Občni zbor Slomškove Zveze se je vršil v četrtek, dne 21. nov. t. 1., v knjiž. dvorani Katoliške tiskarne. Kakor kaže rezultat glasov pri volitvah, je bilo navzodh okolo 70 do 80 članov. Predsednik tovariš nadučitelj Štrnkelj pozdravlja svobodno državo Jugoslavijo, nje narode in zlasti izpod gennanskega janna osvobojeno slovensko učiteljstvo. Trpini so bili Slovani, a največji trpin med njimi je bil slovenski učitelj. Pozdiavljena, Jugoslavija! Pozdravljeni, slovenski učitelji! V nadaljnjern izvajanju se spominja velezaslužnega moža pokojnega dr. Kreka in dr. Korošca, ki še danes tako vestno in dosledno izvršuje oporoko Krekovo. Dr. Krek je bil učitelj našega naroda; prepričani smo tedaj, da pridejo krščanski pedagogi na površje. Slava spominu dr. Kreka! Korošcu se pošlje brzojavni pozdrav. — S padcem Avstrije je padel birkoratizem, ki je pritiskal k tlom slov. učitelja. Sprejme se poslati pozdrav poverjeniku za uk in bogočastje. Tajniško poročilo. , Zadnji občni zbor je bil 26. avgusta 1913. Od takrat se je Zveza vedno razvijala, v kolikor niso zadrževale njenega razvoja vojne razmere. Nekatere podružnice so jako pridno delovale. Sklenilo se je, ustanoviti podružnice na Goriškem in Štajerskem; toda delo Zveze je preprečila svetovna vojna. Tovariš tajnik se spominja nadalje podpredsednika Sl. Zv., na polju vojne slave in časti umrlega dr. Modica in sploh članov, ki so tekom štirih let odšli, med njimi dvornega svetnika Levca in liubada. V odborovih sejah so se sprejemali novi člani, nekateri zopet črtali itd. Udeleževali smo se skupnih posvetovanj in sej z Dež. slov. učit. društvom v Ljubljani ter storili korake pri deželnem odboru, ki nam je bil nato dovolil drag. doklade, ki pa so bile žalibog s 1. januarjem t. 1. ustavljene. Ustanovljeni aprovizačni odbor kranjskega učiteljstva je dal lepih uspehov. V bližnji bodočnosti smemo upati, da se urede tudi naši službeni prejemki, da se vremena Kranjcem vendar enkrat zjasne. — Drušivo šteje nad 650 članov, med njimi 150 duhovnikov, oziroma neučiteljskih članov. — Prosvetno delo je v zadnjem času zaostalo, čemur so krive vojne razmere. — Slomškova Zveza bodi tudi nadalje društvo z versko-nravnim namenom; zato naj se ne razdruži. Ker so nasprotni člani sprejeii v svoj program načela krščanske etike, smo zato, da se osnuje skupen odsek. Ako se bodo tovariši iz nasprotnega tabora držali proglašenih načel, potem bomo delovali skupno. Izvršujmo nadalje oporoko Krekovo! Vsi na delo! Trotov ne sme biti med nami! Zvestobo Jugoslaviji! Ker se k poročilu ne oglasi nihče, poroča tovarišica blagajničarka F a t u r j e v a , da je imelo društvo od zadnjega občnega zbora 642 K stroškov in 3096 K prebitka. Nato je prišlo na dnevnl red stvarno in v krepkih potezah, mnogokrat s trpkimi izrazi prepleteno predavanje tov. F a b i n c a o reformi ljudskega šolstva. Izjavil je: Ljudsko šolstvo je prišlo v av- tokratski yladi v poštev samo toliko, kolikor so ga rabili. Zinaga zahodne dcinokracije je zmaga ljudske šole v demokraški dižavi; uciteljsko krušno vprašanje je to. Kaj pomagajo vsi zakoni, ako ne dvignejo ueitelja iz mizerije! Padec nemškutarstva, liberalizma in klerikalizma je odstranil oviie za podržavijanje šole. Sola podaj človeka, iz katcrega bode mogoče šele ustvariti človeka. »Sola ne potrebuje učenih učiteljev!« je vseuemški, oziroma Kalteneggerjev sistem. ¦• Pri šolskem nadzorstvu bo treba velike metle. Solski nadzornik mora biti duševni voditelj učiteljstva, mož iniciative, ne pikolovec; samostojen refercnt iu podrejen direktno poverjeništvu. Osebe se morajo odstraniti, in sicer na široko luknjastem rešetu, na katerem bo ostalo še veliko slabega. S sistemom morajo pasti tudi osebe. Kdor je bil v stari Avstriji patriot, je danes kot Jugoslovan hinavec in obratno. Padel je nemški cesar, ruski car. Načelo sainoodločbe pri inienovanju nadzornikov bo prodrlo, t. j. duli demokracije! Učiteljstvo mora svojim nadzornikom zaupati. Je proti napadom na posamezne osebe, vendar kdor je prizadet, mu Sl. Zv. ne bo poraagala. Nadzornik bodi strokovnjak in ne politik. Načelo »š o 1 a j e p o 1 i t i k a« mora izginiti. Poročilo omenja preustrojitev čitank. Pravijo, da nimamo zgodovine. Odpro naj se jugoslovanski grobovi, to je naša zgodovina. V stvarno debato so posegli tovariši Bregar, Pečjak, Strukelj, katehet Cadež in nadzornik Gabršek. Dolgo debato zaključi predsednik Štrukelj. Najvažnejša točka pri izpremembi pravil je: Ali ostanejo katehetje še redni člani Sl. Zv.? V dolgo trajajočo debato posežejo Dragan, Fabinc, Cadež, Kalan, Kete, Smrekar, Slapšak itd. Učiteljski laiški element naj pride do veljave. Voditi je t.reba stanovsko organizacijo samostojno. Iskati moramo interese z onimi, ki so nam skupni. Na-to je bil sprejet predlog, d a niso katehetjeveč redni člani S 1. Zveze, s 44 proti 30 glasovi. V o 1 i t v e: V odbor so izvoljeni toyariši . in tovarišice: Rostohar, Pirc, Štrukelj; Kleinmayr, Lebar, Dragan, Stupca, Štular, Fabinc, Sadar, Pečjak, Slapšak. V tajni seji sc je nato konstituiral odbor. Razprava in debata o stavljenih in sprejetih predlogih je bila večinoma stvarna in taktna. Ako se kateri tu ali tam malo spotakne v spretno ogrodje starega ali mladega Zavezarja, je pač slabost človeške družbe, posebno pri nas tovariših, ki si latiko samo sežemo bratsko v roke in rečemo.: Odpuščeno je! Kar je bilo — je pozabljeno! A.