fifižžjom
f-yuAuce.'*
NO. 105
^ERiSKA Domovina
Ak&j-ni/*am iAi crsiniT	SLOVENIAN	MolSSBBB^
/i> /i/i’ e nic/% m— h o /wic
AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 20, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Izraelski nam za mir
Maršal Žukov umrl
Moskva, zssr. — včeraj
Je bilo tu objavljeno, da je umrl ^ bolnišnici zadet od srčne kapi stari maršal Georgij Žu-?°v, najuspešnejši sovjetski vojaški vodnik v drugi svetovni v°jni.
Njegov državni pogreb bo Jutri.
Ne bo ga podpiral
New YORK, N.Y. - Sen, Ja-L. Buckley, konservativni I’upuiblikanec, je izjavil, da ne b° podpiral sen. Jacoba K. Ja-^itsa, svojega republikanskega °variša, ki pa je znan kot libe-la^n° usmerjen, pri volitvah, pa ^u tudi ne bo nasprotoval.
bremenski prerok
Oblačno, toplo, najvišja tem-peratura 79 F (27 C). Verjet-ost dežja posebno proti večeru jutri.
Nova izraelska vlada je izdelala svoj predlog za ureditev sporov in za pomiritev z arabskimi sosedi.
JERUZALEM, Izr. — še pred-no je Yitzhak Rabin prevzel vodstvo izraelske vlade in dežele, je v parlamentu izjavil, da njegova vlada ne bo nikdar pristala na vrnitev Izraela na meje izpred 4. junija 1967. Z drugimi besedami se to pravi, da Izrael ni pripravljen vrniti Arabcem vsega ozemlja, ki ga je junija 1967 zasedel.
Arabci trdno vztrajajo, da se ne bodo pomirili z Izraelom, dokler ne bo vrnil svojim arabskim sosedom zadnje pedi zemlje, ki jo je tem vzel junija 1967. To stališče so dosledno vsi zastopali v svojih razgovorih s predsednikom ZDA Nixonom. ko je bil na obisku na Srednjem vzhodu. ZDA so za pomiritev | Srednjega vzhoda na temelju resolucij Združenih narodov, ki zahtevajo umik Izraela z zasedenega arabskega ozemlja, pa priznavajo tudi Izraelu pravico do “varne” meje.
Vlada Rabina je sestavila svoj predlog za sporazum, ki temelji na 4 točkah.
Izrael je pripravljen vrniti Egiptu Sinajski polotok z izjemo skrajnega južnega konca Sharm el Sheikh in ozkega pasu vzdolž Akabskega zaliva, ki naj bi vezal Sharm le Sheikh po kopnem z Izraelom.
Rabin je proti ustvaritvi neodvisne Arabske Palestine na zahodnem bregu Jordana, delu Jordanije, ki jo je Izrael zasedel junija 1967.
Palestinski arabski begunci Oaj bi se naselili v Jordaniji na vzhodni stroni reke Jordan in Po drugih arabskih državah.
O bodočnosti Golanskega višavja, katero hočejo Izraelci zadržati, Rabin ni povedal še oič točnega.
2 ozirom na trdnost arabskega položaja v svetu in na sred-stva, s katerimi ta razpolaga, je skoraj gotovo, da bo moral Ra-om v popuščanju precej dalj, kot je nakazal. Verjetno se bo moral zadovoljiti z le manjšimi žejnimi popravki v jcorist Izra-ela in kvečjemu še z ustvaritvi o razoroženih predelov ob Veji napram Siriji in Egiptu.
NOVI GROBOVI
Frances Gornik
V Euclid General bolnišnici je umrla v torek 77 let stara Frances Gornik z 19511 Muskoka Avenue, rojena Novak v Clevelandu kot hčerka pok. Johna in pok. Margaret, roj. Femec, žena Franka, mati Elmer j a, Mrs. Harold (Bernice) Wohlgemuth, Mrs. Stanley (Esther) Sterlekar in Leonarda, 13-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra Johna Novaka, pok. Josepha, pok. Franka, Louisa Novaka in Dorothy Williamson. Bila je članica W. o. W., S2Z št. 41. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto dopoldne v cerkev Marije Vnebovzete (čas še ni določen), nato na pokopališče Vernih duš.
Nakazana 'zmernost' Francozom ni po volji
Povišanje davkov in zmanjšanje potrošnje, ki jo je predložila vlada, sta deležna precejšnje kritike.
PARIZ, Fr. — Program zmernosti in omejevanja, ki ga je o-dobrila vlada pretekli teden in ga je nato predsednik republike preko televizije razložil narodu, je naletel na zaskrbljenost. Delavske unije se na primer boje, da je program pretrd in bo po-
Zvezna vlada bo kupila PREDSEDNIK NIXON SE
VRNIL V WASHINGTON
PIČLA ZMAGA — Predsednik avstralske vlade Gough Whit-lam je po porazu svoje vlade v parlamentu tega razpustil in objavil nove volitve. Pri teh je odnesel zelo pičlo zmago, ki njegovega položaja ni nič izboljšala.
Arabci so pripravijeni priznati državo Izrael
JERUZALEM, Iz. — Državni tajnik Henry Kissinger je zadnji ponedeljek tu izjavil, da so arabske države prvič po ustanovitvi države Izrael leta 1948 pripravljene to priznati, jo sprejeti kot nekaj stalnega in živeti z njo v miru. Kissinger je rekel to
vzročil brezposelnost in član- na tiskovni konferenci pred svo-stvo unij težje prizadel, vodni- jim odletom s Srednjega vzhoda
ki gospodarstva pa so v skrbeh, da ni dovolj obsežen in trd, da bi mogel biti uspešen v boju proti inflaciji.
Program, ki bo predložen 25. junija narodni skupščini v razpravo in odobritev, predvideva za podjetja posebno davčno naklado 187', za posameznika pa največ 15%, toda to sorazmerno v odnosu na njihov dohodek.
v Ottawc, v Kanadi*na sestanek ministrov držav NATO.
Izjava ameriškega državnega tajnika je v nasprotju z besedami sirijskega predsednika Asa-da preteklo soboto, da Sirija še vedno ne priznava države Izrael. Nasprotje je verjetno le bolj formalnega značaja, saj je očitno, da pojde Sirija na mirovno konferenco za Srednji vzhod v
„.	......	.	...... I Ženevo, ko se bo v septembru
Edmond Maire, glavni tajnik	. ,	,	.	.	,
^	.	.	.. I ali oktobru letos zbrala k nada-
Demokratske k o n t e d e racije i,.	.	. .
,	, ,	,	' Ijevanju svojega dela.
francoskega delavstva, druge i T. v .	, . .	,	, v
v.	. f Vprašanje, ki je posebno tez-
najvecje unijs e zveze, je e- jn zapleteno, je kaj storiti s jal, da program ne napada ne, palestinsMmi Arabci Ti sami inflacije in ne dobičkov in špe- hočejo priz,nanje svojih «držav_ kulacije, bo pa povzročil brez-1 nih„ praviCt med tem ko jorda_ poselnost. George Seguy, glavni. njjskj kralj Husein izjavlja, da tajnik največje, po komunistih jma pravjco palestinske Arabce vodene delavske unijske zveze, za Sedaj zastopati samo on. Do je na tiskovin konferenci trdil, ^neke mere podpirajo to stališče da bi vlada predložila še trše tudi ZDA, kot je nakazal Kis-ukrepe, če bi se ne bala neugod- singer.
nega odgovora ljudstva. Trše .	______0———
ukrepe napoveduje za jesen F. j Vsako leto HOVO rogovje Mitterrand, levičarski predsed-:	Srnjaki izgubijo svoje rogov-
niški kandidat, ki ga je pri vo- je vsako zimo in pomlad, nakar litvah Valery Giscard porazil. jim zraste novo.
Ko je prevelika ponudba živine na trgu ;>otisnila cene navzdol, se je zvezna vlada odločila kupiti za 100 milijonov dolarjev mesa za šolske malice. WASHINGTON, D.C. — Živinorejci, posebno rejci goveda in prašičev, se strašno pritožujejo nad padcem cen živine. Tako so cene goveda padle od januarja 1974, ko so bile na $49.55 za sto funtov, do srede junija na $35.50 ali za 29' . . Še hujše je s ceno prašičev, ta je padla v pičlega pol leta od $43.12 za sto funtov na $23.75 ali kar za 45%. i Ta izreden padec cen živine se pri prodaji mesa na drobno komaj kaj pozna, zato potrošnja tega ne rast ; in drži cene živine navzdol. Rejci goveda in prašičev dokazujejo, da imajo pri sedanjih cenah izgubo in pritiskajo na vlado, naj vendar kaj stori za nje. Tako so v torek objavili, da bodo v naslednjih dveh mesecih kupili govejega in svinjskega mesa za šolske malice za skupno okoli 100 milijonov dolarjev.
Predsednik Ameriškega mesnega instituta Richard Lyng je dejal, da je to sorazmerno tako i majhna vsota, da ne more bi-steno vplivati - gospodarsko panogo, ki letno proda na drobno za okoli 30 bilijonov blaga. Kljub temu utegne dati nekaterim pogum in jih zadržati pred opustitvijo reje goveda ali prašičev. Temeljna naloga je zmanjšati izredno velik delež, ki ga imajo pri prodaji mesa posredovalci. Samo primerjajmo: rejec dobi za govedo povprečno 35.5 centov za funt, v mesarijah po prodajo govedino po uradnih podatkih po povprečni ceni $1.27 funt! Še večja je razlika pri svinjskem mesu!
Predsednik ZDA Richard Nixon se je včeraj popoldne vrnil s poti po Srednjem vzhodu, kjer je obiskal pet držav, na poti domov pa se na Azorih razgovarjal še s predsednikom Portugalske gen. Spinolo.
Dayan vidi korist v sporazumih z Arabci
NEW YORK, N.Y. — Moshe Dayan, bivši obrambni minister Izraela, je tu pri večerji Organizacije za izraelske bonde, razlagal, da je pomritev z arabskimi sosedi ugodna, ker bo omo-mogočila izvedbo obsežnih mirnodobskih načrtov, med drugim sprejem večjega števila judovskih priseljencev iz Sovjetske zveze.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Richard Nixon se je včeraj popoldne vrnil s poti po Srednjem vzhodu, kjer je obiskal Egipt. Savdsko Arabijo, Sirijo, Izrael in Jordanijo, nove in stare prijatelje ZDA, kot je sam dejal, pa se na otočju Azorih, kjer se je ustavil na poti domov, sestal še s predsednikom Portugalske Antoniom de Spi-nola, ki je prišel na oblast z vojaškim prevratom 25. aprila letos. Predsednika Nix ona. ki je zgledal dosti svež in sproščen, je pri prihodu domov pričakala in sprejela skupina osebja Bele hiše, podpredsednik G. Ford. sodelavci in drugi.
Nixon je bb povratku dejal zbranim, da je “sedaj upanje za mir tam, kjer ga preje ni bilo” na Srednjem vzhodu, pa nadaljeval: “Kjer je vladalo sovraštvo do Amerikancev, je zdaj prijateljstvo ... Med tem ko smo imeli priložnost srečati nove prijatelje v Egiptu in v Siriji, smo bili sposobni zagotoviti stare prijatelje v Izraelu, Savdski Arabiji in v Jordaniji.”
Kot znano je predsednik ZDA obljubil pomoč Izraelu pri uporabi jedrske sile za gospodarski razvoj in dobavo orožja za prihodnjih 5 let. Prav tako je obljubil obsežno pomoč in sodelovanje Jordaniji v razgovoru s kraljem Huseinom, pa dodal, da vse to zavisi od tega, če bo Kongres njegove predloge podprl in potrdil.
S portugalskim predsednikom gen. Spinolo se je Nixon razgovarjal o novem položaju na Portugalskem in v njeni afriški posesti, o rešitvah, ki jih ima nova vlada v mislih, in o bodočem sodelovanju Portugalske in ZDA. Portugalska je članica NATO in je skozi leta prejemala obsežno ameriško gospodarsko in vojaško pomoč, pa zato nudila ZDA letalsko oporišče na otočju Azorih. ZDA bi rade to oporišče obdržale tudi v bodoče. V Washingtonu so delno zaskrbljeni zaradi udeležbe komunistov v novi portugalski vladi. Ne verjamejo, da ne bi komunistični ministri vse morebitne tajne NATO, ki bi jih zvedeli
kot člani vlade, posredovali Sovjetski zvezi.
O uspehu svoje poti na Srednji vzhod je Nixon dejal, da ni “trenutnega miru” kot posledice njegove poti in pogajanj, ki jih je vodil Kissinger, toda smo “na začetku dosti daljšega potovanja, ki je težko in polno pasti”. “Mi smo na naši poti in mi se moramo pošvetiti temu, da bomo na njej ostali,” je poudaril predsednik ZDA.
Danes se bo Nixon sestal s svojim kabinetom, poročal predstavnikom obeh strank Kongresa o svoji poti, pa se nato podal v Camp David pripravljat na svoje potovanje v Sovjetsko zvezo prihodnji teden.
! Iz Clevelanda
{
in okolice
Izraelska letala nad gverilce v Libanonu
Seja—
Odborniki, delavci in člani Slovenske misijonske akcije (MZA) so vabljeni nujno na sejo v ponedeljek ob osmih zvečer v prostorih pod staro cerkvijo Marije Vnebovzete. Na dnevnem redu je razgovor o misijonskem pikniku 14. julija. Cleveland dobi 16.4 milijone za zaposlitev—
Mesto Cleveland bo dobilo tekom prihodnjega leta skupno 16.4 milijone dolarjev zvezne pomoči za boj proti revščini in brezposelnosti v notranjem delu mesta, kjer sta ti najočitnejši in največji.
Nazaj na delo—
Ford Motor Company se je sporazumela s štraj kuj očimi delavci v Chicagu in pričakujejo, da se bo 4,000 v Lorainu odpuščenih delavcev lahko skoro, vrnilo na posel. Odpuščeni so bili, ko je prestal dovoz delov iz Chicaga.
SPET VESTI 0 ZBIRANJU SOVJETSKIH IN KITAJSKIH SIL NA MEJE
Egiptski zunanji minister vidi v izraelskih povračilnih: napadih oteževanje naporov za dosego miru.
TEL AVIV, Izr. — Komaj nekaj minut potem, ko je Nixon končal svoje potovanje po Srednjem vzhodu in odletel iz Ama-na domov, so izraelska letala napadla oporišča gverilcev v begunskih taboriščih južnega Libanona.
Ta napad naj bi bil v odgovor na napad gverilcev na izraelsko naselje Shamir pretekli četrtek, pri čemer so bile ubite tri Izraelke, predno so uspeli pokončati 4 arabske napadalce.
Prvemu izraleskemu letalskemu napadu so sledili novi, danes že četrti zapored.
E g i p t s k i zunanji minister Fahmy je izjavil, da pomenijo izraelski napadi “podminiranje izgledov za mir na Srednjem vzhodu”.
V Izraelu se držijo vodila ‘’zob za zob” napram Arabcem, ki pa po vsem sodeč ne dosega cilja. Palestinski gverilci svojih napadov niso opustili, napovedujejo, da jih bodo še povečali in pomnožili.
Indija za prepoved jedrskih preskusov za vse
NEW DELHI, Ind. — Predsednica vlade Indira Gandhi je izjavila, da je Indija za popolno prepoved vseh jedrskih preskusov, če bo ta veljavna za vse države. Dogovore proti razširitvi j eri r k ega orožja Indija ni podpisala, ker je ustvarjal dve vrsti držav, tiste z jedrskim o-rožjem in one brez njega.
Na vsake toliko in toliko časa se pojavijo v mednarodni javnosti vesti o zbiranju oboroženih sil Sovjetske zveze in LR Kitajske na njuni skupni meji od Mandžurije pa daleč tja v Osrednjo Azijo. Te vesti so pogoste zlasti od spopadov za otok Daman-ski v reki Usuri spomladi 1969.
Nekateri resno računajo z vojno med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, drugi tako misel prav tako dosledno zavračajo kot nesmiselo in seveda tudi neutemeljeno. Znano je, da smatra Kitajska nad pol milijona kvadratnih milj ozemlja, ki ga je morala cesarska Kitajska prepustiti carski Rusiji v preteklem stoletju, za kitajsko in to tudi označujejo na svojih zemljevidih. Rusi nočejo o tem nič slišati in Kitajci niso doslej kazali nobenih resnih namenov, da bi to
ozemlje zasedli s silo. V Pekingu trdijo, da so pripravljeni sprejeti obstoječe meje, če Moskva prizna, da je carska Rusija šibki cesarski Kitajski vzela zemljo po krivici in če pristane Moskva na nekaj manjših mejnih sprememb.
V Moskvi so k temu že ponovno in odločno rekli “ne”. Od tedaj si ob meji stojijo nasproti na obeh straneh močne oborožene sile pripravljene “za vsak slučaj”. Te oborožene sile na obeh straneh meje so bile baje v zadnjih tednih močno okrepljene so zdaj najštevilnejše in najmočnejše, odkar je med Kitajsko in -Sovjetijo prišlo pred 15 leti do odprtega spora.
Na sovjetski strani naj bi bilo milijon vojakov, opremljenih s taktičnim jedrskim orožjem, topništvom, tanki in
vsem drugim modernim orožjem ter opremo. Na drugi strani meje je zbranih še večje število Kitajcev, prav tako dobro oboroženih in opremljenih, pa podprtih tudi z jedrskim orožjem, topništvom, tanki in letali.
Sovjetska zveza ima naj-večje sile zbrane v Mongoliji, od koder je najkrajša pot do industrijskih središč v severni Kitajski, pa tudi do glavnih kitajskih oljnih ležišč na severozahodu. Glavne sovjetske sile naj bi bile zbrane v južni Mongoliji na okoli 1200 milj dolgem obmejnem pasu. Tam je zbranih 35 sovjetskih divizij z vsem težkim orožjem in z jedrskimi raketami. Vzdolž ostalih 2800 milj meje s Kitajsko je “samo” 25 sovjetskih divizij.
Kitajska ima zbrane močne sile na obeh krilih sovjetske-
ga “klina” v južni Mongoliji, posebno močne so oborožene sile v Mandžuriji, od koder je najbližje do industrijskih in prometnih središč Sovjetske zveze na Daljnjem vzhodu.
Moskva dolži za napetost na meji Kitajsko, ki je zadržala sovjetski helikopter in njegovo posadko v preteklem marcu, ko naj bi šel iskat bolnega sovjetskega vojaka nekje ob meji, pa je pri tem zašel in pristal na kitajskih tleh. Kitajci trdijo, da je bil sovjetski helikopter na vohunski poti in namigujejo, da bo njegova posadka prišla pred sodišče. Vse zahteve sovjetskih zastopnikov za razgovor s prijetimi so Kitajci doslej gladko odbili. Peking je odklonil tudi sprejem novega sovjetskega poslanika Leonida Iljičeva, namestnika zunanjega ministra.
Japonec spoznal nesmiselnost svojega početja
TOKIO, Jap, —Tri mesece po vrnitvi v svet je nekdanji cesarski poročnik Hiroo Onoda, ki je “nadaljeval vojno” v džunglah Filipinov 30 let po njenem koncu, prišel do zaključka, da je res “izpolnil svojo dolžnost”, da pa ni dosegel sicer nič.
Svojim prijateljem je Onoda sedaj priznal, da je prišel do spoznanja, da je bilo njegovo vztrajanje ‘.neumnost”. Njegova žrtev je bila brez vsake koristi.
Nixonov star prijatelj
WASHINGTON, D.C.'— Kenneth Rush, novi glavni predsednikov gospodarski svetovalec, ki je prišel v Belo hišo iz državnega tajništva, je bil nekdaj Nixonov profesor prava in nato njegov prijatelj skozi 40 let.
V Beli hiši trdijo, da bo imel Rush močan vpliv in pomembno besedo, ker bo Nixon vedno prisluhnil njegovim predlogom.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Pravo-sodni odbor Predstavniškega doma je včeraj na tajni seji nadaljeval razpravljanje o možnosti obtožbe predsednika Nixona. Na dnevnem redu je bila razprava odpusta posebnega tožitelja A. Coxa lansko jesen. Danes bo odbor razpravljal o Nixonovih zveznih davkih. Napovedujejo, da bo odbor končal svoje delo do srede julija.
WASHINGTON, D.C. — Sen. Sam Ervin je včeraj pred senatnim pravosodnim odborom hudo prijemal pomožnega pravosodnega tajnika H. Peter-sena, ki da se ni brigal dovolj, da bi bil takoj ob začetku razkril ozadje Watergate vloma. Petersen je očitke odklonil in zahteval od senatorja tudi nekaj poštenosti in nepristrano-sti do njega.
OTTAWA, Kan. — Predsednik vlade P. E. Trudeau je obljubil, da bo zvezna vlada prevzela kanadski železniški družbi, ki oskrbujeta osebni promet, pa imata pri tem izgubo. To se bo zgodilo seveda le, če bo Trudeau pri volitvah 8. julija — zmagal.
PARIZ, Fr. — Vlada je objavila nov način javnega podpiranja in socialnega skrbstva.
SALISBURY, Rod. — lan Smith je razglasil nove parlamentarne volitve. Njegov poskus doseči sporazum s črno večino prebivalstva ni uspel. Vodniki Afriškega kongresa so njegov načrt odklonili.
RIM, It. — Stranke vladne koalicije so se sporazumele za program varčevanja in omejevanja, ko je država na robu finančnega poloma.
LIZBONA, Port. — Portugalska vojaška junta je prevzela pod nadzor televizijo in radio ter se pripravlja na raztegnitev nadzora tudi na časopisje.
■"T-TTT
Ameriška Domoviiva
/1'ivi'E	ru—i«o^tr
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20:00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
zadeva za izHoljšanje odnosov z ZDA. To ti ji naj odprlo vrata do ameriške tehnologije in do ameriškega kapitala, ki sta ji potrebna za gospodarski razvoj, v katerem je daleč za svobodnim svetom. Neki britanski gospodarski strokovnjak je dejal: Sovjetska zveza je ali najbolj napredna od nerazvitih dežel ali pa najbolj zaostala od razvitih.
Uspeh ameriškega posredovanja in s tem vrnitev a-meriškega vpliva na Srednji vzhod sta v zadnjih tednih k rasti ugleda in moči ZDA v svetu le še dodala. Zadnje vesti o naraščajoči napetosti med Moskvo in Pekingom ter povečanjem njunih oboroženih sil na skupni meji položaj ZDA samo krepita.
Vse to je prav, da vemo, ko nas doma mučijo zadeve Watergate ter nas hrome pri reševanju nujnih domačih vprašanj. Watergate je huda cokla za našo deželo doma in v svetu, vse kaže, da doma še veliko bolj kot na tujem.
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9,00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
s	»
!	BESEDA IZ NARODA	I
1	i
r^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiuiiiii^
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 105 Thursday, June 20, 1974
Položaj ZDA v svetu okrepljen
Pred dobrim letom, ko so se ZDA začele potapljati v razpravo o Watergate zadevah in je Nixonova vlada začela izgubljati ugled in moč doma ter v svetu, je marsikdo smatral, da so ZDA na poti propada, ki ga verjetno ne bo več mogoče ustaviti. Nujno bodo šle po poti, kot so šle pred njimi tolike druge velike države, enako ali v svojem času še mogočnejše od ZDA.
Ameriško gospodarstvo je bilo sicer v zagonu, toda dolar je stalno izgubljal na svoji vrednosti, ko so se države svobodne Evrope in Japonska veselile svojega blagostanja in trdnosti svojih valut. Prenekateri na oni strani oceanov so si domišljali, da lahko gledajo na ZDA zviška.
Čas je to prešernost in preveliko samozavest naglo kaznoval in strl. Nepričakovano je nastopila energetska kriza, ki je prestrašila ves svobodni svet. Kaj pa zdaj? so se spraševali v Evropi, na Japonskem pa so postali naravnost panični. ZDA so ohranile svoj mir, ker od arabskega olja niso tako odvisne in razpolagajo doma z dovoljšnimi viri energije, če jih le hočejo izkoristiti. Položaj se je spremenil, dolar je postal zopet zaželjena valuta in njegova vrednost je rastla. Ko je bila ta po sodbi odgovornih v Washing-tonu previsoka, so jo načrtno potisnili sami navzdol.
Letos v začetku leta so države izvoznice olja tega podražile za 300% in z novo ceno pritisnile potrošnike po vsem svetu. Cena je tako visoka, da jo tudi gospodarsko razvite države le težko prenašajo, oziroma upajo, da jo bodo zmogle. Za enkrat predvidevajo, da bodo z izjemo Zahodne Nemčije in morda ZDA vse zaradi dragega olja zašle v primanjkljaj v zunanji plačilni bilanci. Japonska za do 18 bilijonov, Francija, Italija in Velika Britanija pa za po okoli 12 bilijonov dolarjev vsaka.
Edino Velika Britanija od njih ima upanje, da se bo rešila iz stiske, ko bodo v dveh do petih letih začeli v večji meri izkoriščati bogata ležišča olja pod morjem na njeni kontinentalni plošči. Upajo, da bo olja toliko, da bodo krili vse domače potrebe in ga nekaj lahko še celo izvažali. To bo v precejšnji medi obnovilo ugled Velike Britanije v Evropi in v svetu, ki velja sedaj za poleg Italije najrevnejšo industrijsko .razvito državo Evrope.
Danes se razpravlja po vsem svetu o vprašanju prehrane. Strokovnjaki vseh vrst svarijo pred pomanjkanjem hrane naraščajočega števila prebivalstva in napovedujejo pravo katastrofo, če svet ne bo začel naglo skupno ukrepati za njeno preprečenje. Zopet so na prvem mestu ZDA, proti katerim se ves set obrača z upanjem na pomoč in rešitev. Kot v preteklih desetletjih naj bi ZDA tudi v bodoče vzdrževale velike zaloge hrane v rezervi za ves svet. V Wa-shingtonu kažejo za prevzem take odgovornosti malo vneme, čeprav kažejo razumevanje za položaj. S povečanjem poseva smo na primer letos pridelali 23% več pšenice kot lani, ko je bil rekorden uridelek. Bogat pridelek bo omogočil delno napolnitev praznih žitnic za domačo in tujo potrebo. Žal te zaloge ne bodo tolikšne, kot so bile pred 5 ali 10 leti. Isto velja za ostale deželne pridelke.
ZDA porabijo dejansko doma komaj polovico vsega, kar ameriški farmarji pridelajo. Vse ostalo je naprodaj kupcem iz tujine. V času, ko je stiska za živež ali vsaj strah pred njo, je to važno dejstvo.
Kot že povedano, se je dolar od nastopa energetske krize opomogel in postal spet najveljavnejša valuta na svetu. Ker računajo, da bodo Arabci večji del svojega odviš-nega izkupička za olje skušali naložiti v ZDA, postaja dolar še imenitnejši, ko si ga bodo morale evropske države v ZDA izposojati, da bodo mogle z njim znova plačevati a-rabsko olje. ZDA upajo med tem, da bodo svOjo zunanjo plačilno bilanco držale v ravnotežju.
Zmede, ki jih je povzročila v evropskih gospodarstvih energetska kriza s potrojeno ceno olja, in politične težave, v katere so zašle vodilne evropske države, so oslabile Evropsko gospodarsko skupnost v taki meri, da so govorili čisto resno o možnosti njenega konca. V tistih dneh so se v Evropi začeli ozirati proti ŽDA za rešitev ... K sreči sta prišla na vlado v Franciji in v Zahodni Nemčiji nova človeka, odločna in sposobna, pri tem pa prijatelja in večletna sodelavca. V Evropi upajo, da bosta francoski predsednik Valery Giscard in nemški kancler Helmut Schmidt rešila Evropsko gospodarsko skupnost in vodila Evropo k politični povezavi in postopni združitvi. Oba sta za tesnejše sodelovanje z ZDA na vseh poljih. To naj bi napravilo konec trenjem, ki so bila posebno očitna in pogosta med Wa-shingtonom in Parizom.
ZDA so v gospodarskem pogledu še vedno prva sila sveta, saj znaša njihov celotni letni produkt 1.2 trilijona napram 1.1 trilijona Evropske gospodarske skupnosti in napram 550 bilijonom Sovjetske zveze.
Te številke povedo, zakaj se Sovjetska zveza tako pri-
Slovenskš dan in Gallus
CLEVELAND, O. — “Pripravljeni smo,” tako se glasi sporočilo pevskega zbora Gallus s Koroške. Oni so s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo dosegli svoj cilj. Sedaj moramo mi storiti svojo dolžnost, da bomo brate Korošce lahko pozdravili v Ameriki. Mi, Slovenci, stari in mladi, tega in onega prepričanja, iz tega in onega društva. Če si Slovenec, potem Te prosimo, da pomagaš.
Pripravljalni odbor se je odločil, da bo združil dobro s koristnim. Zato prireja dne 23. junija na Slovenski pristavi Slovenski dan, ki naj poleg praznovanja slovenstva zbere tudi nekaj denarnih sredstev -za gostovanje Gallusa.
Na sporedu Slovenskega dne je na programu kratek kulturen program s slavnostnim govorom sen. F. J. Lauscheta, ostali dan pa je posvečen zabavi. Za ples bodo igrali trije ansambli: Veseli Slovenci, Sonet in Veseli svatje.
Odprite svoja srca in — svoje denarnice — da bomo lahko s ponosom sprejeli naše brate Korošce na svobodni arheriški zemlji!
Miro
------o------
šolski piknik na Slovenski pristavi
CLEVELAND, O. — Slovenska šola sv. Vida nas vabi na svo prvi piknik v tem poletju in sicer v nedeljo, 30. junija t.l. Otroci bodo pripravili nekaj športnega sporeda, starši se bodo posedli na lepem vrtu Slovenske pristave, ki je letos še prav posebno privlačna, saj je bilo napravljenih preko zime toliko obnovitev in olepšanj, da je sedanjemu vodstvu Pristave in vsem, ki tako pridno pomagajo, lahko v ponos, v lepo priznanje in tudi zadoščenje. Poleg nove kuhinje, renovirane dvorane, prebarvanih miz, bo za otroke otroško igrišče gotovo najbolj privlačna točka, poleg kopališča seveda.
Slovenska šola prosi dobre mamice za pecivo, vse drugo bo preskrbljeno na Pristavi sami. Ker je piknik eden izmed virov, ki omogoča finančno vzdrževanje šole, smo prepričani,' da bo poleg staršev tam tudi mnogo drugih prijateljev slovenske šole, tistih, ki so imeli kdaj o-troke v njej, in onih, ki jih bodo še. imeli.
Res slovenska šola -ne more dati popolnega znanja slovenskega jezika, da pa mnogo, zmore veliko. Eden takih lepih dokazov je bila Materinska proslava ob zaključku letošnjega šolskega leta. Vsi smo jo bili veseli, tako učiteljstvo, in prepričan sem, da tudi otroci. Saj je za mnoge oder veliko veselje in najboljša šola slovenske besede.
Ohranimo slovensko šolo, dokler je le mogoče. Naj bo naša udeležba na šolskem pikniku dokaz, da slovensko šolo hočemo, da smo jo veseli, da nam je zelo, zelo potrebna.
M. J.
Društvo Kras št. 8 ADZ vabi na piknik
EUCLID, O. — Iskreno ste vabljeni vsi člani in prijatelji Društva Kras št. 8 Ameriške Dobrodelne Zveze na društveni piknik v nedeljo, 23. junija, na krasnem Izletniškem prostoru ADZ v Leroyju.
Vsem nam je potrebno, da gremo od časa do časa v prirodo, da se naužijemo svežega zraka in'se razvedrimo v veseli družbi prijateljev in znancev.
Naša prijazna dekleta dobo postregla z okusnimi sendviči in krofi, na razpolago pa bo tudi hladna pijača.
Igral bo priljubljeni Pecon-Trebar orkester.
Zabave bo mnogo, veselja tudi. S svojim obiskom našega piknika nas boste razveselili in dali priznanje za požrtvovalnost, ki je potrebna za pripravo take prireditve.
Čim več nas bo, tem bolj bo veselo!
Na svidenje v nedeljo, 23. junija, popoldne na Izletniškem središču ADZ ^Leroyju!
Mary Kobal, tajnica
------o------
Pomilo Kluba slovenskih upokojencev v Euciidu
EUCLID, O. — Naše seje so zelo pomembne, so pa nam tudi zelo potrebne. Na njih razmo-tri varno vsakdanje zadeve in probleme, ki so za nas tako zamotane. Družimo se v lepi slogi. Naš predsednik Joe Birk je poln zdravega humorja, s katerim poživi naše mrke misli.
Veseli smo, da je naš vrli član Frank Česen spet med nami. Frank se je kar dobro popravil po hudi bolezni. Iskreno se zahvali vsem, ki so ga obiskali v bolnici in mu poslali bodrilne kartice, ki so mu krajšale čas v bolnišnici. Po povratku iz bolnice je bil Frank mesec dni na o-krevanju v Slovenskem starostnem domu na Neff Rd. Zelo pohvalno se je izrazil o tem prepotrebnem zavodu.
Ann Mrak poroča, da so bili vsi zadovoljni z izletom v West Virginijo. Ima najet avtobus za izlet v Warren, Ohio, za nedeljo, 23. junija, kjer bodo vprizorili igro “Kiss me Kate”. Kdor bi želel iti v Camp side dne 31. julija, naj se priglasi na naši prihodnji seji. Če bo zadostno število priglašencev, bomo najeli avtobus.
V maju so umrli sledeči člani: Agnes Jazbec, Max Dolence in Mrs. Tanko.
Predsednik Joe Birk poda poročilo o seji Starostnega doma za ostarele, katera se je vršila dne 19. maja 1974. Udeležba je bila dobra in poročila uradnikov zadovoljiva. Mary Kobal doda, da smo Slovenci lahko ponosni na našo krasno stavbo, čistoča v Domu in postrežba stanovalcem je na prvem mestu. Frank Pluth in Frank Kokal sta zapela v spomin pokojni 'Josie He-nikman in Joeu Želetu pesem “Gozdič je že zelen”. Oba imata veliko zaslug in požrtvovalnega
dela v podvig Doma.
Ker je prvi četrtek v mesecu “Dan neodvisnosti”, bo naša prihodnja seja v torek, 2. julija, v običajnih prostorih in ob običajnem času.
Sklenjeno je, da se najame avtobus za naš piknik dne 10. julija na SNPJ farmi. Vsi, ki bi želeli iti na piknik, se priglasite na prihodnji seji. število potnikov pa mora biti nad 40, da se avtobus lahko najame. Piknik se prične dopoldne, kosilo pa bo pripravljeno ob 12.30. Vstopnice dobite, če pokličete telefonsko številko 481-7094.
Vabimo tudi druge klube, da nas posetijo ta dan. Dobrot bo' obilo na razpolago. Prostor je prav gotovo znan vsem, na S.N. P.J. farmi.
Na svidenje na naši prihodnji seji dne 2. julija in na našem pikniku 10. julija!
Mary Bozich
------o------
Sv. Ahacij v “Letu svetnikov”
V novem slovenskem delu o življenju svetnikov je napisano o sv. Ahacu naslednje:
“češičenje svetega Ahacij a ima pri nas svoje zgodovinsko ozadje. Ko je v julijskih dneh leta 1593 bosenski paša Hasan čakal s svojo vojsko na bregovih Kolpe, da vdre v slovenske in hrvaške dežele ter v Srednjo Evropo, je ljudstvo trepetalo. Samo trd-njaka Sisak s 300 vojaki se mu je še upirala. Medtem se je zbrala vojska slovenskih strelcev, ki sta ji poveljevala Andrej Turjaški in Adam Ravbar. Na dan sv. Ahacija, 22. junija, je bila pripravljena za spopad. Priporočila se je sv. Ahaciju, ki je bil tudi sam vojščak, in se okoli ene popoldne spustila v boj z veliko močnejšim sovražnikom. V dobri uri je izvojevala eno najslavnejših zmag proti Turkom. Sam Hasan paša je utonil v Kolpi in skoraj vsa turška vojska je obležala na bojišču ali pa je utonila, pišejo zgodovinarji.
Zmago, ki je je bil vesel ves krščanski svet, so pripisovali priprošnji in pomoči sv. Ahacija. Zagrebški kapitelj je postavil na bojišču pri Sisku kapelico v čast sv. Ahacij u in odločil, da se bo brala vsako leto 22. junija zahvalna maša v stolnici. Turjaški grofje so v spomin na zmago prezidali nekdanjo preprosto romansko cerkvico v lepo gotsko svetišče; razdeljeno je bilo s tremi slopi v dva dela, posvečena Materi božji in sv. Ahacij u. V velikem oltarju je bila slika sv. Ahacija, ki drži v desnici meč, v levici pa trnje in palmo, spodnji del slike pa je kazal beg Turkov pri Sisku.”
J. Dolenc -----o------
S pdi po Evropi
XXIII.
MILWAUKEE, Wis. - V soboto popoldne smo se odpeljali na pokopališče Sv. Križa, preje pa smo se ustavili na Plečnikovih “Žalah”, kjer v raznih kapelicah ležijo na mrtvaških odrih mrtveci, ko čakajo z žalujočimi, da jih odneso oz. odpeljejo na bližnje pokopališče. V teh mrtvaških kapelicah je zrak težak in neprijetno vonjav. Pozneje smo bili priča majhnemu pogrebu in pokopu na pokopališču.
Grob, globoka jama in prst, pomešana s kamenjem, nagomi-Ijena ob grobu, štirje pogrebci spuščajo krsto po debeli vrvi, kjer počasi zdrsne v jamo. Pri tem se večkrat odlušči plast zemlje s kamenjem ter zabobni po pokrovu krste. Še predno so bili pogrebni obredi končani, sta grobarja že pripravljena, da zasuj eta grob. V Ameriki, kar se tiče pogrebov in vseh obredov, je bolj praktično in lepše urejeno.
Razumljivo je, če se je mesto Ljubljana razširilo na vse strani, se je moralo razširiti tudi
pokopališče pri Sv. Križu. Z ženo in nečakinjo smo se na starem delu poklonili na družinskem grobu, kjer že več let počivajo oče Ivan, mati Marija ter sestri Mici in Anica. Potem smo obiskali lepo urejeno grobnico pokojnega ljubljanskega knezo-škofa dr. A. B. Jegliča ter grob pokojnega dr. Ev. Kreka.
Malo v stran je skupna umetniška grobnica z bronasto masko na velikem kamnitem pod-stagku. V njej počivajo naj večji slovenski dramski igralci Borštnik, Verovšek, Ivan Levar in zadnji prvak ljubljanske drame Stane Sever. Z njim sva bila pred vojno v dobrih prijateljskih odnošajih. Med vojno pa sva bila več kot dve leti skupaj v internacijskem taborišču blizu Pescare v srednji Italiji. Pred dvema letoma ga je med predstavo nekje v malem kraju na Štajerskem zadela srčna kap.
Od tu smo hodili po lepo posutih poteh proti skupni vojaški grobnici kranjskih Janezov, ki so padli še v prvi svetovni vojni. Pri kamnitem spomeniku “Kranjskemu Janezu” v avstrijski uniformi je na praznik Vseh svetnikov takratni vojni kurat dr. Bonač imel vedno ognjevite govore. V bližini, na drugi strani, pa je lepo urejeno skupno grobišče padlih borcev in žrtev druge svetovne vojne.
Nazaj grede smo se ustavili tudi na gomilah pod žalujkami, kjer počivajo Murn, Kette in Cankar. Malo pred pokopališkim izhodom sem slučajno naletel na grob s kamnitim spomenikom, na vrhu z bronasto glavo prvega tenorista ljubljanske opere, takoj po prvi svetovni vojni, Leopolda Kovača. Mož je imel mo-gan in lepo barvit tenor, toda v višinah je vedno “kiksnil”. Zato smo študentje na dijaškem stojišču operne hiše nestrpno čakali na operne arije, kjer je tenorist Kovač sigurno “kiksnil”. Seveda je ta “kiks” povzročil med študenti hrupno veselje, kričanje in žvižganje, med ostalim občinstvom pa — veliko zgražanja nad slabo vzgojeno študentarijo. Sedaj nekdanji tenorist Polde Kovač z drugimi pokojniki pri Sv. Križu počiva v večnem spanju brez melodij in brez sanj.
m
V soboto zvečer pred odhodom sem se imel priliko razgo-varjati z nekaterimi Ljubljančani, od delavca in uradnika do študirajoče mladine. Vsi so bili trdnega mišljenja, da svobodna in samostojna republika Slovenija lahko napreduje in se razživi j a samo v sklopu Jugoslavije. Na vprašanje, če bi bili v Jugoslaviji v slučaju smrti Tita kaki neredi in protesti, so mi dali razumeti, da so na to merodajni politični krogi in narodi Jugoslavije pripravljeni in so mišljenja, da se bo ta sprememba na oblasti izvršila mirnim potom, kakor je bila navada v starih časih: “Kralj je mrtev — živijo kralj!”
Na vprašanje, če je res, da šolani Jugoslovani odhajajo v tujino, nešolani pa imajo dosti dela doma, so priznali, da je pre-J cej takih, ki bi si radi v tujini izboljšali svoj življenjski standard, toda v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji je dela na pretek in kdor hoče delati, si lahko tudi doma ustvari znosno življenje. če delata mož in žena, si lahko družina privošči razne u-godnosti, tako kot v Nemčiji.
Ker je v Sloveniji veliko delavnih mest praznih, se je na povabilo Delavske zbornice zaposlilo okrog 120,000 delavcev iz drugih jugoslovanskih republik, ki po večini opravljajo najbolj umazana in najtežja dela. Večkrat berem v raznih časopisih in revijah v zdomstvu, da je to število južnih delavcev v Sloveniji načrtno naseljevanje, da bi s časom ti delavci invazirali Slovenijo in s tem obsodili slovenski narod na smrt. Na ta primerek so mi odgovorili, da je to
povsem nemogoče, ker ti jugoslovanski delavci iz drugih republik se vsako sezono vračajo na svoje domove, so povečini nekvalificirani delavci, ki si v potu svojega obraza služijo kruh, živijo v raznih barakah in naj cenej ših brlogih. Ti delavci niso nevarni slovenskemu narodu, pač pa nam koristijo.
L. G.
(Konec sledi)
------o------
Za Slovenski starosini dom so darovali
CLEVELAND, O. — Slovenski starostni dom je dobil sledeče darove:
V	spomin Louisa Petrovicha
—	$20: Družina Roger Petrovich.
V	spomin Josepha Logarja — $20: Anne Zimmerman; $5: Mrs. J. Macrol.
V	spomin Caroline Može — po. $10: Paula Sercely in E. Pri-leson in žena, Upokojenci na Holmes Ave., Theresa Cerkvenik, Mr. in Mrs. Joseph Malc-kar, John Kapel in žena; po $5: Frances Chukayne, Frank Uran-ker in žena, Josephine Bark, Rose Kern, Frank Majcen in žena, Wm. Ur anker in žena.
V	spomin očeta in matere Victor j a in Paule Klinc — $500: Victoria in Victor Ambrose.
V	spomin Rudyja Večerina — $30: Lawrence Stojan in žena.
V	spomin Johna Bucherja, st.
—	$20: Frank in Katherine Skul-
iy-
V	spomin Josepha L. Lousina
—	$20: St. Clair Business Assn.
V	spomin Josepha Modica in Angele Martinčič — $15: Mrs. John Gabrenya.
V	spomin Johna Lenarška — $12: Upokojenci na Waterloo.
V	spomin Louisa Elovarja — $10: Louis Dular.
V	spomin Harryja Shaver j a
—	$10: Družina Babuder.
V	spomin Frances Kozely — $10: Rudy in Marie Pivik.
V	spomin Mary DraKeim — $10: Prijatelji pri Morrison Products Co.
V	spomin soproga —	$10:
Mary Pirc.
V	spomin Steva Chelbota — $10: Helen in Joe Mervar; $5: Joseph P. Miklich.
V	spomin soproga — $10: Frances Petrovich.
V	spomin Franka Koreliča — $5: Al Bohinc in žena.
V	spomin Mr. in Mrs. Fred Tavenier, st. — $5: Leonard C. Girod in žena.
V	spomin Mr. in Mrs. Sluga
—	$5: Mrs. George H. Wilson.
V	spomin Betty Mae Gorše — $5: John Cesnik in žena.
V	spomin Grover j a Kennedy-ja — $5: Stanley Dacar in žena.
V	spomin Mary Knafelc — $5: R. Buh in John Žnidaršič in žena.
Hvala lepa za vsako darilo! In zopet, dragi urednik, hvala lepa, da nam lepo in redno priobčite ta poročila. Naši prijatelji nam povedo, da radi čitajo te članke-Torej, iskreno priznanje od nas vseh!
Prizadetim družinam izrekamo naše globoko sožalje.
, Vida. Shiffrer
Device — redkost
Ko se je 11. maja 1818 na lovu smrtno ponesrečil nemški plemič Franc Goldman, je njegov oče v spomin na sina naložil pri mestu 1000 tolarjev z naročilom, naj se od obresti porabi vsako leto1 pet tolarjev za kra-šenje sinovega groba, 30 tolarjev naj se pa izplača neoporečnemu dekletu.
Mesto Verden išče že deset let dekle, ki bi izpolnjevalo pogoje. Takih deklet je bilo včasih dosti, sedaj so pa redkost. Ni treba, da bi bila ravno iz Verde-na, biti pa mora neomadeževa-na. če izpolni ta pogoj in se H-maja poroči, dobi 30 srebrnih tolarjev, ki so sedaj vredni o-krog 90 nemških mark ali 40 a-meriških dolarjev. Vse iskanje je bilo letos brezuspešno, tolarji so ostali v mestni blagajni.

imenik raznih društev
upokojenski klubi
KiVb slovenskih upokojen
. CEV V EUCLIDU
dstm preds: Krist Stokel j edsednik: Joseph Birk 2' p0dPreds: John Gerl T . ?dPreds: Anna Mrak 24]Jmli: Jolln Hrovat, E,lv,Glenbrook Blvd.
Slld> Ohio 44117 jjj 1 531-3134
^^nik. Andrew Bozich Nart n^5'.ar^ca: Mary Bozich
^rni odbor: Predsednik John r°ha, Mary Kobal, Anna p -Karun
0ročevalca: v slovenščini, Mary ozich v angleščini Al Sajovec EecuV0 vsak prvi četrtek v me-l?p., °b 2- uri popoldne v SDD. na JUher Ave.
klub upokojencev
pre, V NEWBURGHU
Pter) a?ednik Anton Perusek, pod-4njSednik Louis Kastelic, tajnik Sijj Rezin Jr., 15701 Rock-^2-9nR ’ Maple Hts-> °- ^4137, tel: Bika	Anna Perko, zapis-
°dbo1Ca denrde Pugely; nadzorni r°v o,Ant°n Stimetz, Mary Sbam-Anto p a Mahnič. Za Federacijo: Pastel ^eru®ek, Mary Shamrov, Lou i. s ,ec> Antonia Stokar. Seje vsako dne ea° v uaesecu ob 2. uri popol-Vi^.’ y naslednih Narodnih domo-
iti ia®rda’ junija, augusta, oktobra
^aja Uar-a v SND- na 80 cesti’
iri j. ’ iuRja, septembra, novembra I	y SND. v Maple Hts.
Sl£,B SLOV. UPOKOJENCEV Preke.' KAIRSKO OKROŽJE Prej Sednik Louis Peterlin, pod-Olj0_ -^uton Pelko tajnik Joseph 88 Telephone: fiikar biagajnik Florian Mocil-IlajU 2,aPisnikarica Cecilia Subel. Jejjj.: rni> odbor: Andrew Kavcnik, VeSepev .Vidmar, Victor Vokach. Atinalcid odbor:	Frances Okorn,
Zalar. Gosp. Odbor: Mike Spre- r' Nove člane in članice se vseh starosti kadar stopijo četrtg?' ’— ®eie se vršijo vsak tretji dvr),.., . °b 2- uri popoldnev spodnji na St. Clair Avenue.
^CB SLOV. UPOKOJENCEV Nea ' WATERLOO RD.
Pre(js,a?ednik Albert Cesnik, pod-bla„ . nik Louis Jartz, tajnica-SkyiinniČarka Cecelia Wolf, 1799 ^143 6 Gr'’ Richmond Hts., Ohio 7rsi)1- ^ei' 261-0436, zapisnikarica
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI —• S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Asitoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
BALIN CARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsed. Andy Bozich, podpred. John Gerl, tajnik in blag. Tone Novak, 20271 Arbor Ave. 481-0290, zapis Mary Bozich, nadzor ‘ odbor: Ed Leskovec, Frank Farun, Frank Koss, poročevalci:	Tone Novak,
Mary Bozich. Balina se vsak dan — ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Tone Zgoznik, pod-predsed. Stanley Cimerman, taj. Slavica Turjanski, blag. Rozika Jaklič, gospodar Rudi Pintar, pomoč. gos. 'Branko Senica, odborniki: A. Sepetavec, K. Kozinski, F. Go-renšek, J. Ferkul, A. Pintarič, razsodišče: Angela Pintar, Alojz Ferlinc in Kristina Srok.
>la
Sk,
Rranisel, nadzorniki Mary > Joseph Mrhar, Leander
'Ntl-j c> zastopnika federacije Louis iVtrh ’ Cesnik, L. Makuc, J. £avrj.l Zastopnik na SDD Frank Sak, 7 družabni odbor Mary Dol-'barjc una Lazar, Anna Žele, ku-S6je Mary Dolšak.
Secu iS° Vsak drugi torek v me-WatJb 2- popoldne v SDD na - Krl°o Rd.
V SlovKLlJB UPOKOJENCEV NorknS^em domu na Holmes Avb
I’qj eunik Joseph Ferra
'N)n'L,edSednik Joško Jerkič Ulj) in blagajnik John Trček,
Žani 176 St’ telefon 486-6090 sjw»n.ka
^istma
Marica Josephine Magajna ^ristin°rni odbor: Štefka Koncilja, Seje a R°ldin, Frances Somrak. vSaij0 ,m sprejemanje novih članov
M p rugo sredo v mesecu ob 1. R„?°'dne v Slovenskem domu Avenue.
KLUBOV SLOV.
^fe^dJA ]
VPtt^NCEV NA PODROČJU k NedT, i EGA CLEVELANDA
?rcdsc'dr-dinik A1 Saievic- T P°d' t , Anton Perusek; 2. pod-°u\s Arko; tajnik Antonia Chestnut, Indepen-^isn’j, °hio 44131, tel. 524-7724;
T ;
^nCllk -Louis Dular, in Štefka.
rra; nadzorni odbor Frank
^°SBPh*p^ J°hn Trček, blagajnik
m, 2
h^kuj'e’ .Geie 30 vsake tri mesece.
predsednik po potrebi. \^alec Frank Česen.
Pn^^KUSLGVENSK!
V h °JNINSKI klub, j. Norjj. BARBERTON, OHIO.
Jatilc o E°uis Arko, podpreds. r ,Tl°te» taj. - blagajničarka t>:aater» 640 E. Washington “853. aarberton, O. 44203, tel. 745-apisnikar, Anton Okolish.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont, Canada; tiskovni referent Otn.of Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Amton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St; Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
President: John J. Vidmar Vice-pres.: Matt Novak Secretary: Cathy Tominc, Tel.; 391-0282
Treasurer: Frank Cerar Jr. Auxiliary Committee: Marty Tominc, Luddy Sumah, Peter Worch, Lou Kuhar.
BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave.
Marquette, Michigan 49855
Predsednik Rev. Charles J. Stre-lick, podpredsednik Msgr. F. M. Scheringer, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, taj. Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni plan, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašenj« škofa Baraga blaženim in svetni kom.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu.
ZELENA DOLINA
i Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi KristavnA: gospodar Jože Zelenik; odborniki. John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.

odbor: Josephine Platnar,
S >es y DOr: Josei
Vs Žagar, Mary Šuštaršič. — Prvi četrtek v mesecu, ob --^Poldne, v Slovene Center!
V ^-----------------------------
^ °sto5na društva
PODPORNO Dr astni V° UOŽKA DOLINA
«^SedhikMdStdnik Frank BaraSa’
Michael Telich; podpred-ci.^ee	Lekan, taj. Frank
183.C- 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-7*d2orni,agairlk Louis Zigmund, k1: John Lokar, Frank A. ..Anthony Petkovšek; za-j? SL *a klub SND Frank Bavec, 7 Holmes Ave. John Lokar, 1	0!:iC! za konferenco SND
vfiu v ar- Glavna seja v janu-š|°’ soba ?Venskem Narodnem Do-t)V° Pia" St' 4 staro poslopje. Dru-ClUe $300 smrtnine in $14 . bolniške podpore. Za na-\lJstvpf1lri^0rrnacije se obrnite na 2as-topnike.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik John Truden, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik .Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA
Predsednik:	Matthew Tekavec,
podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Maiy Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, Mary Strancar. Odbornica
“LITO SVETNIKOV”
V Ljubljani je izšel četrti in zadnji del ‘“Leta svetnikov” (LS). Z izidom te knjige smo dobili v slovenščini “moderno in našemu času primerno zbirko življenjepisov svetnikov”.
“LETO SVETNIKOV”, to je naslov zbirke, sestoj eče iz štirih debelih knjig, katere so izšle pod tem naslovom v domovini v letih od 1968 do 1973 in katere vsebujejo “življenjepise svetnikov vseh časov, vseh narodov in vseh stanov”, ki jih praznuje naša Cerkev v času od 1. januarja do 31. decembra. Vsaka izmed teh knjig je izšla z dovoljenjem nadškofijskega ordinariata v Ljubljani. Izdajo sta pripravila rajni univerzitetni profesor ljubljanske teološke fakultete dr. Maks Miklavčič in Jože Dolenc. Vsa štiri dela je izdala in založila Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani. Prvi del (januar - marec) je izšel 1968 in obsega 896 strani; drugi del (april-junij) leta 1970, 696 strani; tretji del (julij-septem-ber) 1972, 696 strani, in četrti del (oktosber-december) 1973,	708
strani. Vsi štirje deli obsegajo torej skupno 2.996 strani. - Vse štiri knjige so tako notranje kakor tudi zunanje zelo lepo in okusno opremljene. Notranjo opremo je oskrbel vsenj štirim
za članstvo: Marica Lavrisha, tel. 481-3768. Odbornica za Bogošlovsko akcijo (BA): Mary Boh tel. 432-2398. Za oskrbo kuhinje: Jožefa Tominc, Ivanka Pretnar, Tončka Urankar. Za prodajo peciva: Frances Raischel, Mary Kokai, ^Rose Bavec. Za oskrbo pijače in urejanje prostorov:	Vinko Rozman,
Frank Kuhelj, Leopold Pretnar. Za zbiranje nagrad in srečelov: Agn.es Leskovec, Mary Prosen, Vida Švajger, Lojze Petelin, Mary Vrhovnik. Nadzorni odbor:	Štefan Marolt,
Frank Mlinar, Ivica Tominec, Ivanka Tominec.
PLESNA SKUPNA KRES
Predsednica: Mojca Slak, 5405 Stan-ard Ave., Cleveland, O. 44103 881-1725
Podpredsednik: Peter Dragar Blagajnik: Janez P. Vidmar Tajnik: Frank Zalar, Ml. Odborniki: Sandy Pestotnik,
Veronika Peklar, Andrej Kokai Plesna Učiteljica: Bernarda Ovsenik
knjigam znani slovenski umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc. Sam je delu oskrbel izbor in opremo podob. Vsega skupaj je objavljenih v LS 86 celostranskih podob svetnikov odnosno svetnic, Matere božje itd, ki so vse posnete iz naših domačih slovenskih cerkva ali pa iz raznih naših osrednjih slovenskih galerij, muzejev itd. Za drugo notranjo opremo pa so skrbeli še ing. arh. V. Scagnetti (inicialke in vinjete), pri zadnjem delu mimo njega še tudi akademski slikar I. Fidler; barvne fotografije pa je prispeval prof. M. Kambič; pri zadnjem delu samo del teh. Zunanja oprema vseh štirih delov pa. je delo arh. Toneta Bitenca. - Medtem ko je pri prvem in drugem delu navedeno, po> koliko izvodov je bil dotični del natisnjen, pri 3. in 4. delih tega žal ni. Prvi del LS je bil natiskan po tem. viru v avgustu v 25.000 izvodih; drugi del pa v juliju 1970 v 15.000 izvodih.
Konec 4. dela je izšel “Seznam svetnikov”, opisanih v vseh štirih delih, zelo koristen pripomoček za zainteresirane bravce Leta svetnikov. Pri vsakem življenjepisu je v tem seznamu tudi naveden njegov pisec. Iz te oznake je razvidno, da sta jih največ napisala Jože Dolenc in Maks Miklavčič. Mimo teh dveh pa je s pisanjem življepi-sov sodelovalo pri LS še veliko sodelavcev, zlasti profesorjev, ljubljanske teološke fakultete, kot dr. Ant. Strle, dr. Vilko Fajdiga, dr. Franc Perko, dr. Marijan Smolik in še nekateri drugi strokovnjaki s tega področja.
Glavni urednik “Leta svetnikov” vse do tretje knjige je bil univ. prof. dr. Maks Miklavčič. Njegova je bila tudi pobuda, da je bilo prišlo do sedanje izdaje slovenskih življenjepisov svetnikov. Zadnjo knjigo je uredil Jože Dolenc sam, ker je mi med pripravljanjem odnosno urejanjem 3. knjige dr. Maks Miklavčič umrl (19. jul. 1971). Z mislijo. na novo izdajo se .je prof. Miklavčič ukvarjal vsa leta po zadnji svetovni vojski. Že v ljubljanskem Oznanilu je objavljal v letih od 1946 do 1948 “vrsto zglednih svetniških življenjepisov”, za katere je značilno, “da je vsakega svetnika prikazal čimbolj živo povezanega z njegovim časom in moralnim vplivom na vernost vernikov. To1 načelo je ohranil tudi v naši iz-' daji Leta svetnikov. Njegovo
obsežno strokovno znanje, ostra kritičnost za razločevanje resnice od ponarejenosti, zgodovine od izmišljenosti dajejo vsemu njegovemu delu pečat dognanosti.
“Uvodno besedo” v .LS je napisal nadškof ljubljanski dr. Jožef Pogačnik, slovenski metropolit. Objavljena je v 1. delu. Tam beremo med drugim tele njegove misli: “Življenje svetnikov, ki ga je leta 1916 po naročilu katoliškega shoda začela izdajati Družba sv. Mohorja v Celovcu, je zaradi gmotnih težav do leta 1940 prišlo le do 18. oktobra. Delo je ostalo, žal, nedokončano. Načelo pa, po katerem je bilo napisano, velja tudi še danes; Življenjepisi morajo biti napisani kritično in v lepem slogu.” - “V našem stoletju je pisanje kritičnih svetniških življenjepisov kot panoge cerkvene zgodovine izredno napredovalo. Vsak večji katoliški narod si je oskrbel sodobno obdelano življenje svetnikov. Zato je taka knjiga potrebna tudi v naši verski literaturi, saj je, rekel bi, primerno dopolnilo izdaje svetega pisma.”
“Svetniki so namreč,” nadaljuje nadškof dr. Pogačnik, “tisti srečni božji izbranci, ki so to ali ono Kristusovo besedo do konca izvedli v dejanjih. Skupaj tvorijo čudovit mozaik, ki predstavlja evangelij v dejanjih. Svetniki so z drugo besedo, raznobarvni žarki, v katere se lomi popolna Kristusova svetost.” — “V Cerkvi imajo podoben pomen kakor v stari zavezi preroki. Po njih nam Bog razodeva, kaj v določenem času posebej od nas želi. Zato so svetniki, vsak za svoj čas, poseben božji dar.” — “Svetnikom je Bog dal izredno milost, da so, čeprav po trdem boju, v polni meri spolnjevali največjo zapoved “Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem!” Ker pa mi živimo z njim v svetem občestvu, v družini božjih otrok, so naši močni pomočniki na isti poti. Mi smo namreč “otroci svetih in pričakujemo ono življenje, ki ga Bog daje tem, ki mu nikdar ne odtegujejo svoje zvestobe” (Tob 2, 18).” -
Ob koncu svoje “uvodne besede” k sedanji izdaji LS pa ima nadškof Pogačnik posebej to željo, “ naj bi to knjigo brala tudi mladina, ki je tako žejna idealov, pa bi tako privlačnih in živih drugod zastonj iskala.”
Mi pa, ki živimo na tujem, daleč od verne rodne domovine, pa to nadškofovo željo dopolnjujemo še s svojo vročo željo, namreč, naj bi postalo “Leto
MrimirmE
Super Princess “100” Air Conditioner
10,000 BTU/hr. capacity ... 115 Volts TT. 12.0 Amps. Compact and lightweight, yet this unit boasts a 10,000 BTU capacity, 4 pushbutton controls and adjustable thermostat. Exhaust vent removes stale air. Fits windows 26" to AOVz". Flex-O-Mount installation kit.
Dimensions: 141/4" high, 23" wide, 20" deep.
Model lOOEYtZ
-It-'C-P’
Prices as low as
sm
.95
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APFLiANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE
JOHN SUSNIK & SONS
V blag spomin
23. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
ANTON
GUBANO
ki je umrl 19. junija 1951
Minilo je že 23. let, odkar si Ti zapustil svet!
A nismo na Te pozabili: spomine svetle vedno v nas budiš,
v ljubečih srcih vedno nam živiš!
Tvoji žalujoči:
FRANK C., ANTHONY C., (umrl), ROBERT D. — PAULINE (Polly) ROSE, hči snahe, zet
vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje Cleveland, O., 20. junija 1974.
\
sinovi
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	531-8187
svetnikov” podobno kakor Sveto pismo, najbolj brana knjiga po naših slovenskih družinah v zdomstvu. Pomagala nam bo namreč varovati naši veliki svetinji: vero in z njo tudi našo materino (jpesedo. Sezimo zatorej po njej in naj bo to ob vsakodnevnem svetniku naše priljubljeno družinsko branje. Škofje Baraga, Slomšek in Rožman pa naj nam k temu pomagajo!
J. S.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	481-2237
“MALI OGLASI
LASTNIK PRODAJA
8-sobni dohodninski bungalov, 2 kopalnici, air conditioner, zavese, garaža, v 20-tih.
Kličite 481-5531
(106)
OPEN 2 to 5 SUNDAY
2232 Glenfidge, in Euclid, off Grand Boulevard — Indian Hills area — brick ranch, attached garage. Full basement with recreation room, 2L feet living room with fireplace, IV2 baths, lot 200 ft. deep. Owner bought and must sell.
CAMEO REALTY
531-2114
2-družinska posest za investicijo
'Naprodaj zaradi ureditve zapuščine.
669 E. 159 St. Holmes Avenue W. A. SCHUTT REALTOR tel. 531-3636
-(108)
MALI OGLASI
EUCLID ZIDANA HIŠA
za dve družini, 5-5 vsako stanovanje, rekreacijska soba, 50 x 140 čevljev lot. Dvojna garaža v štiridesetih.
EUCLID OD CHARDON RD.
na pol ranč, dvojna priključena garaža, štiri spalnice, ena in pol kopalnica, klet, 60 x 145 čevljev lot. lastnik premeščen. Se mora prodati, v srednjih štiridesetih.
EUCLID ZIDAN BUNGALOW
10 let star, dve spalnice in prostor zgoraj za dve sobi. Klet. Dvojna garaža. Kvalitetno delan. Kot nov. V srednjih tridesetih.
NOVI DOMOVI
od Route 91, Eastlake, ranči, colonials, splits. Kličite za informacije.
UPSON REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9. _______________________(106)
Naprodaj
Pohištvo naprodaj, kovčke in druga oprema. Kličite po 4. uri 531-1876
(20,25,27jun)
Wants To Rent
Elderly lady would like to rent 3 or 4 rooms up.
361-8287
_____________________-G06)
House for sale
on Carl Ave. 2 family 6-6 Call 431-5094
V TEŽAVAH — Lon Nol, predsednik Kambodže, išče pot za pomiritev dežele, ki je od pomladi 1970 zapletena v državljansko vojno. Položaj njegove vlade je vedno negotovejši, ko rdeče sile nadzirajo . nad dve tretjini vse države.
HIŠA NAPRODAJ
za eno družino, osem sob, v jako dobrem stanju; velik lot, v Collimvoodu. Kličite 481-9877.
V NAJEM
SV2 sob na E. 72 St. južno od St. Clair Ave. Kličite po 6. uri 843-8033 ali 241-2044.
HOUSE FOR SALE
By owner: Cleveland, E. 185 area. Newer 4% room bungalow $27,900. — 531-2706.
_____________________-(106)
Male Help Wanted
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Help Wanted Male or Female
Za pomoč v restavraciji
Slovenski restavrant išče kuharja ali kuharico za nočno službo: pomivalca posode, moškega ali žensko, tudi starejšo osebo za nočno službo, postrežnico za nočno službo. Kličite BALKAN CHALET tel: 486-8236 15605 Waterloo Rd. blizu Slovenskega delavskega doma



fiiiiiiiiiiiiiiiimnimimmiiiiuiiiimiimimmmiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimmimt' H	=
i Paul Keller	_
1 CVET NASE VASI 1
i
i
jfMimin............................
“Kako?” ga je prekinila sestra. “Mi homo že’ — to vendar ni ime za društvo. To je bilo kaj neumno.”
“Nikar ne delaj šobe — saj gre še naprej! Ti me ne razumeš, Mina! Tak naprej: ‘Ven v naravo!’, ‘Vendar enkrat’, ‘Piši me v uho, šola!’ ”
Mina se je grozeče dvignila. “Fant, ali si res napisal ‘Piši me v uho, šola!’?”
“Seveda sem,” se je lagodno odzvalo s police. “Novaka je kar oslovski kašelj dušil, ko nam je to bral. No — in drugo, kar sem še napisal o naslovih, so same čenče.”
“Pa tvoja pravila?”
“Eh, ta so pa kratka. Veš, Mina, pri pravilih so zmeraj paragrafi.”
“Vem, vem.”	,
“Tak — posluh!” Spet je bral iz zvezka:
“Paragraf prvi: Pijančevanje je prepovedano.
Paragraf drugi:	Kvartanje
tudi.
Paragraf tretji: Kaja tudi. Paragraf četrti: Z dekleti se ne borno- pajdaših.”
“Zakaj ne?” ga je Mina prekinila.
“Punice so za nič!” ji je odvrnil.
“In paragraf peti: Kdor ni pogumen, ni mož.
Paragraf šesti: Kdor nič nima, plačajo drugi zanj. — Taka je bila moja naloga.”
Mina ni več šivala; gledala je brata, ki je zaprl zvezek.
“No — in kaj je dejal učitelj na to?”
“Ah — Mina! Objel me je in me poljubil na čelo. Prav sitno mi je bilo. Nato smo glasovali.” “Kaj so pa drugi napisali?” “Eh — kar takele: ‘Vijolica’ in ‘Na potok!’ in ‘Društvo tovarišev’. Večina ni ničesar napisala. Ti morajo za kazen desetkrat napisati poštevanko števila sedem.”
“In kaj je bilo potem?”
Fant je vstal in pokleknil na polico.
“Imenitno je bilo. Veš, kateri naslov so izbrali? — Mojega! ‘Mi bomo že — ’ — veš, s pomiš-Ijajem! Za pomišljajem si namreč more vsak misliti, kar si hoče. Jaz sem si mislil: ‘Mi bomo že naklestili Medvedčane’, a Novak je navrgel debel ocvirk in dejal: ‘Mi bomo že boljši rod vzgojili’. Kaj je rod, ne vem— in kaj vzgojili tudi ne. Pa. kaj — moj naslov so si izbrali. In tudi vsa moja pravila. Le to je pripomnil Novak, da jih bo malo opilil in tudi črtal ‘že’ v mojem naslovu; društvu je ime ‘Mi bomo!’ ”
Poskočil je s police.
“Ali se zavedaš, Mina, kdo stoji pred teboj? Drugi predsednik mladinske zveze ‘Mi bomo!’. Prvi predsednik je seveda Novak.”/
Zardelih lic je Mina pristopila k bratu, ki se ji je izmikal.
“Ti, če mi daš zdajle zaušnico, imaš krivo prisego na vesti; prisegla si mi.”
Mini je toplota sijala iz oči in rekla je: “Saj te ne bom udarila, ko je bilo vse tako lepo. Poljubila te bom.”
“Poljubila?” je neverno vprašal fant. “Nak, danes me je že nekdo poljubil in v mojih paragrafih stoji: S punicami se ne bomo pajdaših!”
Izmuznil se je skozi vrata.
☆
Mina je dolgo sedela za mizo, nato je šla po mater, ki je delala na vrtu. Povabila jo je na kamnito klop pod češnjo in rekla: “Mati, nič več nismo potrebni vaše trde roke. Tudi Jožeta nismo več potrebni. Vse bomo sami napravili!”
“Kdo bo napravil?”
“Tone in jaz. Tone bo nekoč dober in močan človek. Midva bova napravila!”
“Tone je najbolj divji od vseh mojih otrok!”
“Je že res, pa ga bomo obrzdali. Krasen človek bo to.” Mati je hotela spet na delo, a Mina jo je zadržala, rekoč: “Ne, mati, ni prav, da toliko delate— in tudi potrebno ni. Ostanite še malce pri meni. Govoriti moram še z vami. Večkrat se morava kaj pomeniti, zakaj krog nas se godijo velike, resne stvari. Rada bi vas nekaj vprašala, mati; pa se nikar ne prestra-
šite in me tudi ne razumite napak. Mati, ah ste že napravili oporoko?”
Žena se je prestrašila.
“Oporoko? Kaj misliš, da — da je že tako daleč z menoj?”
“Ne, oi ne, mati, jaz mislim, da boste živeli še trideset in več let. A že zadnjič sem spet nekje brala: ‘Vsak pameten človek določi vse potrebno o svojem imetju’.”
Mati je sklenila roke na modrem predpasniku. “Najstarejši dve sta izplačani; prejeli sta očetov in materin delež. Zahtevah sta to, ker bi sicer njuna moža ne mogla kupiti svojih posestev. Tedaj smo se morah močno zadolžiti, še zdaj odplačujemo ta dolg. In ko bom nekoč zatisnila oči, bo pač posestvo vaše: tvoje, Lojzetovo, Bernardovo in Tonetovo.”
“Ne, mati, to ni nič.Lojze, kot najstarejši, bi zahteval posestvo zase. Nas ostale tri bi pač izplačal, a mi bi morah iti z doma.
In zadolžil bi se in čez nekaj časa bi prišla Boštjanovina v tuje roke. To se pa ne sme zgoditi.”
“Kako bi pa?” je vprašala utrujena mati.
“Oporoko morate napraviti. In takole zapisati: Lojze dobi svojo doto in ničesar drugega in ne sme ostati na Boštjanovim. Posestvo naj podeduje Tone. Bernard naj dobi svoj delež. Mini ni treba denarja, pač pa naj ima pravico do smrti bivati na Boštjanovini, kjer naj prejema hrano in obleko. Zato pa mora pomagati Tonetu in naj bo plačana za to po sto dinarjev na mesec.”
“Tako si pa razdedinjena!”
“Ne potrebupem več, kakor sem rekla.”
“Pa če se omožiš, kaj ti bo dejal tvoj mož?”
“Nikoli se ne bom poročila, mati, ker bi dobila le takega moža, ki bi me vzel radi dote. Za ljubezen sem preveč grda.”
“Pa si velika in močna.”
“Ah, mati, le moške vprašajte, kaj jim je za velikost in moč! Nič! Kvečjemu prija to kakemu skopuhu, ki potrebuje poceni deklo. Ne, ne, s tem ne bo nič; si bom že sama uredila. Preudarite, mati, nato se spet pomeniva; moj svet je dober!”
Nalahko je pobožala mater po laseh in odšla. Na koncu vrta pa je zašustelo v hrastu nad njo: “Zakaj se huduješ, ker si velika in močna? Mene poglej! Ah nisem lep, čeprav sem močan, velik in grčav, hrapev in ves zavaljen? Ah misliš, da bi zamenjal s kako občutljivo brezo ali mehkužno lipo?”
Mina ni občutila tolažbe, dasi je nekoliko obstala pod hrastom. V hiši se je pogledala v malo zrcalo. Res da je bilo njeno telo visoko in ravno, a bila je neokretna in brez miline. Oči so bile za las preveč narazen, nos je bil 1 za spoznanje prevelik, brada je I bila za pičico prešilasta in usta
so bila za malenkost preširoka. In iz teh malenkosti je nastala skupna vsota, ki je za žensko zmeraj strahotna: ‘Grda si’!
4.
“Danes pride Novak k nam!” je dejal Tone Mini.
“Kdo?”
“No, Novak, naš novi učenik “Gospod učitelj Novak se re’ če! Jaz te bom že naučila sp0* štovati svojega učitelja.”
(Dalje prihodnjič)
Ameriška Domovina v prvem fednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla
Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške Dom0-vine vljudno naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tednu 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od petka, 28. juniju do ponedeljka 8. julija.
To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče, ker je število osobja premajhno, da ki moglo postopno na počitnice.
Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, naj svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočasna objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno na znanje.
Vaše je! Brezplačni šliri-delni namizni pribor iz ročno izdelanega imperialnega porcelana.
Samo odprite nov hranilni račun v znesku $25 pri Society! Ali pa dodajte $25 k vašemu sedanjemu računu!
To je ljubki namizni pribor, delikaten, vendar trpežen; ročno izdelan, ročno dekoriran. Oba vzorca sta ekskluzivna stvaritev W. M. Daltona. Klasični Whitney vzorec je obrobljen z mehkim golobje sivim filigranom, delikatno poudarjenim v platini.
Žlahten Sincerity vzorec je obrobljen v platini in ročno nanesen na bleščeče bel, prozoren porcelan. Imperialni porcelan . . . poklon gracioznemu življenju in ena štiridelna namizna garnitura je brezplačno vaša pri Society National Bank!
Sedaj! Odprite pri Society nov hranilni račun na knjižico za $25 ah več. .. če pa že imate hranilni ah bonus račun na knjižico, dodajte temu $25. V vsakem takem slučaju boste prejeli vaš brezplačni štiridelni namizni pribor Whitney ah Sincerity vzorca. Ena brezplačna garnitura na družino.
NadafjUjte! Ko čas teče, dodajte k vaši porcelanasti kolekciji. Vsakokrat, ko vložite $25 na vaš hranilni račun, lahko kupite eno štiridelno namizno garnituro za samo $5.95. Prav tako lahko kupite katerikoli krasni pritiklinski komad po zelo ugodnih cenah! Pozneje lahko kupite nadomestne ah dodatne kose iz odprte zaloge, direktno od W. M. Dalton & Associates.
Višje obresti! Veliki prihranki! če investirate v enega izmed sledečih $1,000 hranilnih certifikatov... 4-letni certifikat po 7.25%, 2 in Vz do 4-letni certifikat po 6.5%, ali 1 do 2 in M>-
Discover Society...
letni certifikat po 6% letnih obresti. . . lahko kupite kompletni namizni pribor za 8 ali 12 oseb, plus vse pripadajoče komade, po znižanju prodaje na drobno! Vseh 55-komadov, pogrinjek za 8 oseb je vaš za samo $79.95! Vseh 95 komadov, pogrinjek za 12 oseb pa za samo $124.95! Nakup višjih vrednosti vam omogoča, da kupite eno od obeh garnitur po še nižji ceni.
Če so hranilni certifikati vnovčeni pred dozorelostjo, zahtevajo federalni predpisi, da se obresti izravnajo po obstoječi, regularni obrestni meri za običajne hranilne knjižice, manj 90 dni odbitka.
Začnite danes, jutri, v soboto!
Obiščite Society urad v vaši okolici in oglejte si razstavo tega finega namiznega porcelana. Oglasite se pri nas od ponedeljka do četrtka, od 9.30 do 2.30, ob petkih od 9.30 do 6.00 in vsako soboto dopoldne od 9.30 do 12.30. Potem začnite hraniti pri Society! Začnite dobivati višje obresti! Začnite z vašo kolekcijo ročno izdelanega namiznega pribora!	i
The Whitney Pattern
it’s an easier way.
mcUiu
6 NATIONAL0
BANK0F CLEVELAND
A SOCIETY CORPORATION BANK
MEMBER F.D.I.C.
The Sincerity Pattern