati število domačih nalog.
Iv. Šega.
letih dosegel vsai ono stopnjo sposobnosti. ki io je.imel ko je ostavil zavod. Toda koliko truda in časa je še treba, da se oovspne tja,. kjer naj bi stal danes vsak učitelj tako glede na strokovno znanje, kakor tudi z ozirom na splošno izobrazbo.
Zdi se mi pa tudi edino pravilno da skrbi mlad učitelj v začetku svojega Službovanja v prvi vrsti za svojo izobrazbo da se posveti z vso vnemo le svojemu poklicu v ožjem smislu. Posebno se mi vidi to potrebno danes, ko zahteva šola celega moža, ko je treba mnogokrat jeklene volje in železnih živcev, da v teh obupnih razmerah z uspehom pulimo iz src nam izročene mladine raznovrsten plevel in strup, ki se je tako strahotno razpadel pod vplivom splošne demoralizacije sedanie dobe. Slaba ie usluga narodu in državi cepiti svoje telesne in duševne moči na kvar šoli in pouku. Dvema gospodoma je težko služiti in polovičarstvo ni nikoli nič prida. Razume se pa, komur izven njegovega poklica še preostaja časa in moči. kdor ie v današnjih časih nekak »človek in pol«, da sodeluie tudi drugod, da pomaga pri vzgoii in izobraževanju širših plasti naroda. zakaj »kar more to mož je storiti dolžan!« Sicer pa vzgoja naroda ni le monopol učiteljskega stanu ampak dolžnost intelieence sploh.
V zadnjem času ie takozvano izven-šolsko prosvetno delovanie nekaterih mlajših tovarišev mnogo več škodovalo nego koristilo. V svoii ognjeviti nepre-udarnosti se ie zaletel marsikateri predaleč. hotel kar čez noč vse preobrniti in prenoviti, a je s tem zelo škodoval stvari. svojemu ugledu, kakor tudi vsemu
stanu. Bolje ie, čakati zrelejših let in prepustiti vsa vodstva starejšim, izkušenim, kajti lažje ie pričeti popolnoma iznova, nego popravljati napake.
Mislim da bi bili vredni upošteva-nia navedeni vzroki naše »indolence«, zakaj večina nas prizadetih sama najbolj trpi, da ne more že koj izpočetka vršiti svojega poklica kot pravi narodni učitelji, kakor smo nekoč sanjali. Ne oporekam pa. da je treba tu in tam včasi graje. Toda nekaj plevela je med pšenico zmiraj. je bil in bode in naravno je tudi. da se ob slabih letinah poiavi v večji množini.
P. Bogovič:
. Učitelji - ministri.
(Dalje.)
Dmitrov
I ako maleni broj. ipak ima i u inale-nim narodima ljudi, koji su sebi jačinom svoga uma prokrčili put kroz najgore ži-votne neprilike i podigli se na najviša mesta. Jedan izmedu takvih je i bugarskl učitelj Dmitrov. Mnogo je godina učite-Ijevao u zapuštenim krajevima Macedo-nije. Borio se sa svim mogučim neprili-kama, ali nikad nije klonuo. U njemu je uvek plamtio veliki idealizam. živo rodo-ljublje do svoje domovine i jaka volja za rad, za narod. U Stambolijskijevom kabinetu bio je ministar unutarnjih dela. Iz-dao je naredbu o orogonu makedonskog komiteta. »Makedonstvujušči« osvete mu se. prošle godi ne, atentatom i on plati svoju požrtvovnost i ljuba v za narod, svojim životom.
(Dalje prih.)
10
Program UJU.
(Temeljne smernice za razpravo.)*
(Referat g. Jovo p. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU »Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev', podan na državni učiteljski skupščini v Sarajevu, 1. 1922.)
3. V POGLEDU IZPELJAVE POUKA IN VZGOJE V NARODNIH ŠOLAH.
Normalni učni načrt.
Pouk in vzgoja v narodnih šolah se uravnava oo obče določenem učnem načrtu in programu.
Z ozirom na veliko važnost vprašanja, kako naj se uravnata pouk in vzgoja v narodnih šolah, da bodo v polni in največji meri odgovarjale svojemu namenu, se predlagajo te-le zahteve:
Temeljna načela za sestavo učnega načrta.
1.	Kdo naj sestavlja načrt. Izdelava načrta in programa za pouk in vzgojo v narodnih šolali mora biti poverjena vsekakor najkompetentnejšim osebam za ta tako važen posel: ti naj bodo: najboljši zastopniki poedinih predmetov, katere vsebuje učni načrt narodnih šol in najboljši in najizkušenejši 'šolniki narodnih šol.*
2.	Enoten učni načrt za vSo državo.
Radi velikega vpliva, ki ga ima narodna šola na državni in nacijonalni razvoj, zahtevajo državni in nacijonalni interesi sestavo sološneea in enotnega učnega načrta za vse narodne šole v državi. Odstop od predpisanega programa se more dovoljevati samo tedai. kadar to zahtevajo nepremostljive ovire prebivalstva ene oblasti ali kadar nastopiio izvanred-ne razmere toda vsakokrat samo po predhodnem odobrenju centralne državne uprave na predlog oblastva šolske uprave.
3.	Učni jezik in črkoois. Pouk v narodnih šolah se vrši v jeziku ali narečju, katerega eovori večina prebivalstva v dotičnem kraiu. toda vsak učenec in učenka se mora v narodni šoli naučiti tudi državnega iezika: enako mora vsak učenec biti deležen tudi pouka iz materinskega jezitfa. ako njegov materinski iezik ni učni jezik v šoli. v kateri se uči.
Vsi učenci iu učenke narodnh šol se morajo v-času šolanja priučiti obeh črkopisov da se lahko poslužujejo cirilice in latinice jn da dobro razumevalo vsa narečja državnega jezika.
4.	Špecijalni učni načrti. Za vsako kategoriio narodnih šol mora biti izdelan poseben učni načrt in program: toda ker tvorijo vse kategorije narodnih šol eno organsko celoto in enoten šolski sistem, moralo tudi vsi posamezni načrti in programi za poedine kategoriie narodnih šol tvoriti celoto in biti le nieni sestavni deli. Zato se zahteva, da vse učne načrte in
* Demokratično bi bilo, da podajo svoje predloge tudi okrajne učiteljske konference.
Ur ed.
programe za vse vrste narodnih šol izdela ista korporacija ali komisija.
5.	Minimalni n maksimalni učni načrt. Učni načrt mora predpisati v kolikem obsegu naj se obdela učni predmet, v kateri šoli in v katerem razredu v normalnih razmerah, kar pa se lahko po nastali potrebi spreminja in dopolni na podlagi dovoljenja pristojnih šolskih oblasti.
6.	Učni smoter pouka. V vsakem učnem programu mora biti za vsak oo-edini učni predmet na kratko izražen tudi smoter pouka iz dotičnega predmeta kakor tudi kratka metodična navodila radi raciionalnejše izpeljave predmetnega pouka.
7.	Učna pot. Pouk iz predmetov, ki j se poučujejo v več razredih in tečajih zaporedoma se uravna tako. da se pouk iz teh predmetov v višjih razredih in tečajih stopnjema razširja in dopolniuje.
8.	Razvrstitev predmetov «n tedenskih ur do razredih. Učni program naj predpiše in določi dobo pouka posameznih predmetov z ozirom na njih uvrstitev v poisamezne razrede vseh vrst narodnih šol: učni načrt naj pa predpiše število tedenskih ur za vsak učni predmet in za vsak razred vseh vrst narodnih šol. Učni načrti in programi morajo biti v popolni harmoniji.
9.	Relativno obligatni učni predmeti. Omogočiti ie, da lahko dečki in deklice narodnih šol. posebno v šolah za nadalj-no izobrazbo, obiskujejo razen obveznih predmetov tudi neobvezne predmete ki bi jim v življeniu koristili, kakor n. pr.: glasba stenografija, daktelografija, umetno žensko ročno delo knjigovodstvo, tuji jeziki itd
Učila za narodne šole.
Za dosego racionalnega pouka v narodnih šolali ie potrebno, da se čimprej oskrbe vse narodne šole s potrebnimi učili. Radi tega se zahteva, da prevzame ministrstvo orosvete inicijativo za izdelavo potrebnih učil za vse vrste narodnih šol in to z osnovanjem državnih zavodov za potrebno izdelavo šolskih učil v državi ali pa s podpiranjem zavodov privatne inicijative, v svrho nujne odpo-moči te potrebe in tega nedostatka.
Cenzura fa monopol učnih knjig.
Za dosego racijonalnega pouka v narodnih šolah so potrebne tudi dobre šolske knjige. V tem pogledu se stavljajo sledeče zahteve: Interesi države in naroda zahtevajo da se ne smejo pustiti šolske knjige brez kontrole: toda interesi pouka in vzgoie v narodnih šolah pa zahtevajo. da ta pravca državne kontrole ne ovira slobodnega tekmovanja v spiso-
vanju učnih kniig za Pouk in vzgojo v narodnih šolah. Zaradi tega se zahteva, da se odpravi monopol na učne knjige za narodne šole. ker je škodljiv za povzdigo pouka v narodnih šolah, ter naj se dovoli svobodno tekmovanie. ki pomaga k povzdigi pouka v narodnih šolah.
Monopol na šolske knjige je preostanek iz starih reakcionarnih časov svobodno tekmovanje pa znači in omogoča potrebni napredek.
(Dalje prih.).
Ferijalni Savez učiteljstva.
KAJ PRIČAKUJE DIJAŠTVO OD UČITELJSTVA V F. S.?
(Konec.)
Da i)a bo to mogoče, mora prihajati srednješolski pomladek na zavode že upoznan z F. S.: treba je, da učiteljstvo že preje omogočuje gojencem ljudskih šol delovanje v F. S., kajti oni imajo isto pravico do F. S., katere se pa pač preje ne bodo mogli posluževati, dokler jih ne vzamejo pri tem učitelji — sami člani F. S. v okrilje.
Pristop učiteljstva je F. S. zelo približal realizaciji njegovih načrtov v fe-riialnih ugodnostih. Prepričan sem da bodo v šolah vseh večjih krajev naše države nameščena svratišta F. S. S tem bodo prenehala doslej običajna potovanja na daleč z železnico, ki dijaštvu poleg površnega in splošnega poznavanja naših kraiev donašaio le napore, kar pa ni namen F. S. Omogočani bodo res prisrčni stiki med članstvom F. S.: zginile bodo ostre stanovske razlike učiteljstvo pa bo v diiašvu ki bo v bodoče zasedlo važna mesta v državni upravi in v javnem življeniu. imelo prisrčne prijatelje in zagovornike učiteljskih interesov.
Zmanjšana Pa bo s tem ona velepo-membnost vozne olajšave radi katere ie doslei ugled F. S. padel in rastel vzporedno z vsakokratnimi izpremembami v Min. Saobračaja.
Glavna naloga učiteljstva bo pospeševanje društvenega razvoja, predvsem pa nadziranje obnašanja ferijalcev na njihovih ferijalnih potovanjih: vsaka njiva ima svoj plevel Tudi F. S. se je moral doslej otepati z njim. Kai je pomagala delavnost upravnih organov F. S. med letom, ko pa je nemarnost nekaterih uničila vse uspehe F. S. med počitnicami. Obstojajo proti niim sicer stroge odredbe toda kai ko iih ni neihče vršil. Član dobrotvor F. S., pri katerem se je nerodnost izvršila, se ie čutil kvečjemu osebno, ne pa kot član F. S. užaljen, je Odbil za nadaljne dobrotvorstvo mesto da bi ukrenil potrebne korake za zaščito društvenih interesov.
Učitelistvo bo sedaj vršilo to dolžnost F. S. mu bo dal na razpolago vsa naiostrejša sredstva s pomočjo katerih bo učitelistvo enkrat za vselej onemogočilo take stvari, ki bi jemale F. S.-u ugled, kakor ea zasluži.
Treba ie urediti v bodoče razmerje med učitelistvom in dijaštvom v F. S. Učiteljstvo ie pristopilo v F. S., v organizacijo. ki si ie svoj ustroj tekom let po ootrebi prakse preuredila in izpopolnila. Učiteljstvo naj prilagodi svoje zahteve dosedanjemu ustroiu F. S., kakor bo F. S. na najširši podlagi upošteval, potem položaj učiteljstva. V bistvu nedotaknjene ie treba pustiti ustanove, ki so se za F. S. izkazale eminentno važne, kakor kongres, pokrajinske zbore in pokrajinske poverjenike.
Ako velja za koga, da mu je vršiti svoliol dolžnost, ne samo kolikor mora, amnak kolikor soloh more velja to za učitelja.
Učiteljstvo vrši svoio vzgojno nalo-sro i izven šole v F. S., a to mu ie predvsem omoeočeno v skupnih Pokrajinskih zborih (nekakih širših sosvetov P. F. S. iz pokrajine) in v skupnem kongresu. Ostalo se bo uredilo naravno oo številčnem razmeriu elasov. Oreanizaciia oo-trebuie enotnosti: težko da bi F. S. pristal na ločene upravne iedinice. v katerih bi tičale kali razkroia. To zadevo bo uredil III. kongres F. S. ki se bo vršil okoli 17. avgusta 1923 v Beogradu: tega se bodo kot enakopravni člani udeležili že delegati učiteljstva P. F. S. Želeti pa ie da se preje udeleže oficijelno IV. Pokrajinskega zbora za SlovenHo. na katerem bodo P. F. S. iz Sloveniie dne 31. iuniia uredile oroeram ki ca bodo zastopale na koncrresu: upam. da se bodo posvetovanja med zastopnikom učiteljstva P F. S., e. učit. Šemetom in med U. O. F. S. že v toliko razvila, da bomo stvorili fronto P. F. S. iz Sloveniie za enotni nastop ji a kongresu.
Učiteljstvo ima po vsem tem pravico da stavi na nas isto vprašanje: kaj nudite vi nam?
S tem, da so učitelji postali člani F. S. dostopne so jim vse ugodnosti F. S., svratišta kolonije, skratka vse. kar F. S. premore. Najbolj pereče je vprašanje voznih olajšav. Dijaštvo ima vobče po na-redbi s 30. novembra 1921 pravico do če-trtinske vožnje po progah državne železnice in polovične po Progah Južne železnice a to v grupah od najmani 10 oseb; za ferijalce velja ista ugodnost, le da oni morajo tvoriti grupe od najmani 5 oseb. Te ugodnosti se ferijalci poslužujejo z Dačko legitimacijo; že lani je uprava F. S. zahtevala od Min. saobračaja posebno Nastavničko legitim.. ki bi jo uporabljali vsi v F. S. včlanjeni profesorji in učitelji. Toda Min. ie Upravo zavrnilo z ugovorom: Kaj zahtevate vi za učitelje, ko pa v svoiih vrstah razen nekaj desetoric idealistov nimate pokazati nastavnikov!
Tudi v F. S. se je dijaštvo v 1. 1920. vpisalo na riziko delno uspelo in delno propadlo. A vendar se je borilo še naprej v zavesti, da more le v skupni orga-nizaciji doseči Svoje cilje.
Že lani so se učitelji in profesorji v F. S. vozili z Dačko legitimacijo, kot z edino veliavno feriialno legitimacijo. Uprava F. S. je pred kratkim dobila od Min. saobračaja zagotovilo, da bo Dačka legitimacija veljala letos i za učitelje in ne samo praktično, temveč tudi teoretično.
Upravni odbor F. S. ie pripravljen, da vrne vsem učiteljem, ki bi se letos vnisali v F. S., a se ferijalnih ugodnosti ne mogli posluževati članski prilog za centralo, oziroma da ga pridrži kot članski prilog za naslednje leto.
U. O. F. S. hoče s tem naznačiti. da nima namena učiteljstva opleniti, temveč samo želi. da bi s svojim pristopom v F. S. učitelji podčrtali upravičenost zahtev F. S. in da bi stali ramo ob rami z omla-dino v delu za narod.
Za pokrajinsko poverieništvo Feri-ialnega Saveza Ljubljana Maček Viktor, pokrajinski poverjenik F. S. za Slovenijo.
—f Počitniški izlet. V zadnji številki (18) je tiskovna pomota. Priglašenih ni 60 tovarišev in 15 tovarišic, temveč 60 tovarišic in 15 tovarišev.
Obrambni vestnik.
—ob Se že oglašajo in hujsktio ljudstvo na uc teljstvo — namreč podeželski župniki ki jim ie kajpada greben po volitvah silno zraste!. V ilustracijo sledeče: V majhnem kraju severnega obmejnega šolskega okraja službuje nadučitelj, ki »greni« župniku njegovo težko življenje s tem da mu uioa povedati resnico naravnost v obraz. Resnica pa baje kolje oči — pravi pregovor — župnik trdi seveda drugače, da ie namreč to »obnašanje nekulturnega človeka«, če se kdo drzne uveljaviti žuonikovemu samodržstvu. nasprotno mnenje, kakor je to parkrat storil omenjeni učitelj. Zato na ie nujna potreba, radi-tega tudi njemu življenje »zagreniti« in nahujskati ljudstvo nanj. In tega krščanskega (?) načela se poslužuje župnik v izdatni meri. Značilno ie. da zahajajo ljudje k njemu po informacije glede poletnih oprostitev — in to navadno takrat, ko jim je šolsko vodstvo obrazložilo, kdo samo more uživati ugodnost pol. oprostitev. Župnik, ki ali ne pozna odredb glede pol. oprostitev ali pa sramežljivo igra vlogo Pilata trdi in dopoveduje ljudem, da bi morali biti poleti oproščeni tudi taki učenci, ki pohajajo komaj 6. leto šolo. pa iih šolsko vodstvo gotovo ni predlagalo v oprostitev. In ravno v tem tiči vsa perfid-nost farizejca. Ljudstvu ie treba prikazati učiteljstvo v taki luči. da ea bo zasovražilo »n ribarjenje farovških mogotcev v kalnefti se bo vršilo nemoteno, njih slava in eloriia Da bo rasla v nebotične višave. — Po njih delih jih boste spoznali!
Iz Jugoslavije«
— Službena pragmatika. Ministrski svet ie na seji dne 4. t. m. razpravljal načrt uradniškega zakona. Ministru za izenačenje zakonov Marku Trifkoviču je naloženo da po končanih formalnostih predloži ta zakon narodni skupščini. Vsebina zakona je v osnovi ostala ista. kakor ie v načrtu izdelanem od prejšme koalicijske vlade, z izpremembo, da se temeljne in ooložajne plače podvoje. Staremu načrtu so prideljena tudi dopolnila zakonodajnega odbora in pa dopolnila vlade. — Predpogoj za izvedbo je reduk-ciia uradništva jn davčni zakon.
»Slovenčevemu« grobjanu v nedeljski številki »Slovenca« povemo le to, da mu ne bomo sledili na pot njegove surove rovtarske žurnalistike in da se naša smer ne ravna po političnem vetru. Lepo se mu bodo zahvalili kolegi, da pod svoj spis ooln surovih izrazov stavi podpis — »Učitelj«.
— Zborna seja višjega šolskega sveta za mesec maj se ie vršila dne 4. t. m. pod predsedstvom dr. Stanka Bevka. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je poročal predsednik o važneiših ukrepih višjega šolskega sveta v preteklem mesecu, od katerih omenjamo: Šolski mladini je prepovedano nositi znake društev in organizacij razen odznakov Ferijalnega Sa-veza in Pomladka Rdečega križa. Isto-tako ni zabraniena nošnja svetinjic s svetilni podobami, če niso obenem od-znak kakega društva, kj je šolski mladini prepovedano. — Učencem srednjih in osnovnih šol je zabranjeno. članstvo in vsakršno sodelovanje ori.društvih s kakršnokoli ooiitičrio smerio: nihče ne sme biti član »Orjune«. — Kakor na srednjih šolah se dovolijo tudi na meščanskih šolah ponavljata izpiti iz dveh predmetov.
—	Uredilo se je vprašanje domačih pismenih nalog na osnovnih šolah z nerazdeljenim poukom. — Izdala so se navodila za postopek ipri disciplinarnih preiskavah — Pomožne učne osebe morajo napraviti usposobljenostih izpit, če službujejo nad 3 leta. — Nato sta poročala nadzornika za srednje šole o .prošnjah za razpisane profesorske službe na srednjih šolali in učiteljiščih v Sloveniji. Sestavili so se trooredloei za imenovanja. Razpisanih je bilo 54 učnih mest: za 21 služb ni bilo prosilcev ali pa so bili nezadostno usposobljeni, tako da so se mogli staviti le za 33 služb namestitveni predlogi.
—	Poročevalca za osnovne šole sta poročala o bolezenskih dopustih osnovnošolskega učiteljstva. O postopku pri re-ševaniu orošeni za dopuste se je vnela daljša debata, sklepanie pa preložilo na eno prihodnjih sej. — Za nadučiteljico na dekliški osnovni šoli na Jesenicah se ie imenovala Ema Pibrovčeva. — Potem se ie izvedlo pet disciplinarnih slučajev osnovnošolskega učiteljstva. ena disciplinarna zadeva pa se ie zaradi nadaljnih poizvedb odstavila z dnevnega sporeda.
—	Končno so se sprejeli predlogi uprav-nogosoodarSkeea poročevalca glede pri-ziva neke občine oroti izvršenemu ore-šolanju glede preureditve okoliša šolske občine Ravne, sistemizirania drugega ka-tehetskega mesta v Murski Soboti in 13 upokojitev učnih oseb na osnovnih šolah.
— K knjževni tomboli .JugoSlovenske
Mat'ce. Književna tombola, ki nam jo časopisje napoveduje, pomeni za nas Slovence kulturno manifestacijo prvega reda. Danes, ko je človeško življenje postalo tako ostro suho in mrzlo, tako rabimo glasov, ki nas spominjajo na one čase ko je imelo življenje še milejše robove. Kot takrat, ko so slovenske žene pobirale od hiše do hiše podpise za majsko deklaracijo, tako mora tudi uspeh te književne tombole biti historičen dokument naše narodne zavednosti. Dne 25. maja se bo slovenski narod zbral k svoji priljubljeni družinski igri igral bo za knjige. Zavedajmo se. da to ni običajna prireditev, katere namen je samo gmotnega značaja. Večjo korist bo imela Ju-, goslovenska Matica od števila udeležencev, kajti. lahko bomo rekli: »Toliko in toliko tisoč sočutnih rok je deklariralo s svojo udeležbo pri tei prireditvi vojlno po-Draviti mednarodno krivico ki se nam je zgodila, podpisom mirovne pogodbe. Mi nečemo liudstva vabiti z migljajem na dobitke, tudi če bi teh ne bilo, bi morala Silična akcija uspeti. Apel na narod, kadar ga ie pozvala Jugoslovenska Matica, ni bil nikdar zaman. Jugoslovenska Matica je društvo, ki ima svoie bivališče nad oblaki političnega življenia. Viharji strankarskega gibania jo ne zadevajo. V tem je njena moralna sila in njena upravičenost poživljati narod na kulturni davek. ki mu ga dolguje. Obračamo se se-dai na slovensko učiteljstvo s pozivom na njih kulturno in nacijonalno poslanstvo med narodom, s katerim naj podpro našo tombolsko prireditev. Le potom učiteljstva more stopiti naša Matica v tesen stik z ljudstvom, le potom učitejjstva mu moremo povedati, da gre za velike stvari. Zaupamo in prepuščamo učiteljstvu nalogo pripeljati književno tombolo na deželi do velikega uspeha. Jugoslovenska Matica zasleduje pa še drug namen. Književna prireditev našega društva naj bo ooizkusna mobilizacija narodnih sil. naj bo hrbtenica, okoli katere se bo sedaj v pomladnih dneh Jugoslovenska Matica na novo razvila, na novo razcvetela v
drevo tako veliko, kot še nikdar poprej. Če nam slovensko učiteljstvo pripomore s svoio udeležbo tudi pri tem našem namenu. nam je uspeh že zagotovljen. Zato kličemo pijoniriem prosvetnega dela: »Na delo za Književno tombolo Jugoslo-venske Maticel«
—	Poziv učiteljstva na orožne vaje. Kakor razglaša vojaška oblast se imajo s 1. julijem vooklicati na dvomesečno orožno vajo učitelji, rojeni leta 1895. in mlajši, ki so odslužili svoi kaderski rok in napravili izpit za rezervne oficirje v bivši avstro-ogrski vojski. Dokumente o oficirskem izpitu je poslati ali jih pa osebno prinesti do konca meseca maja na komando voinega okrožja. Na dvomesečno orožno vajo v svrho pridobitve oficirskega čina bodo vpoklicani samo oni. ki bodo predložili omenjene dokumente do določenega termina. V nasprotnem slu-čaiu bodo morali odslužiti svoj kaderski rok kot ostali vojaški obvezniki.
—	Učenci -n učenke ljudske šole v Grižah pri Celju so poslali za pirhe neod-rešenim bratom onkraj meje 453 Din 25 par.
—	Sv. Križ ori Lit'ji. Tukajšnje uči-telistvo je zbralo pri šolski mladini znesek 265 Din. 1100 znamk za Jugoslovansko Matico kot skromen prispevek za letošnje velikonočne pirhe neodrešenim bratcem in sestricam onkraj meje. čast zavedni mladini!
—	Zadnja moja prošnja do tovarišev ie imela popolen uspeh. Posredovali, ste pri trgovcih. Dve nadarjeni in marljivi deklici sta dobili v trgovinah zelo dobro službo. Zadovoljna sta trgovca, zadovoljni deklici. V svojem in imenu revnih, sedaj preskrbljenih deklic, sprejmite za človekoljubno delo iskreno zahvalo! — Imam še eno prošnjo. V šesti razred tukajšnje šole zahaja deklica (dobra raču-narica). ki želi vstopiti kot vajenka v trgovino da prej ali slej otvori sama na očetovem domu treovino. najrajč* z mešanim blagom. Po končani šoli. 15. julija bi lahko takoj vstopila. Starši napredni in pošteni Tovariši! Zopet Vas prosim za posredovanje. Pokažimo narodu, da mu želimo dobro da čutimo z niim. — Šolski vodja: B. Andoljšek, Litija.
Naša kulturna organizacija.
—ko Ped. did. krožek v Mariboru,
Kar eden ne zmore to jih zmore več! Tako je sodila majhna četica mariborskih učiteljev in učiteljic, ko si je -ustanovila koncem februarja v okvirju ped. did. kr. »delovno udruženie«. Namen mu ie: 1. Skupno proučavanie vseh panog pedagogike. 2. Kritično razmišljanje novih stremljenj. 3. Skupno proučavanje važnejših poglavij iz šolskega dela. 4. Skupno pripravljanje predavani za redne krož-kove sestanke. — Tedensko dve uri žrtvuje četica skupnemu delu. Da se upozna s sistemom pedagogike, predeluje sedaj iz skript, prof. dr. Matičeviča (ped. vis. šola v Zagrebu) teorijsko pedagogiko. Preko nekdaj večji del, spominskih izrazov prodira s tem predavanjem v bistvo pedagogike, vidi razvozljanih nebroj vozlov in sooznava veličastno zgradbo pedagoške vede. In da bi jih slišali kako ob razmišljanju posameznih odstavkov vsakdo dodale iz svojih izkušenj kako se krešejo misli ob misli, dokler se ne izkristalizira pa vendar rezultat, ki zadovoljuje večino in ki utegne roditi napredek v šoli. — Prihodnji tema je »pe-dopsihologiia« in »telesni ter duševni razvoj šoloobveznega otroka«. Lepa, in jo člani že študirajo. — Želimo le, da člani delovnega udruženja vztrajajo na započetem delu v dobrobit šolstvu in stanu. da jih pristopi še mnogo k aktivnemu sodelovanju.
Naša samoizobrazba.
—s »O zgodovini Slovenjgradca«,
predaval pri Učiteljskem društvu za slo-venjgraški okraj dne 8. februarja 1923 tov. SchecEiel.
—s »O slovnici v ljudski šoli«, predaval pri Sega Ivan.
—s »O nadzorstvu otrok v odmorih«, predaval pri Radovljiškem u'č. dr. dne 3. marca 1923 tov. Drago Hude.
—s »O etiki kot vedi«, predaval dne 10. marca 1923 pri okrajnem učiteljskem društvu za ljubljansko okolico vseučili-ški profesor dr. Veber.
—s »Samouprava v šoli«, predaval pri Ptuiskem učiteljskem društvu, 11. januarja 1923 tov. Grogl Feliks.
—s »Učiteljevo delo«, predaval pri Šmarsko-rogaškem učit. društvu dne 10. marca 1923 tov. Šumer: 1. Šolsko delo ie obilno. Radi ljudske
sodbe mora učitelj paziti na delo, ki ga ljudstvo ! dočim naj bo metoda poučevanja prosta. Razen popravljanja nalog so šolsko delo učila n. pr.
zbirke zgodovinskih, zemljepisnih in narodnoko-i istnih razglednic in kart, nadalje zbirke hroščev, metuljev, semen in umetnih gnojil istotako napisi in celo nagačene živali, ki nam jih preparira za male izdatke v kratkem času »Tvornica učil v Ljubljani.« Šolsko vodstvo daje tudi obilo dela, zlasti radi točnega reševanja vlog in prošenj ne-šolskih uradov. Delo v v šolskem vrtu smatrajo 1 asanti kot učiteljevo športno razvedrilo. A sa-donosnik, matičnjak, vinograd, trsnica. drevesnica, čebelnjak in zelenjad daje preobilo opravka učiteljevi energiji. Posebno koristno je delo učitelja v tajništvu krajevnega šolskega sveta. 2. Delo za organizacijo, ki nam je edina opora in zaslom-ba, naj bo složno. 2e prijava novoudruženca mora biti samolastna, da pokaže edinstvo in trdno unijo, ki veje v naših vrstah. Gmotno delo za organizacijo obstoja v točnem plačevanju društvenine, v prostovoljnih prispevkih za učiteljski sklad in v podpiranju učiteljskogospodarskih podjetij, kakor učit. tiskarne, učiteljski ^konvikt, tvornica učil i. dr. Duševno delo pa se kaže z udeleževanjem skupščin in konferenc ter z objektivnim dopisovanjem v stanovskih listih. 3. Izvenšolsko delo učitelja je ogromno. Gospodarska panoga tega delovanja je večinoma borna, a tem obsežnejša in važnejša je kulturna panoga, ki zaposluje učitelja v javnih knjižnicah, telovadnicah, čitalnicah in v drugih društvih. Mnogo dela in truda mu dado gled. predstave, pev. zbori, organistovstvo in tudi občinsko tajništvo. Javnega političnega dela pa naj se nihče ne udeležuje. Edino, kar nas dela močne in ugledne, je sloga. To so pokazale vzgledne volitve v višji šolski svet, Tu se je pokazala naša edinost. Zato uveljavajmo vedno in vsepovsod znan rek: Vsi za enega, eden za vse!
—	Tovariša Volavšek in Zidar sta z dokazi negirala sprejem organistovstva, kajti učitelj-organist je le hlapec cerkovnika in duhovnika. Pod nobenim pogojem naj ne sprejme učitelj suženskih orgelj.
—s »O ustanavljanju mladinskih kmetijskih klubov« predaval pri Celjskem učiteljskem društvu dne 10. marca 1923 inž. Lah.
—s »O popravljanju zvezkov med učnim časom ter izven učnega časa«, predaval pri Celjskem učiteljskem društvu dne 10. marca 1923 tov. Petrovič.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl. Vitomilova železnica. Spisal .Ios'Id Korban, nadučitelj v Gornjem gradu. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena okusno vezani knjigi 14 Din.
—kpl. Jos. Zupane: »Konservfranje sadja in vsakovrstne novrtnine za domačo uporabo«. Cena 15 Din po pošti 16 Din ter se proti gotovemu vplačilu naroča na naslov: Josip Zupane, okr. ekonom v Ptuju. Na naročila brez vplačila se ne ozira. Položnice so na razpolago.
Književnost in umetnost.
—k Vitomilova železnica. Spisal Jo-s'r> Korban, nadučitelj v Gornjem gradu. Vsebina: Naša Majdica. — Majdica se dolgočasi. — »Vitomil nai pride...« — »Železnico napravite, pa pridemo«. »Ju-huhu! Kolodvor že imatpo!« — Gospod inženir pride... — Gospod inženir se loti dela. — Gospod inženir prejme, plačilo, i
—	Sitnosti in težave inženirjevega poma-srača. — Gospod nadgobar. — Gospod Andrej. — Gospod Andrej pripoveduje.
—	Skalariev Tonček dobi novega delodajalca. — Tončkov delodajalec se ponesreči. — S pticami selivkami. — Toplo priporočamo za vse šolarSke knjižnice.
—k .los. Zupane: »Konserviranje sadja in vsakovrstne novrtnine za domačo uporabo«. Knjižica pod tem naslovom ie izšla sedai že v 4 natisu, kar gotovo govori za nie.no notrebo in praktičnost. Na men ji je. da razširja spoznavanje raznih načinov kon se r vi rama in upor abe sadja in povrtnin. upošteva pa predvsem one načine, potom katerih ie mogoče v kratkem času in z malimi sredstvi konservi-rati velike množine ter tako oskrbeti gospodinjstvo s svežimi živili v dobi, ko teh v naravi ni mogoče dobiti V potrebo racijoneinega koniserviranja nas uvaja poliuden pouk o bakterijah in njihovi kvarljivosti nadalje najdeš v I. delu knjižice vsa potrebna navodila o sušenju sadia ki ga pisec po pravici smatra za naivažnejši način njegovega konservi-ranja in o vkuhavaniu sadia, o napravlja-niu sadnih kompotov, sokov, odcedkov ter neopoinih sadnih pijač, o prirejanju i sadnih zdrizov (želej) in mozg, sadnih pašt in sadnih sirov, raznih jagodnih vi-| nih in Sadnih likerjih. Poučuje nas torej o najraznovrstnejšem v vsakem gospodinjstvu možnem uporabljanju sadja, ki ori nas še dolgo ni tako. kakor bi si ga iz narodno-gospodarskih ozirov smeli želeti. Pri oddelku o sadjevcu in hruševcu nas seznanja pisec z razumnim ravna-niem pri naoravlianju te zdrave pijače, eovori pa tudi o njenih napakah ter o njihovi odpravi, oziroma preprečenju. I. del zaključuje praktično navodilo o priprav-lianiu sadnega kisa za dom in prodajo. Vsi mnogoštevilni recepti v knjigi so pre-
izkušeni in prirejeni tako. da se sadnokon-serviranje izvršuje oo njih ob najniže mogočih izdatkih: iz istega vzroka razkazuje pisec razno uporabo sadja pri drugih narodih med prostim ljudstvom ki gotovo stremi po dobri kvantiteti in kvaliteti, skuša pa to doseči z najbolj omejenimi stroški. — Isto načelo opazujemo v II. delu ki govori o konserviranju povrtnin. in sicer o konserviranju v patentovanih steklenicah, v kisu ali v soli. Pri tem se ne obrača le na manj znano ali vsaj v kmetskih gospodinjstvih manj navadno vkuhavanje v konservnih in navadnih Steklenicah, marveč daje tudi podrobna praktična navodila za obče udomačeno kisanje zelja in repe. — Kot dodatek zaključuje knjigo navodilo o konserviranju mesnih jedil, v patentiranih kozarcih, ki je posebno prilično v odležnih krajih, kjer ie inteligenca, n. pr. učiteljstvo pogosto prisiljeno klicati na pomoč oblasti, da dobi slabo a drago hrano v vaški gostilni. — Radi te tako raznovrstne praktične vsebine smo prepričani, da se ob knjigi ne bodo soodtikaJli niti najhujši protialko-holiki ker vsebuje recepte in navodila za naoravlianje alkoholnih sadnih izdelkov; sai oo drugi strani njim samim nudi dovolj navodil za brezalkoholno uporabo sadja. — Knjjgo ki ie pisana poljudno, preprosto in vseskoz lahko umljivo. prav toplo priporočamo našim gospodiniam, gospodinjskim šolam in tečajem, kakor tudi učiteljstvu osnovnih in meščanskih šol. ki umeva svoie naloge v narodno-prosvetnem delu med ljudstvom tudi v racionelno-gosoodarSkern oziru.
—k Srpski Književni Glasek od. 1. V. 1923. Nova Serija Knj. IX. br. 1, ima sledeči s a. d r ž a 1; Crvene magle. odlo-mak iz romana. Drag. Vasij: Osveta. pri-povetka. A. Lavdan; Pesma Putnika, pesma. G. Krklec: Serafina pesma H. Haj-ne: Vetranovičeve binske Scene. Dr. P. Kolendič: O filozofiji i filozofiranju (I.) P. Slankamenac; O Gogolju. J. Prodanovič; Umetnički pregled: Pozdrišni pregled; Ekonomski pregled: Politički pregled: Ocene i prikazi: Beleške. Štev. 1089.
Naše narodno prosvetno delo.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Ponikva ob juž. žel. Šolska mladina naše šole ie priredila v nedeljo, 22. in 29. aprila svojo šolsko prireditev z iero »Šivilja Klara« deklamacijami in petjem. — Igro je prav vestno naučila gdč. Vošniakova. ostalo učiteljstvo pa je pridno pomagalo. — Občinstvu so posebno orijale okusno in bajno opravljene vile in palčki ter čarobajna razsvetljava oosameznih prizorov. — Otroci so igrali s temperamentom ter so bili v svojih vlogah zelo sigurni. Tudi uprizorjena pesem »Ciciban in čebelica« je izzvala obilo ve-selia med gledalci. — Splošno se mora priznati, da je izpadla vsa prireditev prav srečno in v občo zadovdjnost občinstva, ki je obakrat napolnilo razred. — Tako moraličen kakor tudi gmoten uspeh je bil prav dober. — Čisti dobiček je namenjen revni šolski deci in pa. da si nabavi šola lasten oder. ker izposojevati si vedno istega, napravlja preveč neprilik. — Splošna sodba prireditve pa ie bila da ie posebno gdč. Vošniakova lahko zadovoljna z usoehi svojega truda.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članarina in darila za Uc teljski konvikt. Tov. Trobei Matija, učiteli na Bariu. 10 Din.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ Učiteljsko društvo za celjski okraj
priredi svoi mainiški izlet v soboto, dne 21. maja t. 1. v Teharje. Ob 10. uri dopoldan zborovanje v ondotni šoli po sledečem vzporedu. I. Zapisnik. II. Društvene in stanovske zadeve. III. Ustanovitev podružnice »Ferialnega Saveza«. IV. Slučajnosti in predlogi. V. Vprašalna Skrinjica, j VI. »O teharskih plemičih« predava tovariš Gosak. Po zborovanju izlet v Bukov-žlak k Sodinu. Zaradi obeda naj se udeleženci zglasijo do 8. maja pri šolskem vodstvu Teharje pošta Štore. (Pevci in pevke prinesite Mohorjevo pesmarico s seboj). K polnoštevilni udeležbi vabi — odbor.
+ GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 12. maja ob 11. uri v Gornjem gradu. Na dnevnem redu 'so važne stanovske zadeve (ore-gledovalec šolskih vrtov in dr.) ter zanimivo predavanje. — Predsednik.
+§ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v sredo, dne 16. maja
1923 ob
uri
popoldne v šolskem po-
slopiu v Jaršah Poleg običajnih točk bo na dnevnem redu predavanje tovariša Ernesta Tirana iz Moravč: »O vzgoji značaja«. Kdor se zborovanja ne udeleži, naj svojo odsotnost pismeno naznani tovarišu predsedniku Tomo Petrovem nad-učitelju v Jaršah pri Domžalah.
+ OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA zboruje v soboto dne 2. junija ob 10. uri v Vidoncih. Dnevni red: 1 Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Tovariš g. Kontler- »Snov in metoda prostoročnega risania nižje skupine osnovnih šol«. Teze in podrobni učni načrt dobe vsi udeleženci. 4. Tovariš g. Arpad Benkovič: »Deklamiranje v osnovni šoli«. 5. Izvolitev dveh delegatov (namestnikov) za pokrajinsko skupščino v Ptuju. 6. Slučajnosti. Od železniške postaje Mačkovci do Vidone ie tričetrt ure peš. Skupni obed bo v golstiini Kerec. Zadevne prijave ie vposlati tov Kontlerju v Vidoncih do 25. t. m. Torej 2. junija vsi v Vidouce! Prijatelji šole dobro došli. Pripomba: Ob neugodnem vremenu se vrši zborovanje dne 9. junija. — Odbor.
+ OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO v Novetn mestu v soboto 7. apri'a v deški osnovni šoi.
Ker ie bila na dnevnem redu volitev dveh poročevalcev za šolske vrtove, so bili navzoči tudi tovariši Slomškarji, ki so zborovali isti dan in v istem poslopju. Pri volitvi, ki jo je vodil okr. šol. nadzornik g. Janko Grad so bili izvoljeni sledeči tovariši: 1. za novomeški in trebanjski okraj Ludvik Koželj, nadučitelj v Št. Petru, namestnik Miha Kosec, nadučitelj v Trebnjem; 2. za žužem-berški okraj Ciril Dequal, nadučit. na Dvoru, namestnik Ivan Kržišnik, nadučitelj v Žužemberku. Vse novomeško-trebanjsko-žužemberško področje ima 32 šolskih vrtov.
semu zbranemu učiteljstvu — 73 po številu — je podal nato tov. Ivanetič temeljito na-študiran in razvrščen podrobni učni načrt za risanje za osemrazredne osnovne šole, za kar je žel buren aplavz in prisrčno zahvalo ter priznanje.
Temu je sledik^še izčrpno poročilo tovariša V. Pirnata o Ferijalnem Savezu učiteljstva oziroma o njegovi novomeški podružnici. Ta šteje že 56 članov, pa gotovo še kdo pristopi. Očrta jim bodoče novomeško Svratište F. S., opiše delo novomeškega učiteljstva za F. S., govori o Svratištu F. S., ki ga ustanovi s pomočjo tamoš-nje šol. voditeljice gdč. Erbežnikove v podgoi-skem Oaberiu v Gorjancih in o Koloniji F. S. na Gorjancih, ki postane meso druge počitnice. Razdeli med fcrijalno učiteljstvo priglasnice dobrodelnih članov, ki jih je vsak član moralno obvezan pridobiti. Slednjič se vrši še volitev odbora, kamor so so z vzklikom soglasno izvoljeni tov. V. Pirnat — predsednik, Mara Pirnat - Brežnik — tajnica. Lina Klemenčičeva — bla-gajnica, Lamut — gospodar, Lojze Weber in Albina Ahačičeva, odbornika, Potem še nadzorni odbor in .Podružnični sud.
Potem sta se obe društvi ločili, tovariši Slomškarji so odšli v svojo sobo, mi smo zborovali dalje ter določili dan iu program okrajne učiteljske konierence, ki bo v soboto 9. junija ob pol 9. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Novem mestu. V mali dvorani bodo istočasno razstavljeni risarski izdelki in moška ter ženska ročna dela novomeških in okoliških šol, ki bodo pristopna tudi občinstvu. Opoldne skupno kosilo. Zvečer v Narodnem domu učiteljski zabavni večer z gledališko predstavo in petjem. Petje se poveri nadučit. M. Matku, gled. predstava učit. V. Pirnatu.
Ko se je sklenilo, da se določi delegata za pokr. skupščino UJU v Ptuju prihodnjič ter se je še rešilo neko učiteljsko zasebno zadevo, se je učiteljstvo zadovoljno razšlo.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA DOLNIELENDAVSKI OKRAJ ie zborovalo 21. aprila 1923 v Dolnji Lendavi.
Tov. predsednik otvori zborovanje in
omenja žalosten poiav. da se zelo mnogo članov ne udeležuje zborovani. Nato otvori debato o hosoitaciii kateri je prisostvovalo učiteljstvo pred začetkom zborovanja. Vnela se je debata o šolski disciplini, pri kateri so bila mnenja zelo različna.
Tov. Peternel ie kot zastoonik prekmurskega učiteljstva referiral o šolstvu v obmejnih krajih in opomnil, naj se mu morebitne težnje pismeno dooošljeio v Dol. Bistrico, da jih bo predložil glavni skupščini v Ptuiu. H koncu referata ie predlagal sledeče resolucije-
1. Učne moči ki se bodo na novo nameščale v Prekmuriu. rnoraio imeti zadostno t. j. popolno srednješolsko izobrazbo.
2.	Pri imenovanjih se naj nameščajo le narodno zavedni učitelji, ki jamčijo, da bodo vsikdar znali varovati ugled učiteljstva.
3.	Radi tukajšnje dragjnje. ki presega ono v drugih krajih Slovenije, naj se izplačalo učitelj'stvu v Prekmurju doklade I. razreda, da zamore isto svojemu stanu primerno živeti ter si ohraniti potrebni ugled med (Prebivalstvom.
4.	Učiteljem-icam nai se vštejejo v službeno dobo po 2 v Prekmuriu odsluže-iii leti za 3, iStotako se naj upošteva službovanje v Prekmuriu pri prošniah za premestitev na boljša mesta ostale Slovenije.
5.	Umska izobrazba ie važen činitelj pri vzgoji mladine v dobre in zanesljive državljane. Za oboje skrbi šola. Zato ima država dolžnost, da io podpira v njenem stremljenju ter nakaže izdatne podpore za nakup učil knjig itd. vsem tukajšnjim šolam, izvzemši one ki bi imele dovolj dohodkov za kritie vseh stroškov iz šolskih zemljišč danih v najem.
6.	Pospešulie nai se pouk slovenščine na manjšinskih šolah. Število tedenskih ur iz slovenščine nai se znatno pomnoži.
7.	Slovenščino naj bi poučevali na teh šolah učitelji, ki obvladajo popolnoma slovenski iezik.
8.	Prirede nai se o počitnicah tečaji za slovenščino za vse tovariše katerim še primanjkuje zadostnega znanja slov. jezika.
9.	Ustanovi naj se poseben odbor za prekmursko obmeino šolstvo, sestoječ iz 7 članov, vštevši okrajnega šolskega nadzornika. Delokrog naj si odbor sam določi.
10.	Prirejajo naj se poljudna predavanja. Učiteljem predavateljem nai se da posebna nagrada.
Resolucije sprejete. Kot referenti za obmejno šolstvo se izvolijo tov.(ice) Peternel. Golob in Gobčeva.
Debata o nrogramu UJU se preloži na prihodnje zborovanje, ker še ni izšel v celoti.
Ferijalni Savez. Izvoli se odbor F. S. ki selstoji iz sledečih članov: Gobčeva, predsednica: Turko Alfons Cerjak Zinka, Takač Vilma Peternel in Kolarič, odborniki.
Za poročevalca za šolske vrte se izvoli tov. Karol Cižek. nadučitelj iz Dol. vasi.
Bivšega nadzornika tov. Jurkota se izvoli častnim članom. Sprejeto.
Prihodnje zborovanje se \ rši 12. ma-ia 1923 v Hotizi.
Vsak zaveden član UJU mora poznati podroben ustroj organizacije, zato segajte po „Stanovsko - strokovni knjižnici" Pov. UJU in čitajte jo!
Po sklepu lista.
SEJA GLAVNEGA ODBORA UJU V BEOGRADU.
Beograd, 7. maja.
Udeležba na seji je izredno velika. Zastopane so vse pokrajine po poverjenikih, njihovih namestnikih in strokovnih tajnikih. Pov. UJU v Ljubljani zastopajo poverjenik Luka Jelene, pov. nam. tov. Anton Gnus in strok, tajnik tovariš Rudolf Dostal. Slovenska delegacija je predložila zboru znane »materijano - pravne zahteve sovenskega učiteljstva«, ki jih ie utemeljevala na seji. Ob tej priliki je podala izčrpno poročilo o splošnem položaju. enako poročilo so podale delegacije iz Hrvatske in ostalih pokrajin. Izvajanja so napravila globok vtis ter ponovno izzvala burne izjave solidarnosti. Za letošnjo državno skupščino UJU pride v prvi vrSti Ljubljana v poštev. Podrobnosti prinesemo v prihodnji številki.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana
Štev. 1007.
RAZPIS.
Z dovoljenjem višjega šolskega sveta z dne 27. aprila 1923, št. 3712 razpisujem službo ravnatelja in strokovnih učiteljev za I. in III. skupino na meščanski šoli v Krškem ter nadučiteljsko službo na osemrazredni osnovni šoli v Radečah.
Pravilno opremljene prošnie .ie vlagati do dne
27. maja 1923
oo predpisani službeni poti.
Okrajn šolski svet v Krškem.
•	29. aprila 1923.
Predsednik: P. Svetec 1. r.
Štev. 1639/0. š. sv.
RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE.
V	šolskem okraju ljubljanske okolice razpisuje okrajni šolski svet službo uči-telja-voditeja na enorazredni osnovni šoli na Jezeru v stalno popolnitev.
Pravilno opremljene prošnje z osebno popisnico izpolnjene natančno po vseh rubrikah (število službenih let ie navesti) nai vlože prosilci oo predpisani službeni noti do dne
25. maja 1923
pri podpisanem okrajnem šolskem svetu v Ljubljani.
Okrajni šolski svet v Ljubljan".
dne 1. maja 1923.
Štev. 1775/0. š. sv.
PREKLIC.
Služba na osnovni šoli v Dolu je bila pomotoma razpisana zato se ta razpis preklicuie.
Okrajni šolski svet v Ljubljan
dne 3. maja 1923.
Štev. 907/m. š. sv.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Vsled pooblastila višjega šolskega sveta razpisuje mestni šolski svet ljubljanski na mestnih javnih deških osnovnih šolah sledeča učiteljska mesta v stalno ncnolnitev:
1.	jedno učiteljsko mesto na II. mestni deški osnovni šoli:
2.	jedno učiteljsko mesto na IV. mestni deški osnovni šoli:
3.	dve učiteljski mesti na V. mestni deški osnovni šoli.
Prosilci za z gor a i označena učiteljska mesta naj svoie pravilno opremljene prošnje vlagajo po predpisani službeni noti ori podpisanem mestnem šolskem svetu naikasneie do 29. maja 1923. leta.
Mestni šolski svet ljubljanski, .
dne 29. aprila 1923.
Štev. 1089.
RAZPIS UČNIH MEST V STALNO NAMESTITEV.
V	kamniškem šolskem okraju se razpisujejo naslednja učna mesta v stalno nameščenie:
1.	Čemšenik. dvorazrednica, služba za nadučitelia in za učiteljico:
2.	Blagovica, dvorazrednica, služba za nadučitelia:
3.	Št. Gotard. dvorazrednica. služba za nadučitelja in za učiteljico:
4.	Skaručna. dvorazrednica. služba za nadučitelja:
5.	Vod ce. trirazredna. deška šola, služba za nadučitelja:
6.	Vrhpolje, dvorazrednica, služba za nadučitelia in za učiteljico:
7.	Rova. enorazrednica, služba za učitelja-voditelia:
8.	Sela. enorazrednica. služba za uči-telja(ico)-voditelja(ico):
9.	Komenda, petrazrednica. služba za učitelja.
Službe pod zap. štev. L. 3., 6. so udobne za poročeni učitejski par.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom predloži okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku do dn^ 8. jun'ja 1923.
Predsednik: Loger m. p.
Štev. 361.
RAZPIS
nadučiteljskih in učiteliskh služb v šolskem okraju Črnomelj,
Okrajni šolski svet razpisuje s privoljenjem višjega šolskega sveta z dne
13. aprila 1923. štev. 4135 ter z dne 6. novembra 1922, štev. 15.104. sledeče nad-učiteljske in učiteljske službe:
Adlešiči.. 2razred,, služba učiteljice. • Stanovanje in hrana.
Bcjanci, enorazr., služba učitelja-vo-ditelja. Stanovanje.
Božjakovo. enorazr.. služba učitelja-voditelia. Stanovanje.
Črešnjevec. enorazr. služba učitelja-vcditelja. Stanovanje.
Dcbliče. dvorazr.. služba učitelja-voditelia Stanovanje in hrana.
Dragatuš, trirazr.. služba nadučitelia. učitelja in učiteljice. Stanovanje in hrana.
Drašiči. enorazr.. služba učitelja-voditelia. Stanovanje.
Griblje. dvorazr.. služba nadučitelja in učiteljice. Stanovanje.
Petrova enorazr.. služba učitelja-voditelia. Stanovanje.
Planina enorazr.. služba učitelja-vo-ditelja. Stanovanje.
Podzemelj, oetrazr.. služba nadučitelja. učitelja in učiteljice. Stanovanie in hrana.
Preloka. dvorazr.. služba nadučitelja in učiteljice. Stanovanie.
Radenci, enorazr. služba učitelja-voditelia. Stanovanje.
Radovica. dvorazr., služba učiteljice. Stanovanje in hrana.
Sinji vrh. dvorazr., služba nadučitelja iu učiteljice Stanovanje in hrana.
Stara lioa. enorazr.. služba učitelja-voditelja. Stanovanje.
Stari tre, štirirazr.. Služba nadučitelia. učitelja in učiteljice. Stanovanje in hrana.
Strekljevec. dvorazr.. služba nadučitelja in učiteljice Stanovanje in hrana.
Suhor. štirirazr.. služba nadučitelja in učiteljice. Stanovanie in hrana.
Talčji vrh, dvorazr. služba nadučitelja in učiteljice. Stanovanie in hrana.
Tribuče enorazr.. služba učitelja-voditelia. Stanovanje.
Vinica petrazr:. služba učitelja in učiteljice. Stanovanje in hrana.
Vrčice. enorazr.. služba učiteija-vo-ditelja. Stanovanie.
Zagozdac. enorazr.. služba učitelja-voditelja. Stanovanje.
Pravilno opremljene orošme s priloženo službeno razpredelnico ie vlagati službenim potom pri podpisanem okrajnem šolskem svetu do
dno 15. iun ia 1923.
Okrajn šolski svet v Črnomlju dne 4. maja 1923.
Varujte otroke!
Ce so razdrapani že Vaši živci, obranite pred tem vsaj deco! Otroci naj pijejo le „ŽIKO"!
Štev. 315.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Z dovoljenjem višjega šolskega sveta se razpisuje v stalno nameščenje na štirirazrednici v Negovi služba nadučitelja in služba učiteljice, obe s prolstim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje ie vlagati po predpisani službeni poti do
6. iunija 1923
pri kramem šolskem svetu v Negovi.
Okrajni šolski svet v Gornji Radgoni,
dne 5. maja 1923.
Za predsednika: J. Koropec, 1. r.
Pokusite......ZIKO --in se prepričajte,
da ni okusnejše kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvales-cente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni „Žika", d. z o. z. Ljubljana, Rož. dol.
V korist „Jugoslovenske Matice"!
„IDES" Prašek za črnilo
raztopljiv v mrzli vodi, prekaša vse tu- in inozemske izdelke in
tekoče ekstrakte!
Za
8ftECiA Črnilo v obliki papirja za uradnike in učence ||EPCl več"kot 100% cenejši kakor tekoče črnilo!
ift Antracen in kovinasta črnila. Zahtevajte vzorce in cenike kateri, se pošiljajo brezplačno.
„IDEf" tvornica kemičnih izdelkov Tacen pi Liiiani.