Štev. (81.
Trst, v nedeljo 30. junija 1912
Tečaj XXXV?
IZHAJA VSAK DAN
tjtf ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Po.-fumične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) r mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru,
Postoj ni. Požaoi, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdor-Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OOLASI SE RAČUNAJO K A MILIMETRE v širokosti 1 k »ione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 c-r, mm. ©• mrtuicc, zahvale, poslanice, oclasi denarnih zavodov po 20 -t mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Cidj.ijna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. besed i, nnj-Bianj pa 40 stot. Oglase sprejema Inscratni oddelek uprave .Edinosti-. — Plačuje se izključno le upravi „E-liaosti14. Plačljivo In tožliivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moif
NAROČNINA ZNAŠA
z* celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na aa-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Marooalna na nedeljak« lzd*nj* „EDINOSTI" «taa«: m
oalo lata Kron 5*30, sa pol lota Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefr&nk*-
vana pisma s« ne sprejemajo In rokopisi se ne vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni dan). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hran!lni?n! ra?un 5tev. 841-652. TELFF0M 5t. 11-57.
SLAVNOSTI V PRAGI.
(Od naših posebnih poročevalcev.)
Praga, dne 28. junija.
Razpoloženje v Pragi.
Sinoči je izgledalo po praških ulicah, kakor morje. Povsedi so se valovile ogromne množice, o katerih se je zdelo, da bi bile pripravljene vse poteptati in poraandrati pred
seboj.	.
Največja gneča pa je bila okoli Zofina, ki je bil čarobojno razsvetljen. Umetalnl ognji so švigali kvišKu, in tisoče in tisoče umetalnih luči je odsevalo v valovih VI ta ve. Vsepovsod! je vladala radost, veselje in srca so prekipevala slovanskega ponosa. Na vseh koncih in krajih so svirale godbe razne slovanske narodne himne, a z godbami so prepevali možkf, ženske in otroci.
Najznačllneje pri vsem tem ogromnem navalu ljudskih množic pa je treba označiti to, da se ni dogodil najmanjši nered, da ni bilo niti najmanjše zmešnjave. Redarja tako-reč niti ni bilo na ulici.
Omembe vredno je tudi, da je na ulici prepeval močan slovenski zbor, slovenske narodne pesmi. Petje je poslušalo na tisoče ljudstva in prirejalo pevcem navdušene ovaci|e.
Pritisk z dežele je ogromen. Vsi vlaki so prenapoljnjeni; prihaja vlak za vlakom preko 500 na dan.
Na slavnostnem telovadišČu na Letni. Vaje in skušnje posameznih sokolskih skupin.
PRAGA 29. (Izv.) Že na vse zgodaj zjutraj je začelo živahno življenje in vrvenje na obsežnem letenskem telovadišČu. Vsa kega, Še tako hladnega opazovalca je morala fascinirati slovanska „narodna armada". Vitka, gibčna in rničičasta teleta slovanskih Sokolov so se gibala na raznih telovadnih orodjih kot sokol v zraku.
Že ob poiu 6 zjutraj so se pričele vaje raznih sokolskih skupin, višlih in nižjih, ki so trajale do devetih dopoldne. Vaj se je udeležilo več slovanskih sokolskih skupin. Od 80 možnih točk jih je danes največ priborila češka sokolska zveza kot skupina (797a) in so torej v skupinskem tekmovanju zmagali Čehi.
Po končanem skupinskem tekmovanju so bile pripravljalne vaje za popoldanski javni nastop vsega čeŠko3lovanskega Sokol-stva. Val se je udeležilo 10.800 Sokolov in 5,600 Sokolić.
Že dopoldne je opazovalo telovadne vaje nad 70000 oseb. Letna Je podobna pravemu čebeljnjaku, kjer vre in kipi pravo helensko Junaško življenje. — Skušnja je nepričakovano dobro izpadla. Glavni voditelj skupnih prostih vaj br. Vaniček je takoj izrazil splošno zadovoljstvo in poudarjal, da ni pričakoval, da bi mogla taka masa telovadcev tako precizno izvajati predpisane vaje.
Javna telovadba češko-slovanskega Sokolstva.
Ob po!u 4 popoldne se je pričela javna telovadba vsega slovanskega Sokolstva, katere se je udeležilo 15.000 telovadcev. — Najprvo so nastopile ruske Sokoliće pod vodstvom njih učitelja, Ceha Erbena. Za njimi so prišli amerikanski češki Sokoli in Sokoliće, ki so izvajali slovaške in ameiikanske plese. Pogled na to vrsto je bit diven. Komaj so ponehale kipeče slovaške melodije, že je zopet zapela telovadna pesem, ki Je naznanjala nastop 60 francoskih g i m n a s t o v.
Vrhunec navdušenja in vseh današnjih slavnosti pa so dosegle skupne vaje češko-slovanskega Sokolstva. Preciznost izvajanj vaj je tisoč in tiscčglavo množico fascinirala. Ploskanju ni bito ne konca ne kraja. Zasedeni ^a so bili tudi vsi prostori na tribunah in poznavalci cenijo, da fe današnjim vajam prisostvovalo okrog 150.000-200 000 ljudi.
Ves čas, med telovadbo ln po telovadbi se nI pripetila prav nobena nezgoda.
V bogato okinčani namestnikovi loži je prisostvoval neoficijelno tudi naučni minister dr. pS. H u s s a r e k.
|avni telovadbi je prisostvovalo 200.000 ljudi 1
Praga, dne 29. junija.
Danes popoldne se je vršila javna telovadba, katere se je udeležilo 200 000 ljudi. Vse ogromne tribune so bile nabito polne. Na zapadni tribuni so bili sami sokoli: rdeča srajca ena peleg dtuge.
Nastopilo je 48 francoskih telovadcev,
ki so bili burno pozdravljeni in ki so morali nastopiti dvakrat.
Dalje so nastopile ruske t e I o v a ri-kinje, nastopili so amerikanski češki in slovaški Sokoli (moški in ženske). Pri prostih vajah je nastopilo 15.000 Sokolov in 6 000 Sokolić!
Pri prostih vajah članstva je nastopilo članstvo v številu 15.000. Nastop je bil naravnost diven. Vaje so se izvajale precizno in točno. Vrste so bile ravne, tako da so vzbujale splošno občudovanje. Članstvo je želo za svoj nastop buren aplavz.
Za članstvom so nastopile članice, 6000 po številu In izvajale proste vaje s tako preciznostjo, da so žele viharno odobravanje.
Proslava Tyrša in Fttgnerja.
Ob ogromni udeležbi se je danes izvršila na pokopališču Olšane proslava ustanoviteljev Sokolstva Tyrša in Fugnerja, ki se Je razvila v ganljivo žalno slavnost Pri slavnosti Je bilo zastopano vse te dni v Pragi zbrano sokolstvo in na tisoče ljudstva. Ob grobih obeh ustanoviteljev Sokolstva so govorili zastopniki vseh slovanskih narodov, izvzemSi Poljake. Govorila sta tudi po en Francoz in en Anglež. Za Slovence Je govoril Smrtnik iz Celja.
Naravnost pretresljiv pa je bil utisf ko so tisoči in tisoči peli na grobeh Kje dom je moj ?
Vsenaokoli je vladala grobna tišina, a nad grobi Je donelo: Kde domuv moj. Bilo |e to tako pretresujoče, da se je med petje pomešalo glasno ihtenje tisočev.
Večerna veselica.
Danes zvečer se |e vršila na razstavišču Kraljeva Obora ljudska veselica, kateri je prisostovalo na tisoče ljudstva. Dalje je bila slavnost v „Meštanski Besedi",
foselice eo bilo na Kraljovih Vinogradih, v
Smichovu in Kariinu. Pri vseh slavnostih se je kar trlo ljudstva, ne da bi bilo prišlo do najmanjše nepriličnosti.
Vseslovanski časnikarski kongres.
Praga, dne 28. junija.
Hus — Podčbradski.
V krasni zborovalni dvorani praške staromestne mestne hiše je bil danes pred-poldne otvorjen vseslovanski časnikarski kongres. Gotovo ga ni, ne v E/ropI in sploh ne na svetu, mesta, kjer bi človek sreča val korak za korakom poleg komfor ta, brez katerega si ne moremo misliti modernega vehkomastnega življenja, tudi zgodovinske spomenike, ki človeka nehote spominjajo na nekdanje, že davno minule dni. Le oni, ki je že bil v Pragi in ki je imel ptillko z lastnimi očmi gledati vse te neštevilne spomenike slavne zgodovine češkega naroda, le oni more tudi razumeti, zakaj so Čehi tako zaljubljeni v svojo zgodovinsko pravo, le oni more tudi razumeti ves ta veliki narodni ponos Čehov. Zgodovina je ona sila, iz katere Čehi črpajo svojo ljubezen do naroda in domovine,, zgodovina je ona sila, ki dviga slehernega Č ha, da se s ponosom udarja na prsi in pravi: „Sem Čeh" in zgodovina je ona sila, iz katere črpajo Čehi moč za sedanjost in nado v bodočnost. V tem oziru pa so tudi Čehi mojstri, ki ne zamudijo nobene prilike, da ne bi naroda poučili: „Evo, to smo Čehi!" Tako je tudi v dvorani, kjer se vrši vseslovanski časnikarski kongres. Na desni strani v dvorani vidimo sliko, ko stoji Jan Hus v Kostnici pred cerkvenim zborom, kjer se mora zagovarjati za svoje, za ki i ve proglašene nauke, na levi vidimo sliko, ki nam predstavlja izvolitev JuriJa Po ebrad-skega za češkega kralja; obe sliki, ki spadata med najboljša dela slavnega češkega slikarja Brožika.
Kakor v vsem, se kaže tudi v vzporedbi teh dveh slik ena nasproti drugi, praktičen smisel češkega naroda: Spomin na Jana Husa naj narod spominja, da Nemcu ne sme verovati ničesar, spomin na Jurija Podč-bradskega naj narod spominja na eno najslavnejših dob njega minolosti ia obenem vzdržava v njem vero v Še slavnejšo bodočnost. Vendar, zašel sem malce v stran. Pa čitatelj naj mi to oprosti. Človek se tu res ne more ubraniti takih razmotrivanj...
Kongres je otvoril predsednik „Slovanske časnikarske zveze* Josip H o 1 e č e k, ki Je dal besedo županu Kraljevega stolnega mesta Praga dr. G r o š u.
Pozdrav praškega župana.
Dr. Groš Je poudarjal, da ga posebno veseli, ker more v imenu kraljevega stolnega
mesta Prage pozdraviti toliko, tako odličnih Razvoj jugoslovanskega časopisja, zastopnikov slovanskega časnikarstva. P, tem Bivši srbski minister M a r i n k o v i|č omenja župan dr. Groš smrti glavnega je nato poročal o razvoju Jugoslovanskega urednika „Narodnih Listov* Josipa A n y ž a, \n posebno srbskega časopisja. Prvi srbski proslavljajoč njegove velike zasluge za ra- časopis je izšel dne 1. avgusta leta 1803, zvoj slovanskega časnikarstva ter veiiko leta 1834 je izhajalo šele pet časopisov v ljubezen za slovansko idejo, izražajoč željo, srbskem jeziku, dočim je začel pravi razvoj da bi se v slovanskem časnikarstvu chranil srbskega časopisja šele od ieta 1881 dalje, in gojil duh .Josipa Anyža. Govornik je Danes imaJ° vsi jugoslovanski listi potem omenjal, da ima slovanski časnikar>ki skupaj naklado 50 milijonov Izvodov, kongres še posebno letos največji pomen, jugoslovanskih tiskarn Je danes 220; od ser se pripravljajo v bližnji leh samo v Bel gradu 30. Potem otr en ja bodočnosti veliki zgodovinski govornik strahovitih razmer, pod katerimi dogodki. Udeležba vsega praškega pre- je£i hrvatsko časopisje, ki je pcpolnorra bivalstva, ki se Je udeležilo pozdravlja- priisnjeno ob tla. V Hrvatski se sedaj nju zastopnikov slovanskega časnikarstva obbtinuje izrek, da je mogoče z bodali dokazuje, da praško prebivalstvo ve ceniti napraviti vse, samo ne sedeti na njih. Ali pomen slovanskega novinstva, ki naj nas vse te razmere, ki vladajo danes v Hrvatski, vodi vse za enim velikim smotrom, ki ga je vendar ne uničijo; videla je sultana Su-je označil oče in buditelj naroda Češkega lejmana, ki je pa tudi moral oditi. Tako Palacky: „Svoji k svemu, a vzdy dle pravdny". izgine sramotno s površja tudi Čuvaj, ki igra Za županom dr. Grošom Je govoril karikaturo despota. Tudi to, kar se danes predsednik „Slovanske časnikarske zveze" dogaja na Hrvatskem premine; vse to je le
Holeček.
Govor predsednika Holečka.
Kratko vsebino sem že brzojavno sporočil. Iz njegovega za jugostov. razmere tudi zanimivega govora podajamo sledeče: G>
grda epizoda in ostane edino le grdo Ime. Pozdrav hrvatskim časnikarjem. Govor tega odličnega jugoslovanskega časnikarja je bil sprejet z velikim navdušenjem in viharnim odobravanjem. Zatem je
voraik Je omenjal, da se je na lanskem X. urednik „Narodne Politike" Jan Hejret slavnostnem časnikarskem kongresu v Bel- predlagal resolucijo, ki ojstro obsoja razmere gradu sklenilo, da bodi XI. kongres 1.1912. na Hrvatskem in s katero vseslovanski v Zagrebu. Hrvatski tovariši so bili za to časnikarski kongres pošilja hrvatski iurna-in so upali pozdraviti svoje tovariše v svo- listiki pozdrave, poživljajoč hrvatske časni-jem glavnem mestu. Toda med tem so na karje, da vztrajajo v boju do popolne zmage Hrvatskem nastopile politične razmere, vsled pravice.
katerih Je naš kongres na hrvatski zemlji Tudi ta resolucija Je bila sprejeta med nemožen. Naglo k splošnemu presenečen u burnim odobravanjem, so bile tam odstranjene polične svobodščine. Od te dobe ni tam doli niti društvene, niti zborovalne, niti tiskovne svobode. Kar se zlasti svobode tiska tiče, je že splošno znano, da ni b;la ista še nikjer in nikoli tako kruto omejena, kakor sedaj za Cuvajevega režima v Zagrebu. Podrobnosti o sedanjem tiranu javnega tiska na Hrvatskem in v Za- J"**1"*	/
grebu zaslužijo, da se ne le obiaviio vsemu lzboT™ kulturnemu svetu, ampak tudi, da bi b>le v večen spomin zapisane v zgodovini evropske kulture.
Zaradi takih okolnosti ni bilo mogoče,
Častna čaša vina.
Po otvoritvenem zborovanju, pri kate-terem je bilo izvoljeno tudi predsedstvo, o čemur sem Vam že sporočil, |e praška mestna občina povabila udeležence na častno č&šo vina v častni dvorani staro-mesrne mestne hiše. Bili smo naravnost
Ud 51over,cev so bili tu navzoči: iz Trsta: dr. Gustav Gregorin, Cotlč in Efcar; iz LJubljane: Pustoslemšek, dr. Lan In Vuk; iz Gorice: Gabršček. Hrvatov in da bi se XI. kongres slovanskih časnikarjev Srbov 8, Rusom Je ruska vlada sklical v Zagreb.	prepovedala udeležbo, a Poljakov
, Govornik je nato kratko orisal zgodo- ni bilo poleg.
vino in pomen slovanskih časnikarskih kon- Qbč j b j slovanskih časnikar-gresov za politični, gospodarski in kulturni
razvoj slovanskih narodov. Omenjal je v	Sklh Organizacij,
kratkih potezah vsebino na prvem, leta	P*aga, dne 29. junija.
1898 se vršečem časnikarskem kongresu Danes ob 8 predpoldne se je vršil sprejete resolucije, v kateri so si obljubili na o5čnl zbor S|0Vanskega časnikarskega dru-to delovati, da bi Slovani	§t/a in ob po| desetih občni zbor „Vse-
1)	pozabili vseh minulih krivic, ki so slovanske časnikarske zveze". Pri obeh teh si jih prizadejali drug drugemu, in da ne bi društvih je predsednik Holeček in tajnik delali novih krivic;	Hejret, ki sta oba podala običajna društvena
2)	da bi Slovani vse medsebojne pre- poročila.
pire, naj si so historični ali novi, med seboj Na občnem zboru „Vseslovanske časni-poravnavali mirnim potom, tako da bi vsak karske zveze" so bila zastopana po delega-prišel do svojih pravic. Potrebno bi jim bilo tih društva, ki so učlanjena v zvez'.
aamTafie'svoiim	^'l ^g.0ja„je ™ ^ncev
3)	da Slovani ne bi usilili drug drugemu Imenom .Društva slovenskih časniknr-ne svojega jezika, niti konfesije in sploh niti Jev" je poročal Rasto Pustoslemšek o slu-svoje kulture	čaju boroveljskega Sokola, kateremu je okr.
Predsednik Je nadalje v kratkih pote«* glavarstvo * Celovcu prepovedalo nositi kroj
S'p'a SSf&JSrIn T "S « |e boro • eljskiSokol pritožllnami poudarjal neobhod^ potrebo jfc^Sf ^^ -
tiskovnega biro|a. Omenjal e pri tem tez :]n( nira| J, 'm£istrstvu notranj,h ,adev koce ki |ih stavi aio razni faktor,! emu,	P	čudenje doznai. a
pod|e |u izrecno |e tudi poudaril da dunaj-,	I	^ l h -
if vlada ne bo nikdar dala koncesije, ki	(/ e, „ .eh^aosnih raimer.
Je potrebna, <to bi se ustanovi l ak urad.	P >iUe kofoiw slovend> p0iiv;ja
: v Avstriji. To s,cer ni ,iada iz avHa o -c,-	slovansko časopije, naj se za/zame
| c „o, teda odgovor |e bil prišel od neof,*- f	S.ovane i Avstrip.
jelnega, dobropoučenega vira.	' 1	1
Pohvalno je govornik om?njal kulturni napredek pri južnjh Slovanih. Z obžalovanjem pa je moral konstatirati, da je sedaj ta napredek oviran po Cuvajevih rokah, onemogočujejo notranjo konsolidacijo Jugoslovanih.
Slednjič je predsednic odločno poudar-jjal, da je XX. stoletje stoletje Slovanov in i je zavračal zadnje dni razširjeni nazor, češ, !da se Čehi ženo za hegemonijo nad dru-»gimi slovanskimi narodi. Pripovedujejo, da si hočejo Čehi z Rusi deliti nadvlado nad ostalimi slovanskimi narodi in naj bi Risi vladali eni polovici (vzhodni in del« m i južni), Čehi pa drugi (zapadni in tuli deloma južni). Končal je z željo, da naj bi vsak posamezni slovanski narod zbiral svoje sile, jih organiziral in spopolnjeval.
Druga seja.
Ob Štirih popoldne Je nadaljevalo delo kongresa. Predsednik Holeček Je (.rcčital brzojavne pozdrave raznih listov in med drugimi tudi pozdrav poljskega dnevnika -Nova Reforma" v Krakovu.
Prihodnji kongres.
G'ede prihodnjega kongresa- slovanskih Časnikarjev se še ni sklenilo nič gotovega, kil Predlagalo se je Cetinje, Split, ali kako pri mesto v Rusiji, a se je prepustilo konečno odločitev odsekom, ki na] se tozadevno sporazumejo medsebojno in svoje sklepe naznanijo plenumu kongresa.
Odkritje spomenika ]anu Legu.
Takoj po proslavi spomina Tyrša in Fugnerfa je na istem pokopališču bil odhrit spomenik velikemu prijatelju Slovanov in propovedniku češkoslovenslcega zbližanja Janu Lrgu Udeležba pri odkritju spomen ka tega velikega rodoljuba je bila toliko cd strani Čehov, kolikor od strani Slovencev, naravnost ogromna. Poleg raznih druRih zastopnikov, so odkritju prisostvovali tudi zastopnikj mest Ljubljana in Fraga, ter ogromne množ ce ljudstva. Vsa slavnost je napravila na Čehe globok utis. Na groba je imel Engelbert Gacgl pretresljiv in v srce segajoč govor.
Stran IT.
„EDINOST" št. 181.
V Trstu, dne 30. junija 1912.
Odkritje Paleckega spomenika.
Slavnostno zborovanje.
PRAGA 29. (Izv.) Jutri cb 11 dopoldne bo slovesno odkntie Paleckega spomenika na Paleckega namčsti. Slavnostni govor bo imel poslanec dr. Krama r.
V panteonu deželnega muzeja na Vac lavskem trgu pa je bila že danes nekaka predstavnost, oziroma slavnostna akademija, katere so se udeležili: naučni minister pl. H u s s a r e k, minister javnih del Trnka, namestnik knez T h u n, deželni maršal L o b k o v i c, odposlanec „College francalse" L e g e r, ruski delegat naučnega ministrstva dr. S e v i j a k o v, praški župan dr. Gro š, ruski general Arhangeljski in poljsk knez Cetvertinski. Slavnostni govor je imel vseučiliškl profesor in bivši minister R a n d a, ki je v vznesenih besedah orisal življenje Paiackega in njega pomen za politični razvoj češkega naroda. Amerikanski pedagod pri odkritju Paiackega spomenika.
PRAGA 29. (Kor) Iz Amerike je včeraj zvečer dospel amerikanski pedagog, prof. Monroe, da se udeleži Paiackega slavja.
BRZOJAVNE UESTi.
Grof Stiirgkh pri cesarju.
DUNAJ 29. (Izv) D^nes dopoldne je bil grof Stiirgkh v posebni avdijenci pri ce sarju, da se mu je zahvaii na zadnje* obisku.
Skupne ministrske konference.
DUDIMPEŠTA 29. (Izv.) Ogrski mi nistri so se za te praznike večinoma odpeljali iz Budimpešte na razna letovišča. Ministrski predsednik pl. L u k a c s se je odpeljal na Semmering, honvedni minister pl. H a z a i pa Je odšel v Karlove vare Zanimava je okolnost, da se je tudi glavni vodja opozicije Julij pl. J u s t h odpeljal za te dni v Karlove vare.
Ker je ogrski parlament sedaj odgoden do 17. septembra, so tudi policaji zapustiti parlament. Vojaštvo in žandarmerija, ki sta običajno tvorila kordon okrcg zbornice, st<; )dšla v svoje vojašnice.
Zaradi skupnih delegacij bodo dne 4. uiija skupne ministrske konference na Du iaju, katerih se udeležita L u k a c s in i a z a i.
V novembru bo zopetno zasedanje dc-egacij v Budimpešti, da rešijo proračun .a leto 1913. — Za časa zasedanja pride :esar v Budimpešto in ostane tam dal;
asa.
Politični položaj na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 29. (Izv.) Takoj po od-;odenju ogjskega parlamenta je večina po-lancev odšla na poletne počitnice — po apornem in trudapolnem delovanju. Zbor ica se sestane dne 17. septembra, kakor ; to že poročal uradni brzojav. 18. sep ?mbra pa bo zbornica izvolila nove člane ogrsko delegacijo, ker se obe delegaciji estanete gotovo že v drugi polovici sep-3mbra na tritedensko zasedanje — to pot opet na Dunaju. Ogrski politični krogi za-jujejo, da bodo delegacije sklicane dne 23 eptembra in bodo pred vsem obravnavale kupni proračun za leto 1912, ki še do edaj ni rešen in se je morala skupna vlada zadnjih delegacijah zadovoljiti le s šest-lesečnim proračunskim provizorjem.
Javna zborovanja čeških narodnih socijalcev.
PRAGA 29. (Izv.) Na večih krajih me ta so češki narodni socijalci priredili veli-anske manifestačne shode, največji je bil v Riegrovih sadih", kjer je govoril posl. 11 o f a č. Zborovalce pa je tudi pozdravil uski delegat Bechtjerev.
Vojaški nabori.
DUNAJ 29. (Izv.) Vojaški nabori v av-trijskih kronovinah se prično dne 28. julija, la Ogvskem pa 1. avgusta.
Smrt češkega pesnika.
PRAGA 29. (Kor.) Včeraj zvečer je imrl v Zvirovu češki pesnik Josip V. Hla-lek, profesor angleščine na praški trgovssi ikademiji v 66 letu svoje starosti.
Gospodarska kriza na Angleškem.
LONDON 29. (Kor.) Pet velikih tvrdk e v posebnem dopisu na premier-ministra zjavilo, da morajo svoje tovarne zapreti, ker ne morejo zaradi stavke v londonskih pristaniščih dobiti potrebnih surovin.
Kritičen položaj v Albaniji.
Dezertacije v turški armadi.
SOLUN 29. (Izv.) Vkljub carigrajskim dementijem se sedaj potrjujejo vesti o dalekosežnih dezertacijah in uporih v bitoijski garniziji. O položaju dobropoučeni krog pripisujejo bitoljskim dogodkom dalekosežen pomen, ker so vlado prisilili, da se z vsi vnemo začne baviti z albanskimi težnjami.
Nekatere podrobnosti o uporih.
SOLUN 29. (Izv.) Upornemu vojaštvu v Bitolju poveljuje k stotnik, Albanec Ta-
j a r bej.
Večina upornikov je po rodu Albancev med dezerterji pa se nahaja tudi mnogo Turkov. Uporniki-dezerterji so odšli v gore
in so seboj odnesli puške, nekoliko strojni* pušk in več trškega denarja. Zatrjujejo, dn
je pobe^H stotnik Ta jar bej član posebne tajne organizacije, ki se nazivlje : „Stranka patriotov".
Upor turških vojakov se razširja.
SOLUN 29. (Izv.) Upor med turško armado v Bitolju In bližnjih garniziiah zadobiva zelo resne posledice. Uprli so so se (udi vojaki v Givgeli. Pobegnilo je Iz tt garnizlje okrog 50 vojakov, med njimi mnogo častnikov.
Vstaši in Črnagora.
SOLUN 29. (Izv,) Tukajšnjemu bolgar s'<emu listu „P r a v ou poročajo iz vsta-škega ozemlja mnogo zanimivih podatkov med drugimi tudi, da se med vstaši še ved no razširja vest, daje črnogorski kralj Nikolaj obljubil pomoč voditelju Riza beju, ki se je zadnje dni mudil v Crnigori. Govori se tudi, da je črnogorska vlada napotila voditelje vstašev, da popro sijo pomoči pri Angleški. — Vseh pravih vsiašev med Arnavti okrog D,akova cenijo na 6—8000. Še vedno pričakujejo, da prid^ *malu do odločilnega spopada.
Vstaški voditelj ha Boletinac razpolaga s četo okrog 3000 mož in se sedaj nahaja v bližini Mitrovice.
Avstrija in Albanci. SOLUN 29. (Izv.) Poročajo, da Si vstaši oboroženi s takozvanim! „dumdum" patronami, ki so bile izdelane v avstrijskih arzenalih. (?) Baje je turška vlada naročila svojemu dunajskemu poslaniku, da primerno intervenira pri avstrijski vladi.
Pogajanja z uporniki brezuspešna.
SOLUN 29. (Kor.) Bitoljska pogajanj* i uporniki niso imela dosedaj nikakeg* uspeha. Uporniki vzstrajajo na odstranitvi nepriljubljenih ministrov. Zatrjujejo, da je bitoijski vali svetoval, da se izposluje i r a d e glede splošne amnestije za upor-n ke. Vojni minister je baje temu naklonjen, će se namreč častniki odpovedo političnemu delovanju in ne stavijo glede svoje povrnitve nobenega pogoja.
Politično delovanje častnikom prepovedano.
CARIGRAD 29. (Kor.) Današnji zbor niči je vojni minister predložil nujni, v zadnjem ministrskem svetu izdelani zakonski načrt, ki častnikom prepoveduje baviti se s politiko. Zakon, ki bo vojaško kazenskemu zakoniku pnklopljen, kaznuje z ječo od 2 do 4 mesecev one častnike, ki se udeležb političnih zborovanj, in z ječo od 4 do 6 mesecev ter z odpustom iz armade one častnike, ki so člani kake politične stranke. Nadaljne revolte v armadi.
SOFIJA 2Q. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo je Drinopolja, da v tamošnji garniziji pričakujejo vojaških revolt v največjem slogu, ker vlada med priprostim vojaštvom in podčastniki splošna nezadovoljnost zaradi slabe prehrane in nerednega izplačevanja mezde. Duhovščina pridno izrablja to priliko v korist starega režima in agitira proti mlado -turkom.
Upor vojakov — albanska zarota.
CARIGRAD 29 (Izv.) Po informacijah iz m adoturšKih krogov ima dosedanje gibanje med bitoljskim vojaštvom značaj albanske zarote.
GOVOR
drž. posl. dra. R y b a f a v zbornici poslancev dne 12. Junija 1912.
(Dalje.)
Afrikanske razmere pri koroških sodiščih.
Na Koroškem sta došla na neko okrajno sodnijo v nekem slovenskem okraju dva odvetniška koncipijenta, da bi razpravljala o neki pravdi zaradi motenja posesti. (Posl dr. Gregorin: „Slovenskih strank!") Slovenskih strank I Hotela sta se poslužiti slovenskega jezika. Tu je pa izjavil sodnik da razpravljanja v slovenskem jeziku ne dovoli in jima naroča, da se morata posluže vati nemšKega jezika, ker sicer da odredi počivanje postopanja. (Posl. dr. Gregorin : „Ker bržsone ni poznal slovenskega jezika ") To ni ugotovljeno. Držim se materiala iz aktov. Ooa zastopnika strank nista odnehala, dotični sodnik je res odredii počivanje postopanja ter poslal dotični akt disciplinarnemu svetu odvetniške zbonrce v Celovcu In kaj se Je zgodilo? Disciplinarni svet odvetniške zbornice je izjavil, da so se oba odvetnika, ki sta izdala nalog za razpravljanje v slovenskem jeziku, in odvetniška •concipijenta, pregrešili proti dolžnostim za-■itcpaika strank. To je razumljivo, ker vodstvo odvetniške zbornice v Celovcu se nahaja v rokah nemškonacijonalnih odvetnikov. Kar pa ni razumljivo, je okolnost, da |t najvišji sodni dvor potrdil ta sklep in sicer iz razlogov, ki so naravnost neverjetni, k bi morali vsakega odvetnika, ki sedi tu v zbornici, napotiti do tega, da bi najodloč neje protestiral proti temu, da bi bili še v bodoče možni taki sklepi in da bi bilo mogoče trpeti tako postopanje od strani omenjenega sodnika na Koroškem. (Poslanec Marckhl: „Kaj je s pismenim pooblastilom stranke?") Prosim, odgovorim tudi na to (Posl. dr. Ravnihar: „Sklep je diktiral dr Hochenburger.") Pustimo to, kdo je to sto ril. V sklepu je rečeno, vprašanje... (Mej < :c poslanca Marcfch'a) Gospod koleg-Marckhl, sklepi najvišjega sodišča se na-
vadno ne smejo kritizirati. Će pa skiepa ne <ritikuje kak imun odvetnik, temveč nemški list ia sicer juridičen „Gerichtshalle", potem e to znamenje, da je ta sklep nekaj neču-venega. In res je rečeno v sklepu (čita): „Vprašanje, če je ravnanje, katero smatra disciplinarni svet za dokazano kot očitano sršenje dolžnosti, treba potrditi v soglasju z izpodbijanim sklepom, katerega merodajn-razlogi z izvajanji pritožbe nikakor niso iz podbiti. Že način dogodkov, ki se jih more posneti iz spisov, daje nedvombeno spoznati, da postopanja kot zastopnika strank prizadetih pritožnikov ni tako zelo vodila potreba pravnega varstva, temveč, da so to oostopanje vodili nazeri, ki se morajo v prvi vrsti umaknilti cilju varovanja in obrambe pravice. Sa| ni biio zastopnikoma strank zabranjeno" — kako milostno! — „da sta dala izraza svojemu pravnemu čustvu v rabi jezika, ne da bi bila nasto-3ila poti, ki sta si jo izbrala." (Poslanec Marckhl: „Katera je bila izbrana pot?u) Hotela sta govoriti slovenski. (Poslanec Marckhl: „Ne 1 Bila je druga pot.") Prosim, ona sta hotela slovenski govoriti. (Pesi Marckhl: „Kakega sredstva sta se poslužila, da bi to dosegla?") —Pravde I (Posl MarchkI: „Potem, gospod kolega, niste dovoljno informirani.") — Opiram se na sklep... (Posl. Marckhl: „Tu treba nekaj več vedeti." — Mejklici. — Predsednik zvoni.) — Vi kot sodnik bi merall najbolje snati, da se mora o slučaju soditi le na podlagi aktov: „Quod non est in aetis, non est in mundo." (Kar ni v spisih, tudi ni n? svetu) — (Mejklici 1) — Nimam ir.formaci (Posl. Mackhl: „Jaz jih imam") od nobenega prizadetih odvetnikov, sploh od no bene strani. Imam samo sklep in nič dru-tega. Morem Vam zagotavljati s čsstr.o besedo, da nimam nikakih zasebnih informacij, a ta sklep zadošča, da se more te jravne razmere na Koroškem označiti za naravnost afrikanske. (Odobravanje in mej-slicl. — Posl. Marcshl: „Ko bi Vi pobllžjc poznali slučaj in ne samo iz sklepa, bi go vorlli drugače ! — Mejklici.)
Sedaj pride utemeljevanje. Brez ozira na to, da je sklep že sam na sebi nt ko nečuvenega, je tudi utemeljevanje popol noma neverjetno. (Čita.)
„V smislu § 9. odv. reda je odvetnik doižan, da prevzeto zastopstvo vodi \ smislu zakona in da pravice svojega klijenta /odi napram vsakemu z vnemo; v smislu § 11. s. r. je odvetnik dolžan oskrbovati ćaupane posle, dokler obstoji nalog in jt odgovoren za neizvršitev poverjenih zakonov. Tu se pa nikakor ne more smatrati za čin primernega zasledovanja pravic aii pravnega varalva, če ^ciat^piiik Pijanke v viseči
pravdi za motenje posesti, ki se mora že vsled svoje namere in glasom zakon te določbe razpravljati nujno (§ 454 do 459 c. p r ), zavlači zaključek postopanja in konečno rešitev s ponašanjem, katerega mogoče poledice bi on kot poznavalec zakona sploh in v tem slučaju še posebej moral uvideti ker je pred konečnim skiepom za poči van jt postopanja sodnik zahteval, naj se razprav Ija k predmetu. (§ 133 c. p. r.) Za opravi čevanje se nikasor ne more navajati, da ^groženja interesov klljentov v resnici ri biio pričakovati in tudi ni nastopilo, ker so ložitelji na podi3gi stvarnega položaja vse eno izgubili pravdo ter bi bili morali na sprotnikom povrniti stroške, toženci pa s: prej ko slej megli ostati v mirni posesti in da bi se bili konečno obe stranki poravnali Ker je na podlagi spisov ugotovljeno, da je počivanje postopanja nastopilo s pravnimi posledicami, predvidjenimi v § u 168 c. p r. }n da stvar še danes ni konečno rešena. Strankama gotovo ni bilo na tem ležeče, da bi pozvale na pomoč sodnijo v svrho, ds rešite en jezikovni spor. Cilj napada in orambe je bil gotovo, da se čimpreje dos že sodni pravorek o prepornem pravnem razmerju.
Ta cilj vsled postopanja zastopnikov ni bil dosežen. Ona torej zaupanega pcsL nista vodila s skrbnostjo, predpisano v §-u 9 odv. reda, nista izvršila stvarnega naluga in sta zato v smislu navedene zakonske določbe odgovorna za opustitev. Če dr. B. konečno navaja, da disciplinarni svet ni bi. upravičen govoriti o ugroženju interesov stranke, ker je stranka bila z njegovimi koraki sporazumljena, jih je celo naročita, treba na to opomniti, da je ta ugovor s pooblastilom od 30. aprila 1908 formelno res pokrit, da pa zastopnik brez ozira na vse oino pooblastila vendar ni odvezan dolžno-;ti, storiti v prvi vrsti to, kar je potrebno za stvarne koristi in pravne potrebščine stranke."
Polom v Puli.
(Od natega dopisnika)
Pula, dne 28. junija.
Sinoči se je pod predsedstvom barona Gorizzuttija vršila seja mestnega svetoval-stva. Med drugim so v tej seji bili imenovani tudi trije novi mestni uradniki, med temi Hrvat Mihajlovič iz puljske okolice. Ta imenovanja so se na pritisk italijanskih Članov svetovalstva opetovano prenesla, ker so l alijani računali, da jim bo konečno vendai le mogoče doseči, da bodo imenovani sami „njihovi*.
V ta namen je šel član svetovalstva Benussi, ki |e koncipijent pri odvetniku
Priori, k baronu G:rizzutt ju, ter zahteval cd
tega, naj prosilca Mihajlovića odbije, ser oaie ne razume italijanski.
Mihajlovič je namreč dovršil z odliko hrvatsko gimnazijo v Pazinu in dokazal Doznanje treh jezikov; bil je torej popolnoma kvalificiran in zato ga Je baron Gd-rizzutti predlagal v imenovanje. Da pa ovrže trditve kamorašev in si pri tem obenem umije roke, je baron Gorizzutti včeraj popoldne pozval Mihajlovića v svej urad, da ga osebno izpraša v italijanskem jeziku; mladenič je tudi tu napravil z odkliko jismen in ustmen izpit, ter tako postavil Benussija na laž.
Sinoči je Gorizzutti uspeh tega izpita sporočil svetovalstvu in — kakor rečeno — imenoval Mihajlovića.
Benussi pa je — s svojim kumpanom vred — odšel z dolgim nosom in zdihljilem „la Patria perduta".
Tako postopajo Italijani proti nam ; a Dride čas, ko jim mi vse to povrnemo milo za drago po načelu: Klin s klinom.
Ob enem je imenovan tudi neki Pavlo-vlch, iz Buzetske okolice, ki je sicer rodom Hrvat, a je dovršil italij3nsko gimnazijo v Pazinu, zbog česar ga Italijani smatrajo za svojega. No, mi se nadajemo, da Pavlovich ne pozabi iz katerega narodu je izšel, to emmanje, ker so že davno mlnoli časi, ko je odpadnikom cvetela pšenica. — Vse-<ako pa si tega mladiča obdržimo v spo-ninu.
Tretji imenovan je Italijan, neki Pelison. V najkrajšem času bo še nekaj imenovanj, o caterih poročamo.
Domače vesti.
Iz justične službe. Cesar je podelil državnega pravdnika namestniku dr. Albertu B a r z a i - u naslov in značaj državnega pravdnika.
Jjstični minister je imenovpl dr. Ru-lolfa pl. Rinaldinija za deželnosodnega svetnika pri trgovskem pomorskem sodišču v Trstu.
Sumljiva priča. Včerajšnji „Piccolo* j* ves iz sebe samega veselja. In kako tudi ne: Našel se je mož, ki je zapisal, da na-pravlja Zader jako italijanski utis in da je Z2der še edina trdnjava italijanske kulture v Dalmaciji.
Ta mož je dr. Sigmund Miinz, urednik aunajske „N. Fr. Presse", ki je poleg .11 Piccola" gotovo najbolj nemoralen list na <vetu. Zato bo naše čitatelje gotovo zanimalo zvedeti, kake kvalitete mož je ta najnoveji reševatelj papirnatega italijanstva na vstočni obali \drije. Ta dr. Miinz je namreč pred približno dvema letoma čakal več ur na angleškega poslanika na dunaj-kem dvoru, čakal na cesti, kakor čaka pes :a svojega gospodarja. Ko se Je poslanik Konečno prikazal, sc mu je dr. Miinz približal, se ga prijel, kakor nadležna maha, cr ga spremil icos ceste. Medpotoma Je dr. Munz stavil pa- vprašanj, na katere je po-lanik odgovoril izogibajoče. No, dr. Miinzu j i to zadoščalo, da je, s pristavkom „od od-očnega angleškega diplomata", napisal o emško-ang eškem razmerju članek, v katerem je podtikal temu odličnemu angleškemu iiplomatu v usta besede, katerih ta ni nikdar izgovoril. Sum, da je članek spisal, je ::<dei na angleškega poslanika in nastal je 'sled tega cel diplomatičen konflikt med Anglijo in Nemčijo i Pozneje je prišla vsa tvar na dan in „N. Fr. Presse" je bila — prvikrat in tudi ne zadnjikrat — zopet enkrat razkrinkana kot navadna lažnica.
In tega dr. Miiaza kliče sedaj „Piccolo" na pomoč kot pričo za zadnjo trdnjavo ita-ijanstva Dalmacije. In vendar tudi ta priča ne govori ravno preveč ugodno za to ita-ifjanstvo. Zader napravila zelo italijanski u.is. Torej le zelo in ne popo'noma itali-anski utis?! Če celo priče take kvalitete, '•akor je ta dr. Miinz, govore s tako rezervo
0	zadrskem italijanstvu, si moremo misliti, ►cako izgleda šele v resnici ta „Zara italia-lissima-.
Opozarjamo čitatelje na današnji izlet zidarske skupine v Barkovlje. Odhod ob 2 pop. z godbo na Čelu izpred „Narodnega doma".
Ubogi Pitacco 1 V seji poslanske zbornice od minulega četrtka se je o priliki debata o proračunskem provizoriju oglasil tudi dr. Pitacco, ki je ponavljal stare tožbe o „zatiranju" Italijanov. Med drugim je n. pr. mož rekel, da Slovani, ki niso bili v stanu, Ja bi ob obrežju Primorja bili osnovali z tastnimi sredstvi tudi le eno samo mesto, ;edaj koncentrujejo ves napad na mesta, ki so ostala italijanska. Priseljevanje Slovanov / Trst, Gorico, Pulo Itd. je dr. Pitaccu — artificioso — umetno 1 Italijani se umetno odrivajo od državnih služb, je rekel dr. Pitacco, ki pri tem popolnoma pozablja, da je rekel celo svet. Cerniutz v mestnem svetu, da Tržačan sploh ne da na glavo cesarske <ape, ker smatra to za poniževalno. Tudi Angelo Vivante Je4v svoji znameniti knjigi povedal, da vlada imenuje v razne državne službe Slovane, ker italijanskih prosilcev — ni 1 Pitacco se je spustil celo na uboge slovenske poštne sluge in težake na železnici, si se morajo ves dan mučiti za dve kroni n pol, dočim zavzamejo vsa mesta, kjer se la bolje zaslužiti, Italijani, osobito Trža-čani. Kakor rečeno, bi bil hotel dr. Pitacco .udi to pot dokazat.1, da je vse, kar je v
1	rstu slovenskega — art f c'oso — umetno
Trstu, J ne 30. junija 1012.
„EDINOST" gt. 181.
Stran III.
Pitaccu ni pomagalo niti to, da sta mu La-ginja in Msnd'ć poribala pod nos Angelo Vivantija. Za Pitacca ne obstoji niti avtoriteta nepristranskega motnlca, kakor je An geio Vivante. Spis Angela Vi ^anteja je sploh tendencijozen : tako pravi Pitacco, ki pozna !e eno avtoriteto in ta avtoriteta se imenuje: „Ii Piccolo*.
Vodstvo otroSkega vrtca v Vrdelci naznanja vsem prijateljem in ljubiteljem mladine, da prirede gojenci otroškega vrtca, danes v nedeljo, 30. Junija ob popoldnt „Otrošso veselico" na vrtu „Gosp. društva' v korist tamošnje CM podružnice z obšir nim vsporedom. — Vstopnina 40 st, sedeži 20 stotink.
Izlet NDO v Gorico. Natodna delav ska organizacija priredi dne 14 julija t. I Izlet s posebnim vlakom v Gorico. Izlet st vrši z društveno zastavo in godbo NDO Odhod iz Trsta južni kolodvor: Ob 8"30 dopoldne.
Prihod v Gorico : ob 9 75 dopoldne. V Gorici se takoj, ko izstopimo uvrstimo v sprevod, ter odkorakamo z godbo in društveno zastavo od južnega kolodvora napre po glavnih goriških ulicah. Umevno, d & svira godba pri obhodu. Nato se vrši vellfc mamfesiacijski shod na katerem nastopijo kot govorniki voditelji tržaškega in goriškega siovenskega proletarijata. Potem kosilo. Po kosilu si ogledamo razne znamenitosti me sta. Ob 3 pop. bo velika veselica na lepem in velikem vrtu na „Komu". Oihod z vlakom iz Gorice: ob 11 predpolnočjo. Prihi d v Trst: ob 12*15 popolnoči. Vožnja stane tja in nazaj K 2 30. Vstopnina k veselici v Gorici za izletnike 20 vin., a se morajo izkazati pri blagajni z voznim listkom. Vlah se ustavi na sledečih postajah: Miramar, Sv. Križ, Bi vir, in Tržič.
Slovensko občinstvo! Pripravi se na t:* velik izlet! V nedeljo 14. junija kdor it more v Gorico.
Poučen kmetijski izlet v Koper ! — Kmetijska družba za Trst in okolico je priredila minolo nedeljo poučen kmetijski izln v Koper; udeležilo se ga je približno 30 samih naprednih kmetovalcev iz tržaŠkt okolice. V Kopru je sprejel izletnike kme tijski potovalni učitelj g. Marsič in nas popeljal na tamošnji državni zelenjadni vrt. Poljudno nam je razloži! pomen tega vrta ki naj bi v prvi vrsti služil poskušnjam go jenja in pospeševanja različnih zelenjadnih vrst v danih razmerah. Opozoril nas je na vsakojake že končane rezultate in še trajajoče poskušnje raznih vrst ene in iste zele-njadi, kar kaže mnogokrat zelo si nasprotu joče uspehe. Zelo očividne so bile parcelt, gnojeve z umetnimi gnojili tudi v svrh< poskuštnj.
B.lo bi pač potrebno, da bi se tudi \ tržaški okolici začeli bolj baviti s temi rao dernimi napredki kmetijstva, saj nam je ve> trud podvojeno poplačan. Več izletnikov je izrazilo željo, naj bi tudi kmetijska družba ustvariia enak vrt, ki bi gotovo v mnogem služil našim vrtnarjem, ki jim ni možno delati raznih poskusov, temveč gojiti že preskušane dobre vrste, da se dosežejo koli<oi možno največji dohodki.
Na prijazno vabilo predsednika ta mošnje kletarske zadruge g. Ptrčariča, snu si ogledali zadružno klet v Pobegah. Kak r sledi tz poročila g. Pečariča, obstoji kletar ski zadruga v Pobegah še le od leta 1908 — Da-si je začela brez vsakega kapitaia, kljub mnogim neprijetnim okolščinam, ki s< se takrat splošno kazale v vsestranski vinski krizi in kljub mnogim sovražnikom ir starokopitnežem, je zadruga srečno prestal? to prvo krizo, se povspela na nepričakovan višek v blagor nje že mnogošteviln h člano', ter si pridobila veliko na ugledu in vse stransko zaupanje. Klet samo z, v^emi svojimi še sicer skromnimi upr^vtmi lahke štejemo modernim Sledila je poskušnje raznih vin, ki so nam izborno ugajslo, n» samo vsled hude vročine in obi'ega prahu ki smo ga na poiu užili, temveč ker so p i dobri kvaliteti trt tudi predelana in izšolam po najnovejših izkušnjah.
In tržaška okolica ? Ali bi ne ka zalo ustvariti tukaj enako kletarsko za drugo ?
V gospodarsko-konsumnem društvu smo dali nekoliko pravice našemu neusmiljenemu tiranu želodcu in ostali pozno v noč; It težko smo se ločili. — Gosp. Marsiču in kletarskl zadrugi izrekamo ponovno zahvale za ves njih trud in uljudnost, izkazano nam izletnikom.
Bilo bi gotovo koristno in podučljivo, ako bi kmetijska družba večkrat prirejala take izlete.
Novo zastopstvo valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju. Dobroznanr tvrdka M. Truden v Trstu je te dni, vsleri smrti bivšega zastopnika pok. Aleksandra Rupnika prevzela zastopstvo valjčnega mlina Vinko Majdič v Kranju za Trst in okolico, Kras in Istro.
Prav od srca se veselimo, da je gosp. Vinko Majdič poveril zastopstvo svojeg* valjčnega mlina eni najbolj narodnih tvrdk v Trstu. Uverjeni smo, da bodo mnogošte vilni primorski odjemalci valjčnega mlina Vinko Majdič v Kranju z novim zastopstvom popolnoma zadovoljni.
Limonadni sirup lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, c. in kr dvornega zaiagatelja, Izdelan z aromatičniml sokovi kranjskih A 'p, je izvrsten naraven izdelek. Imeli smo
večkrat priliko pripoznati dobroto tega si rupa, ter ga lahko z mirno vestjo toplo priporočamo našim čitateljem.
Na Češkem imajo ne le po salonih, temveč tudi po sobah preprostih seljakov like čeških veljakov. Velik nedostatek Slo vencev je, da ne častimo na enak način spomina svojih velmož. Glavna krivda temu je pač ta, da nismo imeli doslej primern h tn cenih slik. Temu je odpomogel „Sloven ski Ilustrovani Tednik", ki je izdal 63/47 cm eike krasne dvobarvne slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca in ki jih oddaja b r e zplačno svojim naročnikom Z avstrijsko državno nagrado in z ilato svetiDjo s častnim diplomom so bil odlikovani na mednarodni razstavi umetnega s i fuhanla na Dunaju znani izdelki tvrdke MAGGI, kateri so že davno dosegli neome jeno zaupanje najširjih krogov.
Stavbna posojila proti zastavljenju stanarine za uradnike. Da se omogoči uradnikom brez investicije kspitala ustano- ? vitev lastnega ognjišča in da se to zagotovi ;; svojcem po eventuelni smrti družinskega % očeta, nudi posojilo proti zastavljenju stana-i f rine drž. in občinskim uradnikom pri pod- j (etjih s penzijskim zakladom možiost, da * najmejo stavbna posojila.	i Si
Vsakomur so znane neugodnosti pri ^ sedanjem stanovanjskem sistemu. — Na sj majhnem prostoru mora stanovati več oseb, j -•n velika draginja ter visoke natemnlne si- i £ 1 ;o uradriške družne, ki so navezane na sj Jtzko plačo družinskega glavama, da naje rajo le majhna stanovanja.	^
Da se izrabijo davčne olajša/e za mala fl stanovanja tudi v Trstu se vrši v moji jisarni, ul. Giacinto Gallina št. 6, II. nad, fcjer sem na razpolago vsak dan od 4—7 popoldne.
Z zastavljanjem stanarine na neko prvorazredno banko, bo vsakemu uradniku omogočeno, da si sez!da lastno ognjišče in s»cer s 15—50 letno amortizacijo brez nobene uložene glavnice.
Spoštovanjem	j ^-jws>ab
HenrikGiberti, imejltelj avtoriz. posredovalnega zavoda konces. od c. kr. name^tnlštva.
žrebanj na leto
s sledečimi glavnimi dobitti in scer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO OOO, 75.OOO in 20 000 in I po K 30.000 in 20.000
nudi, poleg mnogih postranskih vin kita dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega
križa iz 1. 1885. |	iz 1. 1888	| srca Jtfsziv iz 1.1888
Prepuščamo to skupino sre£k proti gotovini po dnemein tečaju ali pa na
50 mese6n*h obrokom p> K 3-50 '^t&f
s popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne lis ine, takoj po vplačilu prvega i brofca. — Nadaljne obroki se vplačuje potom i o^tnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ali posamoznlh srečk počlje na zahtevo
Narodna posojilnica in hranilnica
v Trstu, Nova ulica št, 13, II. nadstr.
-r
t, »
- • » -V-	Y Ifrf -So
Pozor!
Priporočam siavn. občinstvu mojo =====
bogato znlojo šiuolnih stroleu
s svetovno z lano znamko orie«n I Pfaff, Gritzner in SlRger.
Dalje za čevljarje ori»\ Durkripp jamčim od 5—10 let.
z znam^° Puch, 'remler, Regent in Humber opremim VL#f\.vJlC?OCt. Ijenimi z žični ni •'revi <r*tahiarath Pnt-umatik) ali z nava'ln>m č-e1 om. — S iskaln c? in ml re za grozdje in slamoreznice.
Popravljajo se zgoraj naveleni predmeti najceneje, tudi pisalni stroji Iftfi Rnl/lftlll in gramofoni. — Moje staru poJjetjo d9 pozna kiirUurenc«. — Udani Jflv UPl^jElJu
SVOJI K SVOJIM!	Gorka, nlicu tunici pio St. 1.
KammnHmmtmmmmmrzzm!
SI	
	>
CD	0
	c
E	1
cC	
fcJO	"> 1
0	s— 1
ce	O.
CSJ	.. 1
JOSIP VATOVEC - Trst
ul. 5et^e Fontane 834 (vogal Donadoni)
priporoča cenj. občinstvu sv jo
pekarno in sladčičarno
v kateri prodaja ved dao svež kruh in eladčice
vse izdelano z z - av*t.enim e'ektr. strojem.
	-O <
	<"D (A
	rv as
	2 ^
	3 0 2. <
	• -1
	cr
	
	cn —
	r>
	O -a
	-1
	3 O
	
isaflaHB&AEHMBmai
Koled&r in vreme. — Danes: S30-nin sv. Pavla. — Jutri: Teobald, Bogoslav.
Temperatura /čeraj ob 12. oooldne - 28 4 Č°. — Vrt me včeraj: Vroče.
Vremenska napoved za Prmorsko: Meizpremenjeno._
Gospodarstvo.
Semenska ajda. Kmetijska družba za l st tn okolico preskrbi za svoje ude prav e^o, težko in debelozrnato, rusk<> temno-navo semensko ajdo, ki stane 28 K 100 k^ vrečami vred. Prevozne stroške v Trst prevzame družba. Ruska, temnonava ajda e pri nas bržkone izpremeni v črnkisto Ta ajda je na glesu do *re rodovitnosti in iaje posebno veliko moke. A;de za seme
Po najvišjem pooblaščeriju ces.
in kr. apostolskega Veličanstva
Izredna c. kr. državna loterija
v dobrodelne namene c. kr. domobranstva in orožništva
TA DENARNA LOTERIJA edina v Av*tr ji zakotito dovoljena, vsebuje 21.146 dobitkov
v gotovini v fkupni fvoti G25.000 tri,-n.
KT3T Glavni dobi<ek: 200.000 K.
Žrebanje se bo vršilo javno 4. julija 1912.	Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobijo pri oddelku za državne !o Hrije na Dunaju ITI. Vcrdere Zollamtatraase 7, v loterijskih kol kturah, tobakitrnah, pri davčnih, postnih, brzojavnih ia železniških uradih, v menjalnicah itd Igralni načrti za kupovalce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poStuine prosto.
(Oddelek za drž. loterije)
Od c. kr. loterijske direkcije

čevlji
gfumi a
žC Izboren plen!
KAKOR POMLADIŠKO SOLNOE
■ ■nn r> tn rti lu rt
■

ogreva in oživita naravo, tako blagodejno ra*V9druje z zanimivimi slikami in lepim Čtivom .Slovenski Iluitrovani Tednik"

svoje čitatelje, t-
Pri nakupu pristnega
Geroistelnskega vrelca
pazite na
varstveno
znamko
rdečo zvezdo.
Potovalec: Tomaž Hlntero^tjor, Trst
ulica Miramar štev. 25.
Zaloga po vseh tržaških mlrodilnicah. Gerolsteinski vrelec se nikdar ne pokvari-
Stran IV.
„EDIKOST"
' št. 181.
V Trstu, dne 30. junija 1912.
bo primanjkovalo in zategadel| bo isti najvarneje ravdal, ki si semensko tjdo pravočasno zagotovi. Kmetijska družba, ki sprejema naročila na semensko ajdo, bo mogla ustreči le tistim naročnikom, ki se zglase pravočasno, to je vsaj do 5. juti;a.
ftar. de!. organizacija.
Zidarska skupina NDO priredi danes peš—izlet v Barkovlje. Zbirališče ob 2 pop. pred „Nar. domom" v Trstu, odkoder odhod v Barkovlje ob 2 30 pop. z godbo NDO in društveno zastavo na Čelu.
V Barko vljah bo ob 3 30 velik j a v e r s h o d z dnevnim redom : „Preganjanje slovenskih zidarjev v Trstu i n o k o 1 i c l". Po shodu bo velika veselica z godbo, petjem, plesom, šaljivo pošto in tombolo.
Na veselici nastopi tudi pevski zbor „Zveze jugoslovanskih železničarjev
Slovensko delavstvo I Hud je boj, v katerem se nahajajo slovenski zidarji, ki to organizirani v skupini zidar|ev, stoječi pod okriljem „Narodne delavske organizacije". Proti njim se postopa prav barbarsko Metalo se je na njih celo že večkrat kamenje in opeko. Štrajkali so socijalni demokrat) tudi že proti njim. To je žalostno. Mi ne smemo pustiti, da bi sa ti ostudni boji mtd delavstvom nadaljevali, ne ; nastopiti moramo odločno, da se stvar popravi. To pa bc le mogoče kadar nas bo dosti in kadar se dovspe naš močni klic visoko tja gori do Dunaja. Z ogromno udeležbo, z močjo vse to dosežemo.
Slovensko delavstvo 1 Danes priredi zidarska skupina N. D. O. izlet v Barkovlje, kjer se vrši velik javen shod in veselica. Izlet se vrši z godbo N. D. O. in društveno zastave. Vsak slovenski delavec mora dan*.s pokazati, da je pripravljen se bojevati de skrajnosti za pravice ubogih slovenskih zidarjev. Zato storite vsi svojo dolžnost in pridite danes v Barkovlje 1
Ženska skupina NDO naznanja, da se z ozirom na izlet zidarjev v Barkovlje ne vrši danes občni zbor, kakor javljeno, temveč prihodnjo nedeljo. Obenem apelira ženska skupina na vse tržaško slovensko ženevo, zlasti na Članice, da se udeleže izleta soirplnov-zidarjev. Tudi me ženske pokažimo, da smo pripravljene se bojevati za pravice trpinov zidarjev!
Vesti iz Goriške.
Koncertni in zabavni večer prirede goriški učitelj ščniki v četrtek, 4. julija na vrtu hotela „Pii ziatcin jclorm« v prid „Di \ aške kuhinje. Začetek je točno ob 9 zvečer. \'spored je sledeči: 1. Smrtna pesem „Ti tanika": „V Tvojo bližino, Bogi- angleški koral za zbor in orkester. 2. Mozart W. A Ouvertura k „Don Juan" (orkester). 3 Ned-\čd A.: „Dijaška". (Zaor.) 4. Hauser M.: „Ogerska rapsodija". (Violin in klavir.) 5 Aljaž J : „Zakipi duša*, (Zbor z baritonom solo.) 6. Wagner R.: Fantazija iz opere „Tannhauser*. (Orkester.) 7. Sokoli J. A.: „Narodni valček". (Zbor in klavir.) 8. Meyer-beer G.: Slavnostna koračnica iz opere „Profet*."
Bralno in pevsko društvo „Draga"
v Tevčah priredi dne 14. julija veselico s prijateljskim sodelovanjem društva „Školj" iz Š mari j na otoku, ki ga obliva Vipava pri Uhanjan.
Prihitite vsi, ki vas naša pesem veseli in vam peta gori.
Vesti iz isire.
Za CM slavnost pri Sv. Antonu
vlada veliko zanimanje. Tega dne prihiti k nam gotovo vse, kar čuti narodno in vse. kar ve ceniti pomen naše Šolske družbe Apelujemo na sosedna pevska društva in zbore, da nam pr hite pcincšteviino na po moč s prijaznim sodelovanjem. Dne 7. juliji bodi naš najlepši letošnji praznik. Vsakdo se bode česa navžil po svoji volji, ker je razpored slavnosti bogat razne vsebine in sicer:
I.	del: Slavnostni govor, (govori po družnlčni predsednik in narodni zastopnik Valentić). Potem se vrsti petje, igra in deklamacija. Med predstavo se' vrši srečolov Vstopnina 50 stot. za osebo.
II.	del: Javen shod, vstopnina prosta.
III.	del: Ples, prosti zabava, umetaln* ognji, vstopnina k plesu 1 K.
To priliko porabi naš vrli državni prsi. g. prof. Mandič, da ras obišče in bo takoj po končanem sporedu prvega dela veselice obdržaval za vse svoje volilce javen shod.
„Gospodarska zadruga44 poskrbi za naj boljšo potrežbo.
Torej v nedeljo dne 7. julija se snidemo vsi ob 430 pop. pri Sv. Antonu v korist naši CM oružbi.
Proda se
gostilna „Grotla"
v Trstu, ulica Tivarnella št. 5
Za informacije obrniti se istotam.
Nič ni boljšega
za hitro prireditev goveje juhe kakor
za govejo juho
po
5
vin.
MAGGI-jeve kocke za govejo juho so č'sta, najboljša goveja juha v treh oblikah in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
Edino pristen z imenom MAGOl In varstveno znamko zvezdo 8 križem!
I
Stiskalnica za seno rabljena, v popo -
noma dobrem stanu se po ceni p-oda. Naslov m-uye pri irseratnem oddelku Elinosti.	139'
flrlrloSn 8e ^ postelje in eno v družbi z go-UUUdJU spodinjo (za žensko). Ulica Sclitari št 3, U. vrata 12.	13*2
Pncnnrll^no pridna in poltena se želi se uUopUUIvllu zi aniti z gospodom ne ^pod 25 30 let starim. Samo resne poDudbe, Če m gcčd s s'iko. ki se vrne, Da naslov „Sreča", inBeratnemu oddelku Edinoet'.	1391
Dnnrl4 86 oprava za sobo z opremo za kupnjo rrOUa Vi. 8. Sergio 3.	13 3
lfminni/07niP£fe ANTON REPENŠEK j*
l\llj<yUVts£llllra edina slovenska knjigovez niča v Trstu, olica Cecilia št 9. — Izdeluje vas knjigoveška priprosta in fina dela točno in (0 koDkureDČnih cenah.	171*
D»nrl«xi'l bombaževine, slik in dežnikov Vi> llUlIaJa Stadion št19, I. nadstropje, Iva3 K 1 u n. _4
Srečna ženitev! vesel i e do trgovine tej
nekaj tisoč kcv premoženja, z neomadeževano pru šlostjo, naj izvoli pisati v svrlo ženitve pod ,Allad trgovec" na IuBeratni oddelek Edinosti šiev. 1356
Mo7HQnism slavnemu občinstvu, da sen> HdZIldllJdm otvcril tapecirarsko delavnico v
.11%,; Ool Toxo Stcv 13. — Spo*t.n7nnj*m 1 jlldpvil
Komeričti, Trst.	'370
flfirioin 86 Btanovanja z eno» dvema aii treoni UUUdJU sobami, z vodo v kuhinji, takoj h 24. avgusia. Via Amerigo Vespucci 8, bv. Jakob
137)
m
Vešč knjigovodja, £3«
det t išče me^to za popddne. Naslov pri inseratnem oddelku Edinosti.	135*
se soba z opravo, lepi in čista. — Ulica Barriera 33, vrata 13.	1391
Odda
l/nnnnunri otu fl (enostavno, dvojno n am-MlJIJUfllUSlVU rikansko) podučuje na najlažji rjačin useaec dni diplomirani kojig vod a Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.	1355
Išče
se krča ar] a za dobro obiskano gostilno Bazovici. Ivan Mahnič, Bazovica 13-
Oiti>aimo 86 dtč k z dežele za čevljarsko obrt OprUJHIB Josip Žagar, Commerciale 7. 1390
P h n rio 86 100u0° °Pek (k°P)' 100C00 P18^1
rrUUd (tavel), 250 kubičn h m" tramov, remel nov, deske, kamnje ?ft zidanje, tračnice 15 cm Vrata, o*ra. — Via Miramar št. 35, 37, 3*. Fm i Curro & Figlio.	138
N^ rt«»ft.rl i i 80 vrata, okna, stopnice, lijak iZ pruUaJ itd. Najboljša prilika. — V in P.cca-di 18.	1306
Restavracija Ražem
Sp. Skcfije
priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne.
Odprla se Je
nova t^č*lniea
v ulici Campo Marzio §fev. 2 Prodaja se:
črno vino iz Poljica pri Omišu
liter po stot. 80
opol....... „ „ «88
šiler....... „ r, .88
belo....... „ „ „ 96
Od 10 litrov naprej cene po dogovoru in postrežba na dom. Vrste vina neprekos-ljive. Pivo rAdria" prve vrste. Raznovrstna mrzla jedila. Za točno postrežbo in vse ugodnosti jamči
JURE NOVAKOVIĆ, lastnik.
Novi dohodi za pomlad in leto !
J&ČT*-
ici
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici
v TRSTU, Via Barriera vecchia 38 in Via dol Rettorl 1, v GOBICI, na Starem trgu 1. —V SPLITU, ul. Star. »uda 314.
naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalna
s svežim poletnim, crnim in barmim obuvalom ličnega kroja in dela
ter finega in trpežnega usnja.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/1L (nasproti Dreherjeve pivovarne).
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
zdiraiiie zobov brez Z vsake bolečine =
)r J. Čenuk V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
• IRST •
ulioa della Caaerma št. 13, II. n.
a
»t
Slavija
»zal. zavarov. banka o Pragi
Rezervni fondi K 53,758.285 24. Izplačane odškodnine in kapltalije Kron
115,390.603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598 OSI-85. Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje In smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
0. CEGNAR, ulica Caserma IZ,
TELEFON 5t. 21-47.
ČEVLJABNiCA
Valentin Ceh
BI Trst, ul« G. Carducci 40. H
Prodajalna z dclavnlco vsako- g vrstnega obuvala za moške ln gp Ženske ter otrok«.
SPREJEMAJO SE NAROČILA j^j PO MERI. -
Cene zmerne.
Svoji k svojim !
■ ■■■■■BBHH1SE3SS
3(3E_~—
Izboljšajte promet v svoji
nnctilni 2 'zvrstnim c^nlm IJuOllllll plzenskim pivom
iz Čeike deiniSke pivovarne v Ćefiiih Budjejevicah Na.i večja ilovuik« pi»o Tarna
Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi,
via della Crociera.

3
Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu ,,Bal-kan'% Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloge v Ljubljmi, Zag'etu, Puli, Zadru itd.
H
J!
Sedlarska delavnica
Ivan Kravos
GORICA na. Kornn 11.
Zaloga navadnih in finih vpreg in oprav, kakor tudi različnih potrebščin za konje. Velika izber uagubčnikov, ovratnikov in bičev za p^-e. Zaloga potnih kovčekov, listnic, denarnic, nahrbtnikov itd. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. Postrežba točna in solidna.

%
(d
-a ©
S
a S
'š ©
•a ©
KOLINSK4 TOVAKiNA
V LJUBLJANI ■
1
spretnega potnika
Ponudbe v pisarno v Ljubljani.
©
© © © © © ©
m
m ©
© © © © % © © © © ©