Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja.
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
1
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlštvo in ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih uliculi St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 106.
V Ljubljani, v četrtek 10. maja 1894.
Letnilt XXII.
Državni zbor.
Dunaj, 9. maja. Vravnava valute.
Znano je, da so bili s konservativnim klubom tudi mnogi poljski poslanci za odložitev razprave o valutnih predlogih, dokler avstrijsko ogerska banka ne odjenja od svojih pretiranih tirjatev. Ali našli so sredstvo, s katerim je klub pomiril protivnike, in poslanec Abrahamovicz imel je nalogo, znebiti se te naloge v včerajšnji seji. Govoreč o bankinih zahtevah je povdarjal, da v valutnem odseku ni bilo nobenega razločka o sodbi, da se te zahteve ne morejo sprejeti. Finančni minister in vsi govorniki, ki so se bili oglasili, so to odločno povdarjali. Abrahamovicz pa sega še dalje in trdi, da v celi zbornici gotovo ni poslanca, ki bi pritrjeval tem zahtevam. Ali ta soglasna obsodba o bankinih zahtevah nikakor ne opravičuje nasprotstva zoper predložene predloge. In da bi se ne zdelo, kakor da bi bila država pri uravnavi valute odvisna od avstrijsko-ogerske banke. Abrahamovicz k drugemu iu tretjemu članu predlaga nekatere premembo oziroma dostavke. V drugem členu naj se določuje, da naj goldinarski bankovci veljajo do 31 decembra 1. 1895, ne pasamodo30. junija 1895, in da naj bodo državne blagajnice in gospodske zavezane jemati jih do 30. junija 1. 1896, ne pa samo do 31. decembra 1. 1895.
Prvi oddelki člena III. pa naj se glase : Razun tega naj se petaki, oziroma petdesetaki skrajni čas do konca leta 1897. v tolikem znesku zamenjajo, da se bode z goldinarskimi bankovci vred, ki bodo izdani do tistega dne, ko se sklene ta pogodba, dosegel skupni znesek 200 milijonov goldinarjev a. v.
Za zamenjo gori omenjenega zneska bosta c. kr. finančno ministerstvo in ogersko finančno ministerstvo zamenjevali petdesetake, ki se nahajajo v državnih blagajnicah ali v nje prihajajo, v gori omenjenem času in do gori omenjenega zneska.
Nasledek te od poljskega kluba storjene pre-membe bo, da državi ne bode treba že 1. 1894 in 1895 avstrijsko-ogrski banki izročati zlata v varstvo za izdani srebrni denar, ampak da bode s tem lahko čakala do konca 1. 1897, do katerega časa bodo dovršene obravnave z avstrijsko-ogrsko banko iu se bode pokazalo, ali bode ona poslovala še dalje, ali se morala umakniti novemu denarnemu zavodu.
Živahna pohvala, katera je sledila na poljski strani gori omenjenim predlogom poslanca Abraha-movicza je jasno pričala, da se je nasprotstvo v poljskem klubu poleglo iu da bode klub v svoji celoti glasoval za omenjene premembe. Ker je večina valutnim predlogom zagotovljena, izražali so poslanci konservativnega kluba ki so za odložitev valutnih predlogov, da bodo „stanto concluso", to se pravi za slučaj, ako se odložitev odkloni, glasovali za Abrahamoviczeve premembe.
Steinveder povdarja, da gospodarske razmere za vravnavo valute niso ugodne, ker se visoki ažijo ne gane, politične razmere pa so ji ugodne, ker jo hočete vsaj dve veliki stranki iz med tretje pa vsaj jeden, čigar veljavo v Avstriji pa govornik veliko višje ceni, kakor knez Liechtenstein. Knez je namreč včeraj z nekaterimi dovtipi prijemal grofa Hohenwarta. Najprej je rekel, da je državni zbor postal najvišji računski urad (veselost), v katerih se
stranke soštevajo iu odštevajo, potem pa je primerjal koalicijo razmeram v Bosni in Hercegovini, kjer Avstrija dejansko vlada, sultan pa le po imenu. Tudi v koaliciji imata poljski in liberalni klub moč, konservativni pa le ime, in vpliv njegovega načelnika je v njej menda le tolik, kakor vpliv sultanov v Bosni. Ta šala vzbudila je med Liechtensteinovimi tovariši živahno veselost, ali dostojna ni bila in se celo nemškemu nacijonalcu Steinwenderju ni zdela primerna. S svojimi šalami je knez sam zmanjšal vtis, katerega bi bile njegove resne razprave sicer imele; prav dobro iu primerno je slikal nalogo konservativnega kluba, katero je pa prepisoval le nemškem konservativcem, češ, njihov vstop v koalicijo ne sme in ne more imeti druzega pomena, kakor da kontrolirajo liberalce, jim gledajo na prste, pa jih tudi po prstih krenejo, ako je treba.
V nadaljnem govoru omenjal je Steinwender, da ni treba nadaljevati vravnave valute, ampak da naj se namesto goldinarskih bankovcev izkujejo srebrni goldinarji, ne da bi jih bilo treba zamenjati z zlatom, s katerim naj marveč založe druge državne bankovce. Le Mažari silijo k nadaljavi pričetega dela, ali finančne razmere so tam po zagotovilu strokovnjakov in skušenih ljudij tako slabe, da nas utegnejo iznenaditi.
Stalen govornik pri valutnih zadevah je poslanec Schlesinger, ki je v dosego svojih namenov spisal in med poslance razdelil tudi tri spise o valutnih predlogih ter jih dal natisniti na modrem, zelenem in rudečem papirju. Mož ima najboljšo voljo, ali ob jednem misli, da ima samo on prav in da vsi drugi nič ne vedo, ki se z njegovimi nazori ne strinjajo. V to svojo misel se je tako zagrizel, da že skoraj ne v4, kako bi to izražal. Ker ga je bil nedavno finančni minister nekoliko zavrnil, rekel je včeraj, da bi finančnega ministra obesil, ako bi mogel ministra ločiti od človeka. Ljudij namreč noče obešati, ampak samo ministersko poslovanje. In še večjo surovost je pokazal proti poslancem. Ker stoji v stenografičnem zapisniku pri gori omenjenem Ple-nerjevem odgovoru na Schlesingerjeve razprave opazka: »Veselost", odgovarjal je včeraj Schlesinger, da pri razpravi tako važnih predmetov veselost ni opravičena. To je res in prizadeti bi si bili za ušesa zapisali to svarilo, ali Schlesinger je šel dalje in dostavljal: »To priča, da v tej hiši sedi cela vrsta mož, ki so telesno sicer dobro zraščeni, duševno pa so ostali nezreli pobalini!"
Ker je bilo med govorom le malo poslušalcev okoli govornika in so drugi dokaj glasno šepetali, teh besed predsednik ui slišal, ali danes je bil opozorjen na nje in je v pričetku seje jako osorno grajal Schlesingerja zaradi tega »frivolnega" napada na poslance ter ga poklical k redu.
Sla vik trdi, da si država sama sebi veže roke in noge, ako banki izroči zlato. Ker če nam že zdaj kaže zobe, kaj bode še Ie storila, ko bode imela naše zlato v svojih predalih. Slabi nasledki bodo po njegovem mnenju zel6 škodovali koaliciji in koristili opoziciji.
Predsednik je hotel, da bi bil govoril včeraj še Dipauli, ali ker je bila ura že pet, predlagal je Dipauli sam konec seje, ki je bil tudi sprejet. Predno je pa predsednik sklenil sejo, prečitanih je bilo nekoliko interpelacij ter je obveljal nujni predlog šta-
jerskih poslancev, ki priporoča vladi, da naj poizveduje o rešitvi sedmerih v smerjiški jami zalitih ljudij in priznava zasluge pri rešitvi posebno zaslužnih mož ter jim ob jednem dovoli primerna darila oziroma odškodnino za prizadeto škodo. Budgetni odsek bode imel pretresati ta predlog in o njem poročati v zbornici.
Ob jednem jo predsednik včeraj opominjal govornike, da naj krajše govore, ako hočejo, da bo reč v petek dovršena, ker bi morala zbornica sicer še v soboto imeti sejo; ali pa naj ne godrnjajo, kadar se bode zahteval konec razprave. Prvi opomin ni dosti veljal, ker so bili današnji govorniki vsi precej obširni, gotovo pa bo zdalo drugo sredstvo, ker se sobotne seje bojč vsi poslanci, ki že komaj čakajo, da bi za par dnij prišli z Dunaja.
Prvi govornik je bil danes baron Dipauli, ki je poudarjal, da se valutni predlogi ne smejo presojati s političnega, ampak z gospodarskega stališča. Njegova stranka je smatrala vpeljavo zlate veljave za nesrečo, in tudi zdaj še stoji na tem stališču, in ako bi ne bili merodajni politični oziri, bi ti predlogi gotovo ne zadobili večine v zbornici. Leta 1892 je bilo prosto glasovanje v tej zadevi ne samo pri konservativcih, ampak tudi pri levičarjih; nasprotovanje konservativnih poslancev je bilo tedaj in je tudi danes zgolj stvarno, in če nekateri pravijo, da s tem spodkopujejo koalicijo, vpraša, kaj ima ta predlog s koalicijo sploh opraviti? Potem se obrača govornik proti knezu Liechten-steinu in zagotavlja, da konservativci ne glasujejo nobenemu na ljubo, pa tudi nobenemu ne v kvar, in da se v tem ne ozirajo tudi na Liechtensteina ne. Cisto odveč je bilo torej njegovo sklicevanje na nas nemške konservativce, ki se prav za prav imenujemo katoliške konservativce. In če je nam hotel dajati nekake dobre svote za prihodnjost, rekel je Dipauli, naj pomisli, da skozi 30 let zagovarjamo katoliška načela v zbornici, katerih nikdar nismo zatajili. Stranki kneza Liechtensteina smo sicer simpatični, ali vendar si nikdar ne bi drznili prisvajati pravice, ji dobre svete dajati o njenem zadržanju, ker vsaka stranka najbolje pozna svoj cilj in konec in sredstva, s katerimi more vresničiti svoje poli-tičue namene. Pristopili smo koaliciji brez naudu-šenosti, varujoč svoja načela, ker smo kot državna stranka sodili, da bi bilo naše izločenje večje zlo, kakor naša pridružitev.
Lojalno in odkritosrčno pa tudi naznanjamo, da bodemo toliko časa, dokler smo v koaliciji, lojalno v njej stali iu se za njo potezali. Nihče toraj nima pravice, našega političnega zadržanja po svinje presojati. Kar pa zadeva kritiko kneza Liechtensteina o našem čestitem načelniku grofu Hohenwartu, moram izjaviti, da kiubovi tovariši to kritiko jako obžalujemo. (Pritrjevanje).
Mislim, da je knez Lichtenstein s to kritiko vpliv svojega govora na nas zdatno zmanjšal. (Živahno pritrjevanje med konservativnimi poslanci.)
S temi besedami je baron Dipauli javno potrdil sodbo, katero sem bil jaz zapisal o Liechtensteino-vem govoru, preden je že govoril baron Dipauli. V drugem delu je razpravljal govornik finančno stran in priporočal, da naj se ti predlogi ne rešijo, dokler se naša in ogerska vlada ne sporazumete z banko.
f v i r 'h ■ 'Vvm .	> j
1
V	enakem smislu je govoril drug govornik konservativnega kluba baron M orsey in enako Dipauliju žel obilno pohvalo, zlasti ko je razpravljal razmere med našo in ogersko državo. Ti predlogi so sad ogerskega vpliva; ne naš minister, ampak ogerski finančni minister Wekerle jih je spravil na dnevni red, ali ravno zdaj imamo najmanj vzroka Wekerlu hiteti na pomoč.
Izmed levičarjev sta se danes dva oglasila k besedi, namreč dr. Peez in profesor S u e ss, ki je bil leta 1892 velik nasprotnik zlate veljave. Ali tedaj je bil Steinbach fiuančni minister, katerega Suess ni maral, zato mu je nasprotoval na vse mogoče načine, zdaj se je Plener usedel na njegov stol in to je Suessu vzroka dovolj, da je spremenil svoje mnenje, iu da je danes z vso svojo zgovornostjo zagovarjal, kar je 1. 1892 z vso odločnostjo pobijal. Za njim sta prišla na vrsto dotlej, ko to sklepam, še dr. Pattai in Lueger. Pattai je poprijel to priliko, da je po zasluženju označeval ravnanje profesorja Suessa in njegovo prelevljenje. Lueger pa je zlasti ostro kritikoval razmere med našo in ogersko državo, ki ne morejo in ne smejo ostati, kakoršne so bile dozdaj. Finančni minister, rekel je Lueger, je v poljskem klubu neki pripovedoval, da pade Wekerle, ako pri nas ne obveljajo valutni predlogi. Kaj nam je "VVekerle mar, saj ne bo nobene škode, če gre, treba pa je, da se naša država loči od vpliva, katerega Ogerska v toliki meri ima na naše razmere.
Za Luegerjevim govorom je bila o 5. uri seja zaključena, ker zvečer zboruje železnični odsek. Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri dopoldne.
Govor poslanca Robiča
v državnem zboru dne 24. aprila 1894. leta.
(Dalje.)
ljudske šole.
Sedaj prihajam do prave ljudske šole. Opeto-vano sem odkrito priznal napredek, katerega je naredilo ljudsko šolstvo poslednja desetletja, ali ravno tako odkrito sem tudi odkrival napake, ki so se storile pri sklepanju novega ljudskošolskega zakona. Danes se pa ne mislim spuščati v načelna vprašanja, temveč hočem samo obračati pozornost gospoda učnega ministra na občutljivo pomanjkanje učiteljev na Štajerskem, posebno na Dolenjem Štajerskem.
V	tej deželi so se zopet uporabljali in se Še porabljajo učitelji in učiteljice, ki so se že zaradi telesnih in duševnih napak prestavili v pokoj. Mnogo učnih mest, in to sistemizovanih, pa ostaja praznih.
Mnogo šolskih občin, katere so za zgradbe šol doprinesle velike žrtve, ne dob6 potrebnih učiteljev. Dasi je država ogromno žrtvovala za ljudske šole na Štajerskem, vendar se pritožujejo, in sicer po pravici, učitelji o njihovem slabem stanju. K temu pa pride na Štajerskem še tako imenovani krajevni sistem, posledica katerega je vedno premikanje in poganjanje za izboljšanje stanja. Ker se to zboljšanje da doseči jedino s tem, da se dobi mesto v drugem kraju, katero je v višjem plačilnem razredu, se učitelji vedno selijo in ni nobene stalnosti. Jasno je, da take razmere ne morejo pospeševati ljudskega šolstva. Potrebno je vsekako vrejenje plač. Potrebno pa tudi, da dovoli vlada večje število državnih ustanov in v večjih zneskih, da se pospešuje obiskovanje učiteljišč.
Gospoda moja! Zadnji čas govori se ob osnovi tretjega učiteljišča na Štajerskem. Jaz sem s tem popolnoma zadovoljen, ali vendar bi opozoril na to, da se naj osnuje učiteljišče v kakem kraju, kjer je upanje, da bode primerno obiskovano, in tega upanja na Gorenjem Štajerskem gotovo ni. V tem oziru že imamo skušnje. (Prav res!)
Ker sem že pri učiteljiščih, omenil bi tudi, da učiteljišče v Mariboru nima svojega poslopja, in nadejam se, da se kmalu ta nedostatek odpravi z zgradbo lastnega poslopja.
Nadalje bi opozoril Njega ekscelenco gospoda učnega ministra na šolski in učni red z dne 20. avgusta 1870. Ta je še vedno začasen. Jaz mislim, da po 23letni praksi bi se pa že mogel izdati defi-nitiven. Jaz sploh mislim, da bode treba pregledati in predelati šolski in učni red. Ta je v raznih ozirih s poznejšimi odredbami dobil luknje, da nekatere določbe so vsled državnega šolskega zakona iz leta 1853 sploh brez pomena ostale. Zatorej je popolnoma v interesu ljudskega šolstva, če se izda de-finitiven šolski in učni red; pri tej priložnosti bi se lahko določilo število učnih ur za učitelje na ljudskih šolah. Meščanska šola spada vsekako v vrsto
ljudskih šol, ali je vendar trdijo, ako se od meščanskega učitelja zahteva ravno toliko učnih ur, kakor od ljudskošolskega. Prehudo je, če je štajerski deželni šolski svit raztegnil to število ur na 30 na teden.
Razmere pri meščanski šoli so vendar drugačne. Ze popravljanje nalog, oskrbovanje učnih zbirk, strokovni pouk sploh zahteva intenzivnejšega dela; zaradi tega bi bilo prav, da bi se število tako vredilo, da bi se držali srede mej ljudsko in srednjo šolo, kakor je stvar že vrejena na Dunaju. Jedenkrat sem že opozoril, da so dekleta preobložena na meščanskih šolah, potrebno bode omejiti tedensko število ur za dekleta na meščanskih šolah. Na dekliških meščanskih šolah je na teden po 30, da celo 32 ur; tukaj se pač preveč zahteva od nežnega dekliškega telesa, če se zahteva, da je recimo po šest ur na dan v isti sobi. Saj vidimo, da se še odraščeni morajo napenjati, ako hočejo biti mirni več ur v jednem in istem prostoru dan na dan.
Dekleta, zlasti mladina, se hočejo bolj gibati, nego odraščenci. Pa so tudi posledice jako žalostne. Že opetovano sem naglašal, da dekleta ostajajo navadno slabe, kakor je o svojem času drastično dokazal profesor Billroth, v mnogih slučajih se redno ne razvije hrbtenica. Prosim torej odpomoči v tem oziru od učne uprave.
Jako zadovoljil me je izrek Njega ekscelence gospoda učnega ministra, katerega je izustil v učnem odseku, da se morajo otroci v ljudski šoli učiti v materinščini.
Nadejamo se, da Njega ekscelenca to načelo praktično uveljavi.
Na Koroškem in južuem delu Štajerske še sedaj ne velja in se mora v tem oziru kaj premeniti. Vsak človek ima prirojeno pravico do materinščine in država ima dolžnost, za to skrbeti, da se to dobro utemeljeno pravo otroku varuje, da se torej v ljudski šoli poučuje v materinščini. (Dobro! Dobro !)
Gospoda moja, nikdar ne popustimo naše zahteve, da bodi v ljudski šoli materinščina učni jezik, vzlic vsem ustavljajočim se težavam bodemo vedno zahtevali z vso doslednostjo in odločnostjo, kar nam gre po zdravih pedagogičnih načelih in pa po za-konu. (Prav dobro!)_ (Konec sledi.)
Politični pregled.
V Lju bljani, 10. maja.
Civilni zakon na Ogerskem. Liberalni ogerski listi se silno hudujejo, da so prišli v gosposko zbornico tudi nekateri tostranski velikaši, ki imajo zaradi svojih posestev na Ogerskem glas v gospodski zbornici, in pa dvorni dostojanstveniki. Jeze se, da se vtika neka stran, ki bi morala ostati neutralna. Ogerski katoliki se nadejajo, da bodo imeli pri glasovanju kakih 20 do^23 glasov večine. Liberalci so vže zgubili vsako upanje do zmage. Ko bode civilni zakon zavržen, bodo najbrž kake demonstracije proti kroni in gospodski zbornici na Ogerskem, kaka podobna razsajanja, kakor so bila o smrti Kossu-thovi. Katoliki pa mislijo odgovoriti na te demonstracije s tem, da prirede razsvetljavo in tako pokažejo svoje veselje, da je premagan liberalizem. Po cerkvah bodo tem povodom slovesne službe božje.
Novi davki v Nemčiji. Nemški državniki si sedaj belijo glave, kako bi dobili denar za dovoljeno povekšanje vojne. Lani je v ta namen se bil sešel shod finančnih ministrov posamičnih nemških držav in jim je predbedoval pruski finančni minister Miquel. Izmislili so se bili več novih davkov, ali njih načrte je spridil državni zbor. Letos se snidejo zopet finančni ministri. Predsedoval bode pa jim državni zakladni tajnik Pasadowsky. Ne ve se, če bodo letos kaj srečnejši. Seveda naposled se bode že moral udati državni zbor. Ce je dovolil povišanje vojne, mora tudi dovoliti sredstva za to. Tukaj ne bode nobenega izhoda. Bati se je pa seveda, da se davki zopet nalože le nižjemu prebivalstvu.
Nov časopis v Peterburgu. V Peterburgu začne izhajati nov list, kateri bode gojil zvezo mej Rusi in Rusini v Avstriji. Izhajal bode vsaki mesec in ga bode podpiralo „Slavjansko Blagotvoriteljno Društvo". Kako bode ta list urejevan, umemo vže iz tega, kako so bili vrejevani prejšnji listi tega društva. Namen bode pred vsem pravoslavna propaganda mej katoliškimi Slovani, zlasti mej Rusini. Dolgo pač ne bode izhajal, da se mu zabrani pot v Avstrijo, ker bode gotovo naši državi neprijazen. Dolgo pa ne bode izhajal. Kmalu mu bode zmanj-
kalo gmotne podpore, ker veČina ruskega občinstva se za take stvari ne briga. Vsi listi v Rusiji s ta-kimi tendencami, so kmalu preminuli.
Iz mestnega svšta ljubljanskega.
V Ljubljani, 9. maja.
V začetku včerajšnje seje mestnega zastopa je župan omenjal, da je dne 24. m. m. minolo štirideset let, kar se je poročil presvetli cesar s presvetlo cesarico. On je v imenu mestne občine sporočil deželnemu predsedniku najsrčnejša voščila tem povodom, ravno tako je tudi častital povodom veselega dogodka v cesarski rodbini, rojstva cesarjevega vnuka. Zbor je z odobravanjem to vzel na znanje. Župan je prečital pismo učnega ministerstva, v katerem naznanja, da je pripravljeno postaviti v Ljublj ani spomenik zgodovinarju Valvazorju, ako krajevni faktorji poskrbe za temelj in arhitektično izpeljavo podstave. Spomenik bode iz brona ali iz marmorja in ga bode izdelal ljubljanski kipar I. Alojzij Gangl. V pismu so opozarja, da bi bil prostor pred deželnim muzejem morda najpripravnejši za ta spomenik. Pismo je izročil odseku za olepšavo mesta, da v dogovoru s finančnim odsekom stori primerne predloge. Zupan pravi, da je bil povabljen tudi na Dunaj k posvetovanju o pripravah za petdesetletnico cesarjevega vladanja. Ker ni imel sam časa hodit na Dunaj, je naprosil zastopnika ljubljanskega mesta v državnem zboru g. Kušarja, da ga je zastopal.
Zupan se je tudi spominjal umrlega mestnega odbornika g. Ivana Tomšiča, naglašal pokojnika zasluge in naznanjal, da je dal položiti venec na njegov grob v imenu mestne občine.
Gospod Ivan Murnik je poročal o letošnjih dopolnilnih volitvah za mestni zbor, ki so se vse odobrile, ker ni nobenega ugovora.
Razgovor o otvoritvi ceste mej Velkovrhovim in Suyerjevim posestvom na Resljevi cesti seje odstavil z dnevnega reda. Gosp. Kocmurju, ki misli kupiti gorenji del Jalenovega posestva, na oglu Resljevih ulic v Poljskih ulicah za 10000 gld. se je na predlog poročevalca stavbinskega odseka g. Šu-bica odgovorilo, da mora zidati hišo z dsema frontama, ne le z jedno, kakor je predloži načrt. O tej točki je bila huda debata, ter so nekateri mestni odborniki mislili, da ne kaže staviti take zahteve, ker se bode sicer g. Kocmur skesal. Obveljal je pa odsekov nasvet. Sklenilo se je, da se g. Treotu ob Tržaški cesti proda neko stavbišče po 10 gld. 5 kr. štirjaški seženj, pa le s pogojem, če kupi tudi Ja-lenovo hišo in ondu sezida v dveh letih novo hišo in plača to posestvo po 20 gld. □ seženj.
Sklenilo se je, da se bode v bodoče ustanova letnih 250 gld. osnovana 1881 1. za obisk kake višje obrtne šole podeljevala v prvi vrsti v Ljubljano pristojnim mladeničem, ki so dovršili obrtno nadaljevalno šolo na realki in se gredo izobraževat na kako višjo obrtno ali umeteljno obrtno šolo, na to takim, ki imajo sploh dovolj izobraženostij, da morejo nadaljevati svoje izobraženje na kaki podobni šoli. Ko bi ne bilo ljubljanskih prosilcev, se bode mogla podeliti tudi drugim kranjskim prosilcem. Ko bi ne bilo sploh tacih prosilcev, se pa podeli ta ustanova 5 v Ljubljano oziroma ua Kranjsko pristojnim prosilcem ljubljanske strokovne šole za jedno leto.
Sicer bode pa ustanovo dotičnik lahko dobival, če bode dobro napredoval do konca svojih študij. Razpisovala se bode v juliju. Magistratu se je naročilo, da o njej napravi ustanovno pismo.
Račun dotaciji prvi mestni šoli se je potrdil. Sklenilo se je, da se odpošlje mestni fizik na higi-jenični kongres v Budimpešto, odobril račun za zdravilo mestnim ubogim, ki je manjši nego prejšnja leta. Naposled se je dovolilo 200 gld., da se napelje jedna vodovodna cev do poslopja v katerem stanuje mestni vrtnar pri mestni grajščini Pod turnom.
Dnevne novice.
V L j u bij ID i, 10. maja.
(Na ljubljanski c. kr. obrtni strokovni šoli) ustanovil se bode v pričetkom bodočega šolskega leta poseben oddelek za cerkveno rezbarstvo. C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je tem povodom že imenovalo g. A. Gangl a, akademičnega rezbarja, strokovnim učiteljem na imenovanim zavodu.
(Župnijskih preskušenj v Maribora) vdeležili so se minole dni ti-le čč. gospodje : Fran I r g 1, žup-
I l
nijski vikar v Celju, Jožef Mešiček, mestni kapelan v Brežicah in Franc M u n d a , kapelan pri Sv. Nikolaju poleg Ormoža. — Župnijo Sv. Juriju v Skalis-u dobil je č. g. Jakob L e m p 1.
(Slavnosti sv. Florijana,) katero je praznovalo prošlo nedeljo ljubljansko gasilno društvo s slovesno sv. mašo v tukajšnji cerkvi sv. Florijana. udeležila so se poleg imenovanega še: gasilno društvo iz vevške papirnice, ljublj. glavne tabačne tovarne, iz Šiške, Gline, Dola, Bizovika ter Domžal, vsega skupa 200 mož. Godba bila je gasilnega društva domžalskega.
(Proti slovenski gimnaziji celjski.) Iz Celovca dne 9 t. m. Novi nemško-nacijonalni „Deutscher Volksverein fur Kiirnten" v Celovcu je vže opeto-vano pokazal, da se nacijonalci glede sovraštva do Slovencev prav nič ne razločujejo od liberalcev. Glavna točka raznim shodom njegovim je: da razpravljajo, kako treba pobijati Slovence. Tako je bilo tudi na zadnjem shodu dne 4. t. m., koji je bil po poročilu tukajšnjega liberalnega moniterja »dobro" obiskan ; prišlo pa je po poročilu tega lista 70, po poročilu uradne Celovčanke celo le 85 udov. Razpravljali so nekatere gospodarske točke potem pa krepko lotili se poskusa odbiti za Celje slovenske gimn. paralelke. Repenčil se je zoper nje nek Rudolf Kubik, stavbeni adjunkt, ki se boji, da bi celjske slov. paralelke slabo vplivale tudi na Kor. Slovence, ker tudi tu slov. gibanje vže krepko napreduje. Kot »zanimivost" je povedal, da imajo od koalicije dobiček le — Slovani in nasvetoval bobnečo resolucijo, v kateri omenja, da se krši nemški »Besitzstand" in da bi slov. paralelke celjske »slabo" uplivale tudi na Koroško. No, vkljubu tej resoluciji Savinja še mirno teče mimo Celja kakor Glina mimo Celovca! — O shodu naj še omenim, da so pošteno okrcali poslanca celovškega mesta vit. Rainerja. Zanimalo Vas bode morda še izvedeti, da se je shoda udeležil in tam tudi govoril župnik A., pl. Zucco-Cu-c a g n a iz Lollinga. To je pač čudno in zopet kaže kako zmešano je pri nas. Kaj tacega je pač mogoče le na — Koroškem !
(Zdravje v Ljubljani). Od 29. aprila do 5. maja je bilo v Ljubljani 28 živorojencev, 2 mrtvorojenca in 15 jih je v tem času umrlo. 3 so umrli za škar-latico, 1 za vnetjem sopilnih organov, 2 za želodčnim katarom, 1 vsled mrtvouda, 2 za starostno osla-belenje, 6 za različnimi boleznim. Mej njim je 1 tujec, 3 iz zavodov. Zbolelo jih je 5 za škarlatico.
(Petindvajsetletnico šolskih postav) bodo dne 14. t. m. v Celovcu slovesno obhajali tudi — socijaldemokratje. Inozemski voditelji so-cijaldemokracije proslavljalo avstr. šolske postave kot pravi vzor, kako bodi vrejena šola, da uslreza zahtevam in željam sobijal-demokratov. Zato je pač »prav", da obhajajo i tukajšnji privrženci rudeče internacijonale omenjeno petindvajsetletnico! Bolj Čudno, ali pa tudi ue, pa je, da gonijo celovški liberalni listi svoje privržence na to slavnost, katero bode vprizorilo politično (soci;al-demokratičuo) društvo „Zukunft". Vidi se, da nasprotna gospoda prav nič ni izbirčna v svojih sredstvih, da le doseže svoj cilj, t. j. neomejeno gospodstvo nad zapeljanim ljudstvom.	—m—
(Tiskarnica družbe sv. Mohorja) v Celovcu preselila se je vže v nove svoje prostore v novem družbinem prostoru. Dne 8. t m. se je tam prvikrat tiskalo in sicer številka „Mira", od dne lOega maja. Postavili so se tri velini stroji, katere goni plin, in jeden manjši. — Želimo tiskarni, ki se je povekšala in izdatno spopolnila, da prav uspešno deluje v prid naši domovini osobito pa Mohorjevi družbi !
(Za dopolnilno volitev) enega poslanca za deželni zbor poknežene grofije Gorica in Gradiška, v volilnem okraju kmečkih občin Gradiška, Kormin, Tržič, Cervinjan z volilnim krajem Gradiška določen je dan 14. junija 1894. — Ta volilni okraj zastopal je pred časom umrli Del Torre.
(Ponarejeni petdesetaki.) V Vidmu na Laškem so zaprli Viktorija Botti-ja, posestnika največje tiskarne, ker je obtožen, da je tiskal avstrijske pet-desetake.
(Železnica skozi Karavanke.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je zaukazalo, da se premeri svet za železnico, katera bi šla iz Celovca, prerezala državno železnico med Lescami in Javornikom, skozi Bozinj-sko dolino v Gorico.
(Razpis lekarne v Pazinu.) C. kr. okrajno glavarstvo v Pazinu v Istri razpisuje dovolitev za ustanovitev druge lekarne v Pazinu. Dobro bi bilo,
ako bi za to mesto prosil kak Slovan, ki čuti za narod, kajti mesto in ostale porezne občine pazinske so popolnoma s Hrvati prebivane. Dosedanji lekarničar pa je odločen narodni nasprotnik. Zahteva se poznavanje deželnih jezikov — torej h r -vatski tudi. Pozor tedaj rodoljubi.
(To J- a in nevihta.) Poroča se nam iz Pazina, da se je tam dne 6. t. m. utrgal oblak ter da je toča padala povprek do 10 cm. visokosti, ter da je trajala tri četrt ure. Potočič F o j b a narastel je v dveh urah do 30 metrov visokosti. Skoda je velika. Siromašni kmetovalci!
(Učiteljska služba) na štirirazrednici v Radovljici z letno plačo II. razreda je do 25. t. m. razpisana.
Društva.
(D r u ž b i s v. C i r i 1 a i n M e t o d a) so od
1.	do 20. aprila t. I. naklonili naslednje darove: Slavno uredništvo „Slov. Naroda" 17. zbirko kro-ninih darov, nabrano od 1. do 30. marcija t. I. v znesku 520 kron 20 vin. — doslej je „Slov. Nar." nabral blizu 7000 kron —; si. ženska podružnica v Sežani po blagajničarici g. Frauji Gulič 100 gld.; čč. gg. mariborski bogoslovci za 1893. 1. 68 gld. 40 kr. poleg basa za tamburice, ki ga je od družbe prejel »klub slovenskih tehnikov" na Dunaji; si. posojilnica v Ribnici drugo polovico pokrovitelji ne v znesku 50 gld.; si. posojilnica v Celji za 1894. 1. lep prispevek 50 gld. ; si. posojilnica v Konjicah 25 gld.; vč. g. Franc Lene, župnijski upravitelj v Kazazah, 13 gld., nabranih pri občnem zboru podružnice za Pribloves in okolico; si. posojilnica v Crnomlji 10 gld.; g. Rudolf Roser, učitelj v Juršincih za »pisanko" ob raznih prilikah nabranih 9 kron 20 vin.; vč. g. župnijski upravitelj Karol Kirchmayer 5 kron, ki so jih darovali: vč. gospod pošiljatelj in posestniki v Št. Juriji pri Ve-litovci : Matevž Škofic, Jože Pušl, Jože Daneš, Karol Lipnik; g. Brunner iz Novega Mesta 2 kroni. — Za zidanje slovenske šole v Velikovci sta darovala: SI. posojilnica v Spodnjem Dravbergu 100 gld. in vč. g. deželni arhivar Anton Koblar 5 gld. — SI. »Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" je podarilo 100 izvodov »Knjižnica za mla-diuo". — Iskrena hvala vsem darovateljem, zlasti še naklonjenim nam hranilnicam in posojilnicam! — V nadaljno podporo seVam priporoča: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Slovensko planinsko društvo) je sklenilo napraviti letos poleg nekoliko manjših po-poludanskih izletov naslednje večje: Na Nanos (konec maja), na Kum (o kresu) in na Črno Prst (konec meseca julija) Za vsak izlet se mora najmanj 20 udeležnikov zglasiti (ali pismeno ali ustno pri g. Soklič-u pod Trančo). Natančen vspored vsakemu izletu bode vselej nekaj dnij prej javno naznanjen.
(Društvo rudečega križa). Vabilo k rednemu občnemu zboru deželnega pomočnega društva rudečega križa za Kranjsko v Ljubliani, kateri bo dne 11. maja 1894. ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. Dnevni red. 1. Naznanila prvosedstva.
2.	Gospodarstveno poročilo in račun za leto 1893.
3.	Dopolnilna volitev enega računskega preglednika.
4.	Prememba pravil. V Ljubljani dne 4. maja 1894. Društveno vodstvo.
(Slovenski klub na Dunaju) ima v soboto 12. t. m. v dvorani L. Mitzkove restavracije »Zum alten Schottenthor", I., Schottengasse 7, v tej sezoni poslednji svoj večer. Na dnevnem redu je berilo gosp. Fr. Svetiča: »O realizmu na odru". Začetek ob 8. uri zvečer. K temu večeru vabijo se na Dunaju bivajoči Slovenci.
(Kranjska mestna hranilnica.) Iz poročila : Tudi mesto Kranj poskušalo je vže par-krat ustanoviti v sredini Gorenjske svoj denarni zavod. Vže leta 1853. nameravalo je osnovati hranilnico kot zasebno društvo na delnice, toda visoka deželna vlada ni podpirala tega prizadevanja, poudarjajoč, da bi se ustanovitev delniške družbe za dobičkarsko špekulacijo ne strinjala z hranilničnim sestavom. L. 1873. prizadevali so si zopet Kranjčani združeni z nekaterimi tržiškimi veljaki, da bi v življenje obudili zasebni zavod »Gorenjsko hranilnico" s sedežem v Kranju, pa veliki dunajski denarni polom iz leta 1873. udušil je vse takratne dobre namere ter ohladil za dolgo časa zanimanje za ustanovitev hranilničnega zavoda v Kranju. Se le tretji poskus osnovanja hrauilnice se je posrečil in dne 6. julija 1893. otvorila se je »mestna hranilnica v Kranju" kot občinski zavod ter pričela svoj9 delovanje. Skromen je bil začetek, a uspeh koncem polletnega poslovanja sme imenovati ugoden. Skupnega prometa imela je naša hranilnica v preiemkih iu izdatkih z vštetim preostankom gotovine v blagajnici. 156.316 gld 96 kr. Prošenj za hipoteČna posojila bilo je do konca I. 1893. vloženih 56 za naprošeno skupuo svoto 46.678 gld. 50 kr., in na te prošnje dovolilo se je posojil svota 35.122 gld. 50 kr., likvidovalo in izplačalo pa se jih je do konca 1. 1893. 9.402 gld. 50 kr. Uradni stroški so znašali za poluletuo poslovno dobo 153 gld. 59 kr. in to je prouzročilo, da zamore mestna hranilnica v Kranju koncem prvega polu-letnega poslovanja izkazati vže čisti dobiček v znesku 11 gld. 83 kr.
Telegrami.
Civilni zakon y ogerski gospodski zbornici.
Budimpešta, 9. maja. Protestatski škof Szasz zagovarja predlogo s stališča zakona, jednakosti in svoje cerkve. Kardinal Schlauch dvomi, da ves narod želi civilni zakon. Civilni zakon pomanjšuje vrednost zakona. On bi se zagrešil proti cerkvi in proti narodu, ko bi glasoval za predlogo. Ban Hedervary je za predlogo, če tudi ve, da bode ta reforma kakor vse druge reforme združena s težavami. Ce se ne sprejme, podaljša se pa mučen položaj. Pri izvrševanju morajo vsi faktorji združeni odstraniti vse težave. Ru-munski metropolit Miran Roman je proti predlogi s cerkvenega stališča. Pravosodni minister Szylagyi oprovrgava ugovore cerkvenih dostojanstvenikov in naglaša, da se le hoče napraviti pravno jedinstvo različnih narodov in cerkev, njeni namen tudi ni zatirati druge narodnosti v korist mažarskemu jeziku, temveč hoče napraviti le neko politično jednoto. (Odobravanje.) Predloga nima namena pomanjševati vernosti, gojitev notranje vernosti je stvar cerkve. Država, ki spoštuje pravice cerkve, ne more porabljati svoje moči v izvedenje notranjih cerkvenih pravic. Zakladi, katere si nabira cerkev s pomočjo državne moči, nimajo vrednosti. Od zbornice on pričakuje, da mu dovoli, kar je potrebno. (Burno odobravanje na levici.) Ko se je poklical prihodnji govornik po imenu, je nastal hrup. Na desnici se je zahtevalo glasovanje, več liberalcev je zahtevalo, da se odloži na jutri. Pravosodni minister varuje sledečim govornikom pravico govora. Predsednik je na to zaključil sejo.
BudimpeSta, 10. maja. Gospodska zbornica odklonila je predlogo o civilnem zakonu.
Pravda zaradi rumunske spomenice.
Budimpešta, 9. maja. V zbornici poslancev več govornikov hudo graja dogodke v Kološu in naglaša, da bi nobena država kaj tacega ne trpela. Ugron pravi, da je vlada za to odgovorna. Le prizanesljivosti mažarskega naroda se je zahvaliti, ako ne pride do krvavih pobojev v Kološu. Tam se je organizovala rumunska tiskovna pisarna, ki pošilja tedencijozne in Mažare razžaljive novice mej svet. Poslancu Hermannu se zdi, da ni času primerno, o tem razpravljati, in predlaga, da se o tem preide na dnevni red. Ministerski predsednik zagotavlja, da je vlada, če tudi smatra agitacije, v Kološu za nenevarne, storila potrebne naredbe. Vlada tudi ne bode rumunskemu narodu v bodoče kratila svobode svobodnega izražanja mnenja, ako ne bode nevarnosti za javni red, kakor je tudi dosedaj ni kratila. V Kološu ni posebno velike nevarnosti za red. Ugron to pretirava. V Kološu je bilo k večjemu 1600 tujih Rumunov, katerih število se je skrčilo že na 600. Ne glede na male dogodke je vse mirno in zatorej ni bilo potrebno posebnih naredb. Od inozemskih listov imajo sedaj v Kološu le nekateri italijanski in ru-rnunski svoje poročevalce. Storilo se je že vse potrebno, da se ustavijo vsa neresnična poročila. Poskrbelo se je tudi, da se inozemski listi preskrbo z resničnimi poročili. Kar se tiče rumunske tiskovne pisarne, bode vlada na jedni strani gledala, da se nikomur ne krati osebna svoboda, tudi ogerskim Ru-munom ne, na drugi strani se je pa vse storilo, da se neredi preprečijo in vsekako ohrani mir in red. Vojaščina je v Kološu pripravljena. Ljudski shodi v Rumuniji niso vesele prikazni, ali vendar ministerski predsednik in minister notranjih stvarij mislita, da ni nobenega povoda, storiti kacega koraka. Ministerski predsednik tudi priporoča, da se preide na dnevni red.
Kološ, 9. maja, Po obravnavi je na glavnem trgu rutnunska mladina Lucatiu priredila ovacijo, na katero je mažarska mladina odgovorila z žvižganjem in sikanjem.
Policija je razgnala demonstrante in proti-demonstrante.
Nadyojvode Albrehta potovanje po Bosni.
Dunaj, 10. maja. Vojni minister Kriegs-hammer je danes odpotoval, da se pridruži nadvojvodi Albrehtu na njegovem potovanju po Bosni in Hercegovini.
Dolenja Tuzla, 10. maja. Nadvojvoda Albreht je včeraj semkaj prišel. Slovesno so ga vsprejeli duhovščina vseh obredov, šolska oblastva in šolski otroci. Več oseb je nagovoril, ogledal častno stotnijo, potem pa se je peljal v mesto mej zvonjenjem, streljanjem in veselim klicanjem prebivalstva.
Dunaj, 10. maja. Poslanec Hasse in tovariši interpelujejo ministra notranjih stvarij zaradi dogodkov v Poljski Ostrovi in pa zaradi poboja mej delavci in žandarmerijo v Falknovu. Pernerstorfer in tovariši zahtevajo, da se izvoli odsek 20 članov, ki bode na lici mesta poizvedoval in hitro zbornici poročal. Pernerstorfer trdi, da so mrtvi in ranjeni ustreljeni v hrbet, torej so ustreljeni tedaj, ko so bežali. Minister notranjih stvarij konštatuje, da je v Falknovu kacih 1000 delavcev hotelo razrušiti fužine in je pretilo žandarjem. Položaj žandarme-rije bil je dolgo kritičen in je bila prisiljena rabiti orožje. Včeraj so pa v Poljski Ostrovi premogokopi napali žandarmerijo kamnajoč jo. Vlada je dolžna z vso zmernostjo ali z največjo odločnostjo narediti mir, če se ruši, varovati zakone in avtoriteto, življenje in imenje, pa tudi mora varovati te, ki vsak dan redno žele iti po svojem zaslužku. (Odobravanje in ploskanje.) S takim postopanjem vlada služi tudi interesom delavcev in pričakuje, da jo podpira prebivalstvo. V nasprotju z gospodom predlagateljem naj vsakdo skuša pomiriti duhove v svojem krogu. (Ploskanje.) Po dolgi debati se nujnost odkloni s 162 proti 83 glasovom. S predlogom samim se bode postopalo po poslovnem redu. Seja se je pretrgala.
Rim, 9. maja. V zbornici je naznanil Crispi, da so zaprli provzročitelja včerajšnje bombine eksplozije v palači kneza Odescal-chija.
Kodanj, 9. maja. Državni zbor zaključi se dne 12. maja.
Monakovo, 9. maja. Zbornica poslancev je vsprejela predlogo, s katero se povišajo plače katoliški duhovščini za 310.000 in protestantski pa 160.000 mark.
Atene, 9. maja. Avstrijski poslanik baron Kosjek je izročil grški vladi z izrazom iskrenega sočutja 5000 frankov za poškodovane po potresu.
Peterburg, 9. maja. O Crispijevem govoru v italijanski zbornici piše »Journal de St. Petersburg". Parlamenti ljubijo, da se pokaže, da je vsa dežela se udeleževala svetovnih dogodkov. Tako postopanje pa ima take zoprnosti, da vzbuja polemike, katere povsod skušajo pomiriti. Gotovo bi se dalo marsikaj reči o nekaterih trditvah Crispijevih, ali mi nečemo razpravljati teh točk, ker vže nekaj časa v teh stranskih govorniških skokih le malo ostaja, kar ne bi mogli mirno pričakovati.
Tujci.
8. maja.
Pri Maliiu: Kuralt, mornariški kapelan, in Culot iz Pulja. — Baron Muuti, Schvvank, Stagl. Back, Laad, Meuzel, Grunwald, Marks in Reinhard z Dunaja. — Schafranek iz Krnova. — Koppstein iz Siofoka. — Lorenc z Jesenic. — dr. Fr. Kogoj s Kranjske Gore. — Culot s soprogo iz Gorice.
—	Hruza iz Prage. — Eschler iz Gradca. — Reichmeyer iz Maribora.
Pri Slonu : Fischer, inžener; Woisz, Ivanovits, EinbocK, Hillelirand, Steiner z Dunaja. — Lovvinger iz Vel. Kaniže.— Szukiewicz iz Krakovega. — Vollpatt iz Polja. — Schmidt iz Špitaliča. — Pirnat s soprogo i/ Zatičine. — Discher iz Ried a. — Tausig iz Linca. — Arko iz Zagreba. — Kožuh iz Stare Loke. — Andrejka, stotnik, iz Celovca.
Pri bavarskem dvoru -. Kager iz Radgone. — Rollar iz Wildon-a. — Mihitsch iz Mlake.
Pri avstrijskem caru: Kopač iz Goričan.
Pri Ju&ttem kolodvoru: Canelli, Madinuzzo iz Pulja.
—	Neumann iz Maribora. — Lakony iz Celovca.
Umrli so:
V bolnišnici: 7. maja. Jožef Knific, gostač, 71 let.
Tržne cene v Ljubljani
dn^ 9. maja.
PSenica, m. st.
Rež,	„	.
Ječmen,	„	.
Oves,	„	.
Ajda,	„	.
Proso,	„	.
Koruza,	„	. Krompir, Leča,
Grah,	„	.
Fižol,	„	.
Maslo,	kgr.
Mast,	„
Špeh svež,	„
hktl.
gl.	kr		gl-	kr.
7	50	Speh povojen, kgr. .	—	66
5	60	Surovo maslo, .	—	78;
6	—	Jajce, jedno . . .	—	2
6	90	Mleko, liter . . .	—	10
7	—	Goveje meso, kgr.	—	64| 60|
5	—	Telečje	—	
5	40	Svinjsko	—	66; 40 50, 20:
1	50	Koštrunovo „ „ .	—	
12	—	Piščanec ...	—	
12	—	Golob.....	—	
8	—	Seno, 100 kgr. . .	2	86
1	—	Slama, 100 „. .	2	32
—	68	Drva trda, 4 kub. m.	6	_
—	58	„ mehka, 4 „ „	4	60
Vremensko sporočilo.
a 8 O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	| Mokrine j na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera T mm	toplomer« po Celzija			
9	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	737-9 7354 735.2	10-6 19-4 11-2	sl. vzh. n n	jasno n n	0-00
— — — _ „ „ Srednja temperatura 13-7 ', za 0-7° nad normalom
"v
Žlahtne rake
razpošilja po povzetju franko poštna pletenica 100 rakov
3	gld., 60 rakov-orjakov 3 gld. 90 kr., 40 največjih rakov
4	gld. 80 kr.
Da dospč raki živi gg. naročnikom jamči
276 2-2
Mon asteszy ska.
Galizien.
ii
G praznikih
bode lepo vreme!
Solnčnike
krasne najnovejševrste
v največji izberi in po najrazličnejših oenah
priporoča
L. Mikusch
tovarna solnčnikov, dežnikov v Ljubljani, Mestni trg 5.
Solnčnike
iz lanske zaloge prodaja za polovioo oeneje
dokler ne poidejo.
One p. n. naročnike, kateri so mi izročili vlani v popravo ln prevlako solnčnike ali dežnike, prosim prav uljudno, da izvolijo prej ko prej po Iste poslati. 156 4
Na prodaj je
IB-IŠSI'VI
v kateri je gostilna, ima 11 sob, 2 kleti in lep vrt. Cene ima 4500 gld. in lahko vknjiženo ostane 2400 gld. Leži ob premogokopu na Kranjskem. — Več povž upravniStvo tega lista.	2 9 3-2

pekovski mojster in slaščičar
v Ljubljani, Stari trg,
priporoča veleceDjenim birmanskim botrom in botricam svojo
bogato zalogo mnogovrstnih pripo-znano finih slaščičarij. —
Vsaki dan raznovrstni sladoled.

I> u n a j s k a borza.
Dnč 10. maja.
Papirna renta 5%, 16% davka .... 98	gld.	50	kr.
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	98	„	35	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....120	„	15	,
avstrijska kronina renta, 200 kron . ,	97	,	95	„
Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. . ,	997	.	—	.
Kreditne akeije, 160 gld................352	„	60	.
London, 10 funtov stri........125	„	05	,
Napoleondor <20 fr.)................9	„	94'/,.
Cosarski eekini....................5	„	90	„
NemSkih mark 100 .... ,	61	„	25	„
Dni 9. maja.
Ogerska zlata renta 1%	, ,
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . ,
državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavnapismaavsrr. osr. zem. kred. banke 4%
4* kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke, 100 gld.......196
8t. Genois srečke. 40 gld.......70
119 gld. 45 kr.
95 147 168 198 98 97
15
50 60 60
60
srečke dunajske parobrodne družbe .	142 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18 .
Rudolfove srečke, 10 gld.......22 ,
Salmove srečke, 40 gld........74 .
VValdsteinove srečke, 20 gld......50 .
Ljubljanske srečke.........26 .
Akeije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	152
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. it. v.	3030
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	102
Papirnih rubeljev 100......133
76 76 50
50
50 76
kr.
Nakup ln prodaja T&st vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. K o 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„H EBC1J B«
Minili it. 10 Dnnaj, liriililfirttruii 74 B.
AS" Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. 'Vg