poltema plsfan« v gotovini__V Ljubljani, dm 12. marca 1931.	Sin. 32. Letnik LXXI. (šol, lete 1930/31)
Učiteljski Tovariš
Stanovsko polltlšlco glasilo UJU - poverfenlšivo Cfublfana Zt^rZ^^TZtrZŽl: ^iTuZZZT,
Mesečna priloga »Prosveta« ^	¿«i^.m^-ih»
Čuvaj m o narodovo zdravje!
V javnosti je bila objavljena prošle dni številka prdko katere ne moremo iti tu dr' mi, narodovi učitelji, ne da bi se posebe bavili z njo in vprašanjem, ki ga zadeva.
Protituberkulozna liga je namreč ugtoo» vila, da boleha v Dravski banovini 70.000 oseb, t, j. edinic naroda za tubeikulotro, od tega 20.000 za odprto 'tuberkulozo, umrje pa letno 3000 oseb za to boleznijo.
To so številke, ki kličejo vse sloje k delu, in ni šola in ne učitefjstvo zadnje-, če' ne za zdravniki prvo, ki je poklicano, da se bavi s tem vprašanjem. Beseda šolska higijema, higijena pouka in problemi narodovega zdravja bodo morali tudi med ¡vprašanji šolstva in učiteljstva dobiti svoje mesito» bolj med pr» vimi vprašanji aktualnih razprav. Prepričani smo, da bodo gg. zdravniki, osobito ko se izvede v polnem obsegu predvidena organi* zacija šolsko»zdravniške službe in šolskih poliklinik. pozdravljali stremljenje in vzpod» budo, ki jo bo učdteljlstvo samo ¡podvzelo v tem pogledu.
Saj je šola oni temelj, ki stori lahko največ V tem pogledu, saj je šolska doba naj* važnejši čas, ko je treba očuvati mladino — bodoči narod — pred kalmi te bolezni Pa ne samo v šoli in ne samo med mladino, učitelj-stvu je dana široka možnost, Ida zatira kali in podlago te bolezni tudi zunaj šole, v domo* vih samih in tudi med poedinimi poklici.
Statistika izkazuje, da je lani v Dravski banovini od obolenj na tuberkulozi pripa» dalo: 50 odst. tovarniškim delavcem, 803 odst. uradnikom, 6'57 odst. krojačem, )6r38 odst. mizarjem, 6 02 odst. zidarjem, 5'66 odst. ključavničarjem, 5"11 odst. služkinjam, 4'95 odst. čevljarjem, 2"01 odst. črkosrtavceim in prodajalcem, 1 "82 odst. knjigovezom, 0*55 odst. fotografom, 0"55 i kamnosekom, 0-36 odst. pekom.
To nam kaže. katerim otrokom je treba posvečati tudi v šoli svojo pozornost glede zdravstvenih razmer. Predvsem pride tu v poštev proučevanje vprašanj bivanja na sla« bem, zatohlem in prašnem zraku ter proti» utež čistega zraka; nadalje vprašanje prehrane, zaradi gospodarskih razmer često nezadostne in pomanjkljive prehrane; vpraša» nje pota v šolo ter potrebnega odpočitka — vse to, kar slabi organizem, da opeša glede odpornosti.
Z novimi zakonitimi določili je dana podlaga za pridobivanje sredstev v svrho od» pomoči vsem nedostakom. Predvsem pri» dejo tu v poštev naprave, ki jih predvidevajo zaikon o zdravstveni zaščiti učencev, pravilnik o šolskih poliklinikah in šolskih zdravnikih, pravilnik o zdravstvenem pregledu uči'-: teljev in učencev, zakon o zatiranju nalllezlji» vih bolezni, pravilnik o zatiranju nalezljivih bolezni v šolah, zakon o zdravstvenih občinah in pravilnik o delovanju zdravstvenih odborov.
Mnogo učiteljev že deluje tudi pri okraj« nih odborih p roti tuberkulozne lige. Tudi ta si je izdelala svoj zdravstveni prosvetni in šolski program, ki ga hoče uveljaviti.
1z svojega programa glede šole in zdrav» stvene prosvete objavlja sledeče:
LISTEK
„Kmetijska Matica."
(Književna družba za kmetsko ljudstvo.)
Tisk je dames najboljše propagandno sredstvo, a dobra knjiga človekov najboljši prijatelj. To velja za vse sloje in ivse kraje, hajbolj pa še za naše podeželje, ki ni deležno raznih kulturnih in izobraževalnih ustanov, ki dvigajo nivo izobrazbe in napredka nagega meščanstva.
Splošna in posebno še' strokovna izobraz» ba je nafiemu kmetovalcu tako nujna eksistenčna potreba, da maramo le z veseljem pozdraviti sleherno pozitivno akcijo v ¡tem pravcu. Toda strokovnjaki ne morejo vedno in v vsako vas na deželi, redka posalmezna predavanja in še redkejši tečaji nudijo mnogo premalo.
To občutno vrzel izpolnjuje dobra stro» kovna knjiga. NajideaHnejši posredovalec med ljudstvom in knjigo je učitelj, kar pozna na eni strani irazmere in potrebe ljudstva, na 'drugi strani pa dobro knjigo; zato lahko svetuje in priporoča eno in drugo na obeh sitra» neh. Žal so krajini šolski odbori v Svojo last» no škodo včasih zeilo skopi pri o dim ari izdatkov za šoMce knjižnice, ki naj bi bile cen» iu-alno ognjišče gospodarskega pouka v vsakem šolskem okolišu.
Za ceneno nabavo knjig skrbe pri mas razne tiskovne družbe in zadruge. Našemu podeželju je namenjema predvsem »Kmetij* ska Matica«, Iki se pri svojem diellu ozira izključno na potrebe našega kmetskega stamu in izdaja literarna dela, ki morejo često samo njega zanimati. Zato je razumljivo, da se je
Skrb za mladino do šolske dobe z zadostno hrano im zdravimi stanovanji ¡in zadostno obleko in vestno skrb za šolsko mladino.	i
Šolo obiskuje sedaj vsaj v Ljubljani do 60 odst. slabotnih, rahitičnih otrok. Zato naj se določi vstop v «prvi razred šele z do» polnjenim 7. letom.
Pouk naj se pa začne v prvem in drugem razredu v zimskem času šele ob 9. dopoldne, da se lahko otroci dovolj naspe.
Oskrbeti je ttreba prehrano revnih šol» sikih otrok (mleko, kruh, juha) in onih, ki ostanejo čez poldne v šoli (šolska kuhinja).
Enotno naj se organizirajo počitniške kolonije v prvi v r stri1 v naših gorah. Omogo1» čiti je pa seveda v prvi vir^ti treba udeležbo pri teh kolonijah najrevnejšim iz mehigije» ničnih stanovanj in s slabo prehrano.
Obvezni izleti maj se prirejajo vsaj enkrat na te dem v okolico.
Omejiti je telovadbo v telovadnicah in jo prenesti na dvorišče. V mestih Ljubljana, Maribor, Celje in v industrijskih krajih (Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Jesenice) naj se napravijo večja igrišča na travnikih. Telovadbo v pred in v šolski dobi naj d osladno prevzame Sokol Da &e bo pa gojila pravilno, je treba, da ima dobre telovadne učitelje, specializirane za telovadbo dece in od države nastavljene; zdravnike prii Sokolu, ki doto» čajo vrsto telovadbe za vsakega dečka in naraščajmika, vaje zanj predpisuje zdravnik društva, ki pozna natanko vsak defekt orga» nizma.
Odpravi naj se ročno delo deklic kakor dečkov, ker to le ovira razvoj oprsja.
Zdravstveno nadzorstvo nad otroki je treba poveriti šolskemu zdravniku, ki naj ima v stalili evidenci sffiaibotne in bolehne otroke in se mu potem tni treba toliko brigati za zdravo mladimo.
Za slabotno, posebno pa za ono s tuberkulozo ogroženo šolsko deco naj se ustanovi za vso banovino gozdna šola na deželi v či» stem zraku. Ta naj bi imela: 4 razrede (osnovne šole, pozimi v poslopju samem1, v de»
Ni še tako daleč za nami čas, ko je' Pev» ški zbor UJU ponesel našo pesem po braitiski Češkoslovaški ter tamkaj proslavil naše delo in ipokazal, da stremi ¡tudi j ugoslo vensko uči-teljstvo za istim ciljem, kakor češkoslovaško & svojima zboroma praških in moravslkih učiteljev. Ta turneja je prinesla našemu zbo-Iru laskava priznanja češke in stovaške muzi» kalne publike, vsemu jugoslovenskemu uči» iteljlsrtrvu pa voepila ponos, da je iz njegove sredine nastal mogočen pevski zibor, ki se je V tako kratkem času povzpel do tako prizna» ne umetniške višine.
manj poslužujejo meščani, dasi so njene edi» cije tudi pri njih deležno izrednega zani» manja.
Odlika Kmetij sike Matice .so njene po» Ijudino pisane ¡kmetijsko strokovne knjige, katerim se redno pridružujejo poleg povesti še druge z gospodarsko, pritodoslovno, zgodovinsko in sploh poučno vsebino. Tako nam je v zadnjih letih poklonila Kafolavo »Sad» jarstvo«, Iki je že v naslednjem letu doživelo drugo izdajo, Rohrmanovi »Zbirki kmetijskih naukov«, Gombačevo »Umno kletarstvo«, tovariša Skulja »Našo zelen j ad«, Oblakovo »Našo prašičjo rejo«, Teržanovega »Kmeto-valČevega svetovalka«, dalje iPrepeluhotvo »V boju za zemljo in državo«, Sovretove »Gospodarske razmere pri sltairih narodih«, Mae» terlinok»We,strovo »Življenje čebel«, »Kuhar» ske bukvice za kme.tske žene in dekleta« in druge. Že iz teh bežnih nalvedlb se jasno vidijo smernice, ki vodijo Kmetijsko Matico pri njenem delu.
Njeno književno darilo za leto 1930. je obsegalo običajne 4 knjige, od katerih nas je najbolj iznenadlla prof. Čer mel jeva »Ljudska aSt/ronomija«, edina sivo je vrste v naši literaturi. Pri mjeni izvrstnosti se prav nič ne čudimo, če je skoro sama od sebe ¿le-, zla med šolske pomožne knjige. Tudi nobetna šoMca knjižnica je ne bi smela pogrešati, ker bi primernejšo težko dobili' celo po izrecnem naročilu. (Knjiga obsega 192 -sferam velike osmerke, je boigalto ilustrirana in ima pridani še dve karti: obzorno im severne polute1.
Prof. Zalaznik: »Dvig uboge gina j -n e« nam podaja zgodovino borbe jugoslo» vanskega kmeta za svobodo in pravico V dobi od njegove naselitve ma današnjem ozemlju do ustanovitve svobodne države. Tudi ta knjiga bo lahko tovarišem dober pri» pomoček prr pouku domače zgodovine.
ževnem vremenu v lopah, sicer pa na pro» 6'tem za vse druge čase, prenosljive stole in pisaliie. mize, skupna prenočišča za deao, stanovanja za učitelje in nameščence, obednico, umivalnico in kopalnico ter igrišča.
V splošnem se mora voditi fcontroHa sta» novanj in siromašnih oseb, v prvi 'vrsti ipa onilh, kjer se nahaja jetičen član. Pomagati je treba z nasvetom in seveda tudi dejansko za sanacijo Stanovanja, za iziboljšanje prehrane, s perilom in obleko.
Vrši naj se najstrožja kontrola}obratov in brezobzirna sanacija onih tovarn, iz katerih se rekrutira največje število tuberkuloznih.
Potrebna je kontrola krav po živino» zdravnikih in odkup j etičnih kirav po državi.
Siromašnim svojcem jetičnih naj se nudi podpora v hrani.
Razkuževanje tuberkuloznih stanovanj je nujno potrebno pri preselitvi ali smrti. Stalno se morajo nuditi desinfekcijska sred* stva sostanovalcem jetičnega. Nalezljivo bolni naj se izolirajo.
Uvedejo naj se posvetovalne stsanice za določitev poklica.«
•
Po pravilniku o zdravstvenih občinah so tudi učitelji člani zdravstvenih odborov v občimi. Obsežen je delokrog, ki ga imajo ti odbori in tudi naloga učiteljstva pri njih je velevažna. Osobito. za učiteljice se nudi tu obširno polje, ki ga že pO sivoji naravi lahko celo bolje opravijo od moških.
Sredstva, ki, jih nudijo določbe o šolskih zdravnikih im o šolskih poliklinikah, bo trdba izrabiti do skrajnosti in tudi določbe zakona o narodnih šolah, ki v gornjo odpomoč nala^ ga krajevnim šolskim odborom posebne dolžnosti, bo treba izvesti do kraja.
O gori naštetih novih zakonitih določilih in o važnosti teh dolločb ipa ije najbolje, da razpravljajo sreska učiteljska društva, za kar naj povabijo osobito gg. zdravnike k so» delovanju.
Tudi h gornjim vprašanjem se še povrnemo.
Zbor ni miroval in med tem časom je priredil več koncertov v Draivtski bamoVini in se ikočno odloČil prirediti turnejo tudi po Vseh večjih mestih Jugoslavije. Ta tuflneja se vrši pod visokim pokroviteljstvom Nj. Ve?l kraljice Marije.
Odhod v Zagreb.
V torek 3. marca se je odpravil zbor ina pot in je že isti dan zvečer 'priredil koncert. Na kolodvoru so pričakovali naše pevce zagrebški stanovski tovariši, zastopniki obla» štev in raznih pevskih društev, ki so vsi prav
Povest »Cesta« je izvirno delo našega tovariša Tonettai Gasparija. Njegove povesti^ so na dobrem glasu in tudi to njegovo delo je javnost prav simpatično sprejela. Tragična usoda mladega idealisitjai, ki' pretrpi že v sVoji mladosti' Itežke udarce revnega življenja, ob» čuti v svetovni vojni poleg telesnih ran še razočaranje svojd ljubezni in pade koncem vojne na domaČih tleh, ubit od lastnih ljudi, braneč pred podivjanimi rojaki' svojega nevrednega bližnjega, ki je pred leti vrgel njega in njegovega očeta na cesito — je jedro po»' vesti.
Kot četrto knjigo naj omenim še Veliki koledar za leto 1931. iz zelo zanimivimi razpravami kot so n. pr.: Preporod slovenske Vasi, Pregledi novejše kmetijske zakonodaje, Sokotstvo na kmetih, Kriza itd
Naročnina se je s tekočim letom iznižala na 20 Din.
Znamo nam je stremljenje Kmetijske Matice, da privabi v svoj krog sotrudnikovi in poverjenikov čim več naših tovarišev in Itovarišic. Zato naj tudi te vrstice služijo spoznavanju te kulturne usftanove našega podeželja z namenom, da se tovariši i isaimi z njo Okoristijo i njej pomagajo do uspešnega raz» Voja.	R.
Hubadova župa pevskih zborov.
(Prireditev tečaja za pevovodje.)
V nedeljo 8. marca se je vršil v Ljub» Ijani občni zbor Hubadove pevske župe, v kateri je včlanjenih mnogo (26) pevskih zbo», tov Dravske banovine. Iz raznih poročil po» sameznih funkcijonarjev je posneti, da se
iskreno pozdravili došle pevce in jim želeli mnotgo uspeha. V restavraciji »Lovačlki rog« je bila gositom prirejena! zakuha.
Zagrebški kojncert.
O tem komceritu piše g. Adamič, ki se je sam udeležil turneje do Beograda v »Slovenskem Narodu« naslednje:
»V Zagrelbu, kjer se je vršil koncelrt v dvorani Glasbenega zavoda, obisk ni bil baši najugodnejši. Krivda ne zadene niti pevskega zbora, miti programa, pač pa Zagrebčani, kakor tudi mi v Ljubljani čutimo, diai se glas« bena sezona ibliža komcu in vsi ¡prireditelji hite, da še plasirajo svoje koncerte v ta me« Sec in si zato glasbene prireditve podajajo druga drugi roko. Vsak daln je koncert, pu» blika pa je tu kot pri ¡nas ali v Beogradu vedno ista in me zmore niti časovno niti denarno Vseh posetov. Ni se totej čuditi, ako Zagreb ni obiskal koncerta učiteljevi v tako velikem obsegu, kalkor Ibi bilo to želeti in bi' se to ob drugem času najbrž tudi dogodilo. Del za» grebške kritike je koncertno izvajanje in n<J-kaj programa ¡sprejel dokaj hladno im odklonilno. Morda so bili Itegai neTazpoloženja oce» njevatelja krivi deloma osebni razlogi, delofc ma čisto posebni nazori zlasti o moderni naši vokalni muziki. Izjave omenjenih kriti» kov moramo vzeti kot priznanje ali mepri-znanje pocdincetv, celotna publika pa je spre» jela koncert z izvrstnim razpoloženjem. Ne moremo se dotikati posamezmoslti, toda ves večer je bil zelo animiran in je ¡bilo kljub slabejšemu obisku živahnega ploskanja, vencev in odobravanja silno imnogo, tako, da pevski zbor slovenskih učiteljev tudi v Zagrebu zaznamenuje navsezadnje Odločno ve» lik uspeh svojega Ikoneetta, prav posebno pa še v moralnem oziiru.«
Takoj po .komčamem koncertu se je zbor odpeljal v Beograd, kamor je prispel v ¡stredo 4. marca ob 8"30.
Beograd pozdravlja učifteljel pevce.
Že nekaj dni pred prihodom Učiteljskega pevskega zbora iz Ljubljane so pisali vsi beograjski listi o koncertni turneji ,zbora. Ob prihodu v 'Beograd je bilo zbramo ma kolo* dVoru mnogo odličnega' beograjtskega občiin» stva, prihiteli so, zastopniki ob,Lastev, učitelj-stvo, šolskai mladina, zas|topnikii pevsikih dru» štev itd.. Ko je privozil vlak je sviirala tudi vojaška godba.
Prvi je pozdravili svoje slovenske tovariše g. Dragoljub Ilič, predsednik beograjskega učiteljlskega pevskega zbor a »Mairinlkovič«, ki jim je v iprav prisrčnem govoru želel naj» boljših uspehov na tej turneji.
V imenu ministrstva iprosve t e je ¡pozdra» vil zbor g. Strahinja Damljanovič, šef odiseka za narodno izobražanje, ki je v svojlem go» voru izjavil: »Ministrstvo prosvete je vedno budno spremljalo delo našega učitoljstva in bo delalo to. tudi v bodoče. Naši učitelji so pokazali dobre rezultate pri delu na prosvetnem in kulturnem polju. Tem učiteljem ipripa» date Itudi vi diragi bna.tje iti sestre iž Ljubljane. Pozdravljam vas v imenu ministrstva prosvete in želim, da odnesete iz Beograda najlepše vtise.«
GoSpod Durovič je pozdravil naše pevce in pevke v imenu beograjske občine.
morajo marsikatera društva boriti z raznimi zaprekami. Predvsem jim primanjkuje glasovnega materijala ter tu in tam dobrih pe» vovodij. Žuipni pevovodja g. Zorko Prelovec je med drugim omenjal, kako v veliko pomoč so pri posameznih zborih prva učitelji, ki se tudi na te,m polju prav pridno uidejstvujejo. Saj bo na župnem koncertu nastopilo izmed 13 zborov šest takih, ki jih vežbajo učitelji Z glasnim pritrjevanjem tso navzočna delegat je sprejeli Zorkov predlog, da se občni zbor pridruži spomenici UJU Ljubljana, za» devajoči kritiko ob priliki zasedanja Ibanske» ga sveta.
Isti dan popoludne se je vršil v veliki dvorani Uniona župni koncert 13 pevskih zborov. Posamezni zbori iso (šiteli 21 Ido 107 pevcev in pevk. To je bil res veličasten župni praznik. Poslušali smo IMrke im najtežje skladbe. Čuditi se je ambicijoznositi posamez» nih društev, saj so se nekatera mlada društva lotila težkih in najtežjih modemih skladb. In vendar so vsi Zmagali tta celi črti. Dohro je, da to niso bili tekmovalni nastopi, ne vem komu bi dali prvenstvo. Umljivo je seveda, da moramo tu izvzeti ljubljansko Glasbeno Matico.
Ni moj namen pisati kritiko o posamez» nih zborih, saj1 me bi (bilo baš lahko: 13 zbo-, rov z 27 kompozicijami. To' je bila le revija, zborov. Ako pa bodo zbori tako napredovali, kakor so v pretečenem letu in bo prvo' nedie» ljo v marcu leta 1932. tekmovalni nastop, te« daj pa bodo imeli, ocenjevalci težko delo. Prepričan sem, da bomo takrat zopet ¡našte» vali in našteli še več zborov, ki jih vodijo učitelji: ta je Oskarjev, ta je Dragotinov, ta Janezov, ta Vinikotov, ta in ta itd. Bo jih bo, še mnogo jih bo, saj'letos nekateri niso mogli priti. Pa se bo še našel kdo ki se bo upal vreči kamen?	Tit.
Pevski zbor UJU — Ljubljana na turneji po Jugoslaviji.
Počastitev koncerta po Nj. Vel. kraljici Mariji. — Odlično darilo Nj. Vel. kraljice in g. ministrskega predsednika generala Petra Živkoviča zboru. — Poset ministrskega predsednika generala Petra Živkoviča, prosvetnega ministra g. Br. Maksimoviča in ministra za šume in rude g. Dušana Serneca na koncertu. — Tudi v drugih krajih so koncerti dobro uspeli.
Vsem se je v imenu zbora zahvalil gosp. Ivan V otok, ki je poudarjal' radost zbora nad tako prisrčnim sprejemom.
Matineja za šolske otroke.
Po sprejemu so odšli naši pevci in pevke
v »Dačlki dom«, Ono lepo zgradlbico našega udruženja, kil nudi za mal denar Iprenočišče vsemu učiteljsltvu, ki pride po opravkih v Beograd. Tam se j!e Iraajsltafifll tudi naš zbor, a hrano so dobili v Učiteljskem domu, ki je prav blizu Dačkega doma. l Popoldne se je vršil koncert za šolsko knladino v univerzitetni dvorani. Nabito polt-na je bila ta dvorana in to ni malo. Oni to"» tviairiši(oe), ki so bili na letošnji gliavni skup» ščini v Beogradu si 'lahko predstavljajo kak» gne množice šolske mladine se da spraviti v Ibo ogromno dvorano, da je nabito polna. In Vendar je bila! — Prvi nastop v Beogradu in že pf.vič tak uspeh! Kalkor 'po Češkoslovaški, itakO' se je tudi v Beogradu obinesk' priredi-Itev mladinskega koncerta.
Deputacija zbora pri gg. predsedniku vlade, ministru prosvete in ministru za šume in rude.
Pod vodstvom predsednika UJU tov. Rabirenoviča se je oglasila dne 5. marca de* putacija Pevskega zbora UJU pri predsedniku vlade g. Pe.tru Živkotoiču, ki je deputacijo sprejel zelo prijazno. Zanimal se je za delovanje učiteljskega zbora in učiteljstva Sploh. Obljubil' je zboru pri njegovem težkem kulturnem delu vso 'podporo ter mu je izročil kot prvo pomoč zares lep znesek 10.000 Din, Za velikodušen dar g. ministrskega predsedi nika mu bodi na tiem mestu izrečena naj i ■iskrenejiša zahvala, kajti s tem darom je g, ministrski predsednik pokazal, da razume prepotrebno in zelo koristno misijo Učitelj» skeg.a pevskega zbora', ki zahteva od slovenskega' učiteljsitva ¡predvsem pa od čillanov izboira velike požrtvovalnosti in ¡budi materi» jelnih izdatkov.
Deputacija je pozdravila tudi ministra prosvete g. Božo MaksimOviča, ki je istotlako obljubil Zboru svojo pomoč. Ravno tako ste je zglasila deputacija pri ministru za šume in rude g. Sernecu, ki je odposlk'nce zibora, prav prijazno' s/prejel.
Lep uspeh valernega koncerta, ki sp ga pose-tili visoki gosti.
V četrtek zVečer se je vršil v operi koncert, ki je pokazal kako globoko umevanje ima beograjska publika za koncertne prire» dit,ve, ipokazall pa je tudi, Ikiako visoko ceni požrtvovalnost iriaših tovarišev pevcev in pevk.
Med odličnimi gosti, ki so posetili kom cert naj omenimo predvsem visoko pokrovi» teljico Nj. Vel. kraljico', ministrskega predsednika g. arm. generala Petra Živkoviča, prosvetnega ministra g. ¡Maksimoviča. Tudi mnogo drugih odličnih osebnosti je prisostvo» valo koncertu, da je pa bila prireditev pravilno pripravljena, je pričala nabito polna dvorana. Vsiled tega moramo priznati beo-grajlsfcim tovarišem njihovo požrtvovalnost ¡za tako lep uspeh.
Med odmorom je prišel na oder odposlan nec Nj. Vel. kraljice Marije in izročil zboru res kraljevski dar visoke pokroviteljice zne» sek 10.000 Dini. Vsaka beseda zahvale bi bila premajhen izraz čuvstva, ki ga je vzbudila tako velika pozornost Nj. Vel. kraljice Marije napram Pevskemu zboru UJU. — Živela Nj. Vel. kraljica, živel visoki kraljevski dom!
Po koncertu se je vršil v hotelu (»Srbija« res prisrčen itovariški sestanek naših pevcev z beograjskimi tovariši!
O koncertu samem so poročali vsi beo» grajski listi, ki so prinašali obširna poročila, vsa polna pohvale1 in priznanja. Naj na» vedemo nekatere odstavke iz posameznih poročil:
»Politika« iz dnie 7. marca.: Relativno presojeno, imajo Slovenci največ peViskih društev, a iz umetniškega stališča je treba priznati: STO venci imajo nekoliko zborov vi» šoke kvalitete, v prvem redu zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani.
Za tem visokim prvenstvom teži »Učiteljski pevski zbor« iz Ljubljane.
Nadalje: Pevtski zbor UJU v Ljubljani je muzikalno telo z artistično avtoriteto, to je nesumljivo Samo avtoritativno pevsko društvo more izvesti Ostetrčevo ^ Pese m o suhi. muhi« naturalistično in precizno .arti< stično naenkrat; tudi izvrstno liriko najugla; jenejšega sloga, .polno intimlne občutljivosti in Slikovite mikavnosti Janlka Ravnika ... itd.
»V r e m e« iz dne 7. imarca poudarja kot v,si drugi, beograjski1 listi, da je IPevsIki zbor UJU sestavljen po načinu zborov praških in moravskih učiteljev in prinaša obširno kritiko. o koncertu in pravi med drugim tudi to:
»Peti' pod takimi akustičnim okolnostmii moderne kompozicije skrajne levice, kot so Osterčeva »Pesem o suhi muhi« in Kogojeva »Vrabci in strašilo« ilm ito s tako sigurnostjo in čisto intonacijo, kot je pel zbor sloven» skih učiteljev, ni' niti najmanje lahko, in V tem pogledu je pokazal izbor, na način, ki zasftiži respekt, da zanj me. obstojajo nikaki tehnični problemi, niti oni najbolj komplicv» ranega atonalnega zborskega sestava.«
Zbor si je IS tem koncertom v Beogradu priboril 'poleg lepega števila trofej tudi pri» znanje vseh beograjskih glasbenih činiteljev in vsega beograjskega učiteljstva.
Učiteljsko pevsko društvo »Marinkovič« je podarilo našemu pevskemu zboru krasen srebrn venec, Jugoslovanski pjevački savez je poklonil zboru krasen adbum slik iz Južne Srbije. Tudi ministrstvo prosvete je ¡podelilo zboru izredno lep album slik iz svetovne voj(ne.
Naravnost ganljivo je bilo slovo na beo» grajskem kolodvoru. I'osLavijJjai'i so se od naših pevcev njihovi stanovski tovariši, mnogi v Beogradu stanujoči Slovenci in veliko število odlične beograjske publike.
Koncert v Novem Sadu.
V Novem Sadu), kamor je prispel 'Pevski zbor UJU v petek 6. marca, mu je bili prirejen na kolodvoru res' prisrčen sprejem. Vse tamkajšnje učiteljstvo je bilo zbrano na ko* IPodvoru in po tovariškem pozdravu je od» vedno svoje slovenske tovariše v isvoj Uči» teljski konvikt, kjer so jim postregli z raznimi okrepčali. Naši .pevci so si nato ogledali razne zanimivosti v mestu samem, ped ka» terimi je treba omeniti predvsem poslopje »Sribske Matice«, kjer sta jih 'pozdravila pred» sednik g. Lotič in tajnik,g. Manojilovič. Ogledali so si tudi trdnjavo Petrovaradin.
Koncert se je vršil zvečer v vdlliki dvo* rani, k'i je bila zasedena do zadnjega pro» štora. Prisostvovali so koncertu tudi najod-liČnejši predstavniki mesta in oblastev.
Tudi o tem koncertu so prinesli zelo pohvalna poročila in kritike vsi inovosadski in tudi beograjski listi. Vsi listi bre'z izjeme poudarjajo visoko kvaliteto in odlične zmožnosti Pevskega zbora UJU.
Po koncertu je bil prirejen v Oficirskem domu banket.	\
VeS čas svojega bivanja v Novem Sadu so bili naši pevci gosti »Novosadislkega uči» teljskega društva«, ki mu gre zahvala, d'a so bili naši tovariši tako lepo pogoščeni.
Iz Novega Sada so odpotovali' pevci v Bačlko Palaniko, Vukovar, Osijek, Brod in SiSek. O teh koncertih bomo poročali v prihodnji številki »Učiteljskega Tovariša«.
Dragoljub Brankovič, 1
inšpektor min. prosvete v Beogradu.
Oddelek za ustanove de-fektne dece v ministrstvu prosvete v Beogradu.
(Prispevek k zgodovini pouka defektne dece.)
Dragoljub Brankovič,
šef odseka za pouk in oddelka za defektno deco v ministrstvu prosvete
Oddelek je bil ustanovljen z uredbo o ureditvi ministrstva prosvete od 31. julija 1929. Dotlej ni ¡postojal ne tak oddelek in inie današnji odsek za pouk v okrilju oddelka za osnovno šolstvo v ministrstvu, iki je b® iz omenjeno uiredbo v novembru 1929. nalnOvo organiziran. Pač pa je obstojal dotlej; odsek za pouk samo za Srbijo, Črno goro in Vbjvo« dino in še ta v zelo siromašnem in skrčenem obsegu, s 3 uradniki. Za .ostale dele države ni olbistoja'1 inaučni odsek, temveč so reševali za vsako, pokrajino personalni odseki istočasno tudi čisto naučne zadeve. Iste zadeve' glede pouka so se reševale v raznih teh oddelkih na irazlične, neenotne načine. Z navedeno uredbo je 'bilo tudi 'tk>. vprašanje pravilno re= šeno, inaučni odsek se je1 združil' fn poslova» nje je enotno za vso državo.
S to uredbo je bil inaučni odsek ministrstva razdeljen na pet oddelkov, in sicer: od» delek za meščanske šole, oddelek za narodne šole, oddelek za defektno deoo, oddelek za zabavišča in oddelek za manjšinske šole. Vsak oddelek ima svojega šefa', odnosno referenta, ki rešuje;, v Sporazumu s šefom maiuč» nega oddelka, naučne zadeve. DaneS Se lahko trdi, da predstavlja ta odsek pedagoški seminar, v katerem .se rešavajo p,siho»pedagoški problemi celokupnega pouka in za vso drža» vo. Talko združen in urejen odsek iza pouk ima podlago, da vodi pouk nlarodinih šol vzporedno z naprednim .šolstvom severa in zapada.
Z ustanovitvijo oddelka za defektnO deco je započeto intenzivnejše in sistematič-nejše delo v pogledu pouka in vzgoje te dece. Za sedaj se delo tega oddelka omejuje na štiri področja, t. j. na slabonadarjeno, slepo, gluhonemo in moralno pokvarjeno deoo. Za tem je predvideno tudi poučevanje abnor» bnalne, pohabljene, zaostale, tuberkulozne dece, kratkovidne, nagluhe in dece z govornimi hibami, za katero skrbe tudi zapadhe dr» žave, da se poučuje ¡po posebnem psihoze» dagoške.m ustroju pouka.
V naši državi obsitioje .zavodii za gluhonemo de eo v Beogradu, Jagodini, Zagrebu in Ljubljani, za slepo deco pa v Zemunu, Zagrebu in Kočevju. Za Slabonadarjeno (debil-no) deco pa obstoje institucije v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Zemunu, Beogradu, Novem Sadu, Subotici, Veliki1 Kikindi in Banji» iuki. Za vzgojo moralno pokvarjene deee ob» Stoje zavodi za moško, idleeo in imaloletnike v Beogradu, Glini in. Paliniskem, z a ze'nske
v	Slavonski Požegi. V pedagoškem pogledu spadajo ti zavodi pod odsek ministrstva pro; svete, dtugače pod upravo ministrstva pravde.
Oddelku ministrstva prosvete je bila že takoj v početku odkazana naloga, da izobrazi strokovne učitelje za šole vseh vrst defektne deoe. Iz tlega ozira je ¡g. minister prosve.e izdal 23. avgusta 1929. odlok, da se premesti 10 učiteljev v Beograd, da posečajo v teku šolskega leta 1929./30. predavanja in polože ob sklepu leta izp.it iz sHedečih predmetov: psihologija deteta, psihopatologija deteta ugotovitev inteligenčne stopnje šolskega of roka, vzgoja in pouk zaostale in nenortnaine dece, pouk v oddelkih za nezadostno razvito deco in praktične vaje.
Razpisa so se lahko udeležili učitelji in učiteljice narodnih šol, ki so dovršili učite» Ijišče s prav dobrim uspehom, med 25 in 35 starostnim letom, ki so poslednji 2 leti bili odlično ocenjeni Predinost so imeli kandidati, ki so obvladali kak tuj je'zJk. V zvezi s tem odlokom je bil izdan 5. decembra 1929. drug odllok, ki je odrejal, da prične tečaj 20. decembra 1929. in traja do 30. junija 1930. Kot voditelj tečaja je bil postavljen načelnik za osnovni pouk ministrstva prosvete. V zvezi s tem odlokom sta bila otvorjena dva razjeda za slabonadarjeno deco' v Zemunu, ki naj služita tečaju kot vadnica in so bili ime« faovani tudi učitelji' za ta razreda. Mesto 1Q je bilo sprejetih v tečaj 18 učiteljev. Zawe» feati so se morali, da bodo najmanj pet lllet
V	službi v razredih za, slabonadarjeno deco.
V	ta tečaj sta bila sjprejdta1 tudi dva Učitelja Specialnih šol iz Češkoslovaške, Jan Šoltes, učitelji za slepe in Franjo Šrom, učitelj glu» honemih.
Z oduioko'm g. iminištra prosvete od 15. januarja 1930. je* ¡bil tečaj priključen nia osno»
vi	§ 25. zakona o učiteljiščih moškemu učiteljišču ter je bili za voditelja tečaja imenovan ravnatelj učiteljišča. Ti je dobil nalog, da v sporazumu s profesorji sestavi1 učni na» ©rt ter ga predldži ministru .prosvete v odo» britev. 1
Od 6. do 12. ise je vršil .izpit prvega te» Čaja. Izpit jie bil pismeln, ustmen in praktičen. Tema fepita je bila vzeta i z pedagogike abnormalne dece v izvezi s psihopatologij o. Ustmeni izpit se je vršil iz vseh predmetov. Praktični izpit je poHagail vsak Ikanididat na vadnioi v Zemunu. Vsi) deli1 izpita isjo se vršili po načinu zrelostnih izpitov na učiteljišču. Komisij o so tvorili načelnik ministrstva pro>-svete za osnovni pouk, direktor tečaja in vsi profesOirji. K izpitu is|o bili pripuščeni tudi kandidati, ki so že ipraktici'rali v kaki šofli (zavodu) za defektno deco (slabonadarjeno, Slepo, giuhonemo, moraHno. pokvarjeno) najmanj tri1 leta ter so bili odttänio Ocenjeni. Vsega se je priglasilo k izpitu 22 kandidata bd' katerih je 17 položilo vse izpite povečini 'i priav diobrim in odličnim uistpehom, 5 jih j.e bflio odgddienih iza 3 mesece. Oba češkoslovaška učitelja sita položila izpit z 'odličnim Uspehom.
29. julija 1930. je izdal g. minister pro» svete odlok, ida Se v oktobru 1930. leta otvoii nov tečaji za izobrazbo učiteljev defektne dece (za slabonadarijeno, gluhonemo in slepo deeo) ter da isie sprejme 40 Učiteljev. Tečaj ima trajal ti do kraja j'uni'ja 1931. tlleta. 30 kan; didatov se mora 'posvetiti vzgoji' in pouku sllabonadarjene dece kot glavni stroki, a po» Uku1 in vzgoji slepe in gluhoneme dece kot stranski sjtiroki. Po 5 kandidatov pa mora Vzeti pouk in vzgojo slepe ali' gluhoneme dece koifl ¡gfllavmo stroko in postopek s slabonadarjeno deco kot stransko Strokio. Prednost za sprejem so imeli kandidati z boljšo k vali» fikacijo in 'položenim ipraktičnim učiteljskim izpitoim ter ne nad 5 llleiti službe. Razpis ise je izvršil potom barskih u|prav. sprejem pa je f>itl i'^gotovlSjen do 15. septembra 1930. Izbor (kandidatov jet izvršil o'dldelek za defektno (deco naučnega odseka ministrstva prosvete.
Z odloikbm od 30. julija 1930. so bili imenovani predavatelji za drugi itečaj, ki ima trajati 9 meislecev, doc im se je Vršil prvi 6 mesecev. Predavanja se vrše iz sledečih predmetov: Pedagogika abnormalne dece (2 uri), metodika slabonadarjeno dece s seminarskimi Wa'jami (4 oi're), pedagoška 'psihologija (2 uri), (psihologija deteta z ugotavljanjem imteligenč» de' stopnje (nadarjenosti) (3 ure), .psihopato» iogija deteta z uvoidom v telesne osobitoisti in fizičnim razvojem deteta (3 ure), ročno de'lb (izdelava učnih sredstev) (2 uri), psiho» iogija sllepih (1 uro), zgodovina pedagogike (slepih (1 uro), metodika poučevanja slepih seminarskimi vajami (4 ure), zgodovina peda= igolgike gluholnemih (2 uri), metodika pouka /»lUhonemih (4 ure) s seminarskimi vajami. Sprejetih je bilo 51 učitelj, 7 jih je izostalo, tako da so sedaj na tečaju še 44 učitelji, ki iso iste opredelili1 za irazne stroke: za slabona» darjeno., gluhonemo in .slepo' deco. Vsi imajo prejemke kraja v katerem so .službovali.
Kot vadnice služijo: Zavod za slepe v Zemunu (Aleksandrovo), zavod za gluhoneme V Beogradu in oddellki za slabonadarjeno deco v Zemunu in Beogradu. Namen tečaja rje fspoSobitd potrebno število učitelljisitva za specialne šole Vsak kandidat bo usposobljen za dve' stroki, ker jle .po pravilniku ob» ivezan vsak, da študira polog glavne skupine še po eno kot stranlsko.
V svrho Sjpecializiranja v pomožnem šol» stvu so bili trnje kurzisiti odposlani na eno» lleten študij v inozemslttvo, v Češkoslovaško in Poljsko. Poleg teh se nahajajo še Štirje Strokovni učitelji defektne dlece v Češkoslovaški, in to: Dušan in Olga IPantič teT Radi' 'voj in Ruža Tijanič.
Oddelek za defektno deco minisltrstva iprOsvete deluje skupno in sporazuimjrao z isto-limenim 'oddelkom minisitnsittva socialne polit Itike in narodnega zdravja.
Dovršujiejo učne načrte za slabo na dar» ijeno, gluhonemo in slepo .deco, .ki bodo dobili tslkoro. svojo potrebno sankcijo. ) Izobrazbi in vzgoji defektne dece se po» isveča obilo pažnje, sliičino zapadu in Severu ter je pričakovati, da ne bo prošlo mnogo ča» i?a, ko se bomo približali zapadno»evropslkim idržavam Iter bomo. stali' iz njimi v isti črti. Oočim so eni prtve tečaje za izobrazbo sftro-kovnih učiteljev slabo nadarjene dece omeje» Vali na nekaj dni in tednov, so naši' tečaji mnogo solidnejši in bolje organizirani: prvi je itrajal 6 mesecev in 10 dni, a sedanji bo tra» j al 9 mesecev in izpit v 10 mesecu.
Pisec teh vrstic je imel priliko, kot odi» iposifanec minisltrstva Se uveriti, da so dobili fanški kur z isti ^le po in solidno podlago in izobrazbo iz ps ih o 5 p e d a'g 0'ških naukov in iz 'zdravstvene pedagogike. Tečaj jim j.e dal so-
i	ji dno podlago, da se iliahko razvijejo v od» Civne učitelje pomožnih Šol. — '»G 1 a s n e »
ii	u ž n i h«, mesečnik za vzgojo in pouk silepe, ¡«luhoneme, slabonadarjeine in zaositale dece, iit. 1., 2. februarja 1931.
Šolski upravitelji, pozor!
Intelektualna statistika.
Tiskovine za intelektualno statistiko Lige narodov
je založila z ozirom na obilna naročila sol. upraviteljev Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Dobe se sledeče tiskovine:
1.	Za društva, obrazec II. B.
2.	Za knjižnice (biblioteke), obrazec IV. A.
3.	Za predavanja, obrazec II. Cb.
Cena a 50 par. — Rok je do 20. marca.
Šolski upravitelji, pozor!
Ugodna prilikal
Uprava UJU pov. Ljubljana razprodaja svojo zalogo
Zvončka in
Popotnika
Predvojni „Zvonček" letnik (nevezan) a Din 5'—.
Povojni „Zvonček" do leta 1928./29. a Din 10 -.
„Popotnik" do leta 1928./29. letnik a Din 15—. (Brez poštnine).
Ne zamudite te ugodne prilike!
Spominjajmo se ob vsaki priliki učiteljskih domov v Ljubljani in v Mariboru!
ie 50 let
najbolj priljubljena
krema za ievlie
Svoja domova lahko zgradimo s pomočjo Učiteljske gospodarske poslovalnice! — Zakaj?
Splošne vesti.
—	Umrl je v celjski bolnici tov. Vladmir Požar, šolski upravitelj v Radečah pri Zidanem mostu. Pokojnik je bil član ožjega so» sveta poverjeništva UJU — Ljubljana, v lita* gaškem okraju je bil predsednik tamošnjega učiteljskega društva. V stanovski organizaciji se je udejistvoval z vso 'vnemo ter je po» segal aktivno v delo. Bil je dober tovariš in se je vedno zavzemal za pravično stvar. Tudi ikot šolnik je bil) mož na svojem mestu. Za» pušča ženo in pet otrok. Preostalim iskreno sožalje!
—	Šolski; vrt in naturalno stanovanje. Na
stavljeno vprašanje odgovarjamo: Šolski vrl je učilo in ga mara obdelovati šolski upravitelj Ikot takega za prirodoznanski pouk. Ako sam tega noče ali ne more, se mora poveriti uprava vrta Ikalkemu drugemu Učitelju na šoli. Glej zadevne odloke šolskih oblasti! Glede drugih zemljišč je vprašanje, kake pravice ima do njih šolski upravitelj. Ako so njemu dodeljene v užitek po kaki ustanovi, llahko poljubno ¡razpolaga z njimi. Ako ¡so pa last krajevnega šolskega odbora, dofibča ita načir* užitka. Stanovanje šolskega upravitelja je določeno po zakonu upravitelju' in ga mord le-ta uživati. Ako se. kako drugače dogovori s krajevnim šolskim odborom, bi bilo mogo< če, da ga uživa kdo drugi. Nastane pa vpra» sanje1, ali ima ostaTo učietljstvo stanovanje v naravi. Ako ne bi prišlio to v prvi Vrsti v poštev, ke,r ima po zakonu pravico do' natu-ralnega stanovanja.
—	»Bolgarske učiteljice«. V zadnjem »Učit. Tovarišu« poroča tovariš —zič« o bolgarskem učiteljstvu. Pozornost je' vzbudil zlasti odstavek o učiteljicah, ki vsebuje sle» deče stavke: »Domišljavosti in nekakega do» minantnega položaja nad kolegi ne poznajo (namreč bolgarske učiteljice). Vse se prav lahko poroče in zato med njimi ni najti sta» rih samskih učitdjic.« — Ker sem imela pri» iožnoslt, to opazko tovariša —»žica« že prej enkrat citati (in slišati), si ne morem misliti, da bi bila brez namena. Imam vtis — in z 'menoj tudi druge tovarišice — kot da se ne» kje nahajajo Učiteljice, ki' so »domišljave« in ki »hočejo imeti nekak dominanten položaj had kolegi«. Tovariš, ali poznate kje kakšno tako deželo na svetu, kjer bi se to godilo? Pa menda- ne mislite celo na nase razmere pri1 tem? Potem pa, prijatelj, ine hodite na Bolgarsko proučavat (tamkajšnje razmere, ampak poglobite se raje v naše- doma in v mentaliteto na)še učiteljice. Pa boste kmalu videli, da so naše učiteljice še manj domišljave in da zavzemajo še veliko manj domi». nantno stališče' napram svojim kolegom. Opazka o domišljavosti je sploh mesltvarna. Domišljavost je duševna lastnost posamez» nika in se nikakor ne more aplicirati na gotov stan ali dtel stanu. Posamezni domišljav» ci se pa inajdejo v vseh stanovih in je gotovo studi med bolgarskimi učiteljicami katera vmes, kakor povsod. Da pa bolgarske učite» ljice niso domišljave verjamem, saj so povsod učiteljice preskromne in prepričana sem, da bi slovenska učiteljica Rncfta večji ugTed in boljše istališče v javnosti, če bi bila manj skromna. ČestO se poudarja, da je šolstvo v Sloveniji na visoki stopnji; ker je od vsega ■učiteljstva' 2/3 učiteljic, je to gotovo v veliki hieri njihova zaisluga. Da ne skušajo zavzeti <»nekak dominanten položaj« nad kolegi pri»1 €a dejstvo, da ne zavzemajo niti v orgahi-za» ciji, niti po drušitVih nobenega vodilnega mesta. iPisec mavaja tudi kot nekako posebno prednoistt bolgarskih učiteljic, da »med njimi' •ni najti starih samskih učiteljic«. Take staro,» kopitne izjave in opazke so mogoče samo še pri nas. Visi vemo, da je v severnih državah, kjer je kulit-ura na višku, med najbolj izobra» (žen i mi- ženami zelo mnogo takih, ki se niti nočejo- poročiti- in posvečajo celo svojo osebo poklicnemu in javnemu delu. Tudi ¡vise prosvetno delo med našimi ženami je povečini plod »starejših samskih učiteljic«. Kajti rrilajše romajo iz kraja v kraj in se ne mo* rejo Itako hitro vživeti -v nove razmere, poro» cene pa. iso že "itak povečini preveč vlprežene od svoje trojne dolžnosti. Kar s'e tiče enakopravnosti je sicer res da so učiteljice Služ» beno enakopravne s kolegi, vendar pa -tudi tam žene nimajo enakih državljanskih pra» Aic kot moški in se morajo boriti za Vsako postojanko, prav kakor so se- morale boriti ¡drugod, ali pa' še bolj. Med prvoboriteljicami fea enakopravnost zavzemajo prvo mesto, učiteljice in g. Ivamova, voditeljica, ženskega1 gibanja na B.. je tudi- učiteljica. Ves razvoj gre isto pot kakor pri, nas, samo, da imajo 'tam žene morda' nekoliko več možnosti razmaha, Vslled česar imajo nedvomno tudi veliko bolj *»dominanten položaj« kot pri nas. — Angela Vode.
—	Učiteljskim društvom, ki niso vplačala
članarine. S to številko »Učit Tovariša« ustavimo dostavljznje stanovskih listov vsem onim. v zadnjem »Učit. Tovarišu« navedenim društvom, ki kljub večkratnim opomin-om niso izpolnila svojih obveznosti napram glav» ni blagajni. Stanovski listi' se bodo tudi nadalje tiskali v isti nakladi, kakor doslej in bodo za ona društva, ki teh ne lbodo> preje» mala, deponirani ipri UJU, pav. Ljubljana toliko časa, da dotična društva urede svoje zadeve. — Dalje prosimo za nakazilo pri» speVka a 5 Din za Dački dom v Beogradu, katerega termin je določen do 15. marca t. I. Vsako nakazilo naj bo označeno s kratkim pojasnilom. — Poverjeništvo UJU Ljubljana.
—	P. n. uredništvo! Blagovolite, prosim, obelodaniti imena vseh nagrajencev referata o štedroji potom poštne hranilnice. Svoje-časno je prineslo dnevno časopisje imena let reh nagrajencev, dočim jih mora biti po zadevnem pravilniku 20. — Naš tisk ,pa ni
obelodanil nič! — Odgovor: Poštna direkcija, odnosno direkcija poštne h-ranilinice nam ni poslala zadevne objave, zato svetujemo in», teresirainim, da se obrnejo na njo.
—	Oklic! »Društvo učiteljic v Ljublijani^ vaDi vse tovarisice k sodelovanju pri sestavi novega učnega načrta za žens|ka ročna dela na osnov-nm šolan, ker nam je isti silno po» -Dreben. frosrmo tudi, da podajo tovarišice svoje mislili k' izpopolnitvi praktičnega učnega načrta za zeniska -ročna dela ¡na učiteljišču, Učittijica t¿ tiezetoe naj pove, kaj bi. bilo še. potreoiiu, da se na-uiče kanidida trnje in česar se manjKá ucil-eLjiei pri znanju tega -predmeta. rri odoorovi seji dne ti. marca t. L se je izvolili poseben odbor,, kr namerava na pod» iagi vposlanih predlogov sestaviti podroben učni načrt, kakršen ¡bi 'bil potreben za današ» nje čase. irrectiOge prosimo do 24. marca 1931. Pri že omenjeni javni odborovi seji jc bila udeležba tovarišic vsa ča-stna; poleg tega so se odizvalle vabilu tudi Ikandidatinje 3. ketnika. Na programu je bilo tudi predavanje tovarišice Doilganove o temi: Kulturna duševin-ost uciteijice ikot vir njenega dela in življenja. —
0	reteraitu, ki' j;e bil prvovrsten, :se -bo razpravljalo na -prihodnjem sestanku. — A. Cel? narjeva, tajnica.
—	Občni zbor društva meščanskošolske-ga ui.iteljstva v Celju. V ponedeljek dlnc V. marca 1931. se je vršil redni letni olbčni zbor društva učiteljev meščanskih šol v Dravski banovini, v poslopju meščanske soie v Celju iz naslednjim dnevnim redom: 1. Po» točilo društvenih funkcij omar j ev. 2. Volitve novega odbora. 3. Slučajnosti. Na predlog predsednika ravnatelja Humeka se je odpo» sLala Nji. Vel. kralju vdanostna brzojavka, Nato je podal predsednik svoje in tajniško poročilo od zadnjega zborovanja do d-aiies. Poročilo je bilo izčrpno in zborovalci so ga. odobravajoč z zadovoljstvom vzeli na znanje. Društveni ¡tajnik Kudež je v vznesenih besedah na kratko orisal desetletno zaslužno delovanje predsednika Humeka, kateremu je v imenu društva poklonil za spomin krasno ¿.ato uro. Zborovalci so pa predsedniku na» vdušeno aplavdirali tako, da se jih je komaj pomerilo. Predsednik se je ginjen zahvalili za dar i-n pozornost. Blagajničarka Čretnikova je podala zadovoljivo blagajnično poročilo, ki se je vzelo na znanje; a tov. Kalinova je pa v imenu preglednikov računov predlagala, da se blagajničarki, kakor tudi celemu odboru, da absolutorij. Dosedanji predesedhikJJu» mek se je za predsedstvo lepo zahvalil. Zato je bil občni zbor prisiljen izvoliti nov odbor, v katerega so bili izvoljeni« za predsednika Rupnik iz Šiške, za podpredsednika Fa-kin iz Viča, za tajnico Fajdigova iz Ljubljane, in za bliagajničarko pa Čreltnik-oiva i'z Šiške. V, odbor so bili izvoljeni: Rudež iz Trbovelj, Rismal iz Slov. Bistrice, Osterc, Mlinaričeva in Klopčičeva, vsi iz Maribora, in Gaspari iz Rakeka. Namestniki tih so: Šterbenk, Cilem-šek, Vutkovič in Vončina. (Preglednika raču» nov sta Kalinova in Roma. Za Zvezinega delegata j¡e bil izvoljen Fakin. Nato so se izvolili še delegati za beograjski kongres: Kveder, Šegula, Ru-dcž, Šterbenk in Jugova.
V	svrho nadaljnjega izobraževanja in spo» zna vanj a naše lepe domovine se je sklenilo, naprositi prometno ministrstvo za enkratno brezplačno vožnjo onega učitelja(ice), ki si želj, ogledati najvažnejše -kraje -naše države. Razen tega se je pri slučajnostih sprejelo še več dobrih predlogov. — F. A.
1	— Učiteljska gosplodárska poslovalnica
je ita teden pričela nakazovati oblj-ulbTjene Odstotke v izmeri, kakor 'je to določila seja upravnega odbora in nadzorstva i'n kakor je fcveltoval Sir j i sdsvet dne 2. februarja1. Komur ni kaj jasno, naj se loblrne ¡na predsednika svojega društva. Ako pa tam ne dobi zadosit-inega pojasnila, pa na UGP v Mariboru.
—	NOVA TISKOVINA ZA ŠOLSKE UPRAVITELJE. Mesečni izpremembeni iz» kaz učiteljstva na šolah. V zmislu zadnjega odloka ministrstva prosvete O. N. br. 8561-2
11.	1931 in kr. bainske uprave IV. No. 3275 od
12.	februarja 1931. je to tiskovino založila Učiteljska tiskarna. Obenem je tudi primerna za negativno poročilo. Naroča se v U č i t e 1 j» ski knjigarni v Ljubljani.
—	Tovarišica Anka Vomerjeva — umrla.
V	soboto j<e umrla naša tovarišica Anka Vo» '.nerjeva v Gradcu, -kamor je šla iska-t poSled^ •nje rešitve svoji zavratni bolezni. Njena n-e-hadna smrt je pretresla zilasti učiteljske kro» •ge. Zakaj bila je zavedna in vzorna učiteljica, (Skrbna' mati svojim trem nedoraslim otrokom lin ljubeča soproga našemu (tovarišu Ivanu. 'Pred nekaj leti je šla zaradi ivratne bolezni Iv pokoj in sedaj ji je podlegla stara komaj 60 let. Zaradi svoje značajnosti in Oíjutíomi» 1 osti- j.e bila silno priljubljena in visoko či-lilana ne samo v učiteljskih, ampak tudi v 'izvenučiteljskih krogih. Bodi ji ohranjen med •nami svetel spomin, preostalim pa naše 'iskreno sožalje!
—	t Valentin Brence. V nedeljo so po» lo,žili v Mariboru k večnemu počitku -upoko» (jenega nadučitielja in častnega občana velenjskega Valentina Brenceta, ki je preminul v 84. leitu svoje sjtarosti. Naj v miru ¡počiva!
—	Obvestilo litijskemu učiteljstvu. Tov. blagajnik ID¡r. Ros t oh ar je odšel ina daljši bolezenski dopust 'tier je prevzela za to dobo ttudt blagajniške posle tov. Z. ;Vrščaj'eva. v Zagorju. — Vsa upravitelfjstva sle naprošajo, da oskrbe -res primerne slike šolskih poslopij
V	predpisani -obliki, ker se drugih Oblik ine more uvrstiti. Kjer dela slikanje težave, naj-fee morda' obrnejo na kakega tovariš a» a-ma-terja, ki jim g d tov o pomore do cenene slike. Po enoraarednieah naj se Vzame na sOliko
eventualno otroke, kair so nekateri tuidi že storili. Pohitite s slikami, čas beži! — Ta j« mica.
—	Učiteljski dom v Mariboru oipozarja svoje čLanstvo na redni- občni 'zbor, kateri se bo1 vršil v četrtek 19.'t . m. ob 10. uri v deški meščanski šoli v .Mariboru. Važnosti učitelj* skih domov, upamo, ni potrebno še posebej poudarjati. Učiteljski dom 'v Mariboru si je postavij razmeroma v kratki dobi že trden/ ¡temelj. Dolžnost nas vseh je!, daga čimprej o zgradimo do strehe. Zato- bi bilo- [umesltno, da so na občnem Jaboru izast-opana vsa uči» '¿eljska društva bivše mariborske oblasti- in. sodelujejo s svojimi predlogi. Katero društvo pa: nikakor ne more poslati svojega za« stopnika„ naj pa pošlje svoje predloge in na» isviete pravočasno predsedniku. — V delu in žrtvah za druge ne pozabljajmo lastnega stanu!
i — Namesto drobne cveitke na sveži grob umrle tovarišice Anke Vomerjeve je daroval ¡30 IDin Učit. domu v Mariboru tov. A. H. iKido bode še izmed nunogih njenih tovarišic, iprijateljev in iznancev na ta način počastil 'spomin vzgle-dn-e pokojinice?
—	t Tov. Anico Kotnikovo, učiteljico pri Sv. Urbanu smo v torek 24. februarja spremili na njeni zadnji poti- v Mariboru. — Po do'i(gotrajni zavratrni bolezni se je morala v cvet-u svoje mladosti — saj je bila komaj 24 let stara — ločiti od svojih dobrih staršev, edine sestre in mas tovarišev, ¡ki sm'o j'o imeli visi praiv ¡raldi. — Nlj-eno prvo službeno medito je bil Sv. Urban sredi solnčnih Slov. goric, kamor je prišla polna idealov ¡mladega člloveka»učitelja. In tu jO je zgrabila bolezen, katero je sprva premagovala vkljub naporni službi, pozlneje pa je morala v zdravilišče. A »vse zdravljenje ni n.ič pomagalo. Zadnje me» sece je ¡rapidno hirala m v nedeljo 22. februarja se je poslovila za vedno. Na zadnji poti ,jo je spremljala, množica Ljudi, ki so poka-' •¿a>'i, kako radi so jo vsi imeli. V imenu ste» f lovskih tovarišev se je poslovil od nje tov. M. Majcen in menda ga ni bilo 'očesa, ki se iti solzilo ob njegovih ganljivih (besedah. — Učitelj,ici in Hj-ubeznivi tovarišici bodi ohranjen blag ¡spomin! — St. H.
—	Zakon o narodnih šolah mora imeti vsaka učiteljica in vsak učitelj, ker mora poznati nove predpise, po katerih se mora ravnati. Rabite ga dnevno in ga morate imeti vedno pri roki. Učiteljska tiskarna je znižala svoji izdaji ceno na Din 15. Ta izdaja vsebuje tudi zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije ter vse potrebne določbe iz zakona o učiteljiščih in srednjih šolah. Ako še nimate zakona, naročite ga takoj po dopisnici pri Učiteljski knjigarni v Ljubljani, dokler ie še kaj zaloge.
Naša gospodarska organizacija.
UČITELJSKI ZDRAVILIŠKI DOM V RO* GAŠKI SLATINI,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
VABILO
na X'I. redni občni zb,'or »Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, r. [a. iz o. z., ki se bo vršili v sredo dne 25. marca 1931. ob 9. uri v poslopju mestne deške osnovne' šole v Celju:
Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika o poslovanju v letu 1930. |	1
2.	Računski zaključek za leto 1930. in odobrenje letnega računa.
3.	Čitanje1 revizijskega poročila.
4.	Sprememba pravil.
5.	Volitev načellstiva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se vrši eno uro pozneje na istem kraju in z istim ¡dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu zašito» panih zadružnikov.
Dol pri Hrastniku, dne 4. marca 1931.
Za ¡načelstvo: Anton Gnus. — Vitko Jurko.
Osebne zadeve.
—i Stalnost v državni službi je| priznana:
Primožič ivanu, Učitelju v Kopri-vniku.
—i Napredovali so v II./3. skupino: Puhr
Drago, strokovni učitelj v Zgornji Šiški a 10%, Pos, v II./4. skupino: Pogačnik Štefka, učiteljica v Krašnji, Bezeljak Marija, učite* Ijica na Uncu,
Stanovska organizacija UJU
Iz druStev:
Vabila:
= LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
bo zborovalo v soboto 21. marca v Ljubljani v beli dvorani »Uni-ona«. Na dnevnem redu je poleg društvenih zadev predavanje g Frana Finžgarja. Tema: »Na katere duhovne osnove gradimo v narodu vzgojo in prosveto?« Za* radi aktualnega ¡predavanja g. Finžgarja, kakor tudi zaradi1 važnih inlternih zadev dru» štva prosimo polnoštevilne udeležbe. Začetek ob 9. uri. Prosimo pa vse člane, da u pošten vajo točnosti.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ČEVSKI OKRAJ Ibo zborovalo dne 21. marca 1931. ob 11. Uri v osnovni šoli v Kočevju. Poleg društvenih poročil je' na dnevnem redu pedagoško predavanje in poročilo odposlan* ca UGP. — Udeležba obvezna.
«
Udruženje jugoslovenskega učiteljtsva poverjeništvo Ljubljana javlja, da je umrl dne 10. marca 1931. v celjski bolnici iskren tovariš in zaveden stanovski delavec, gospod
Vladimir Poiar9
član ožjega sosveta in šolski upravitelj v Radečah pri Zidanem mostu.
Pogreb blagega pokojnika se je vršil dne 12. marca 1931. v Radečah.
Vnetemu in zavednemu tovarišu ohranimo časten spomin.
Poverjeništvo UJU v Ljubljani.
Porodila:
+ ŠMARSKO « ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoje zborovanje v soboto 14. februarja v Rogaški Slatini.
Od 87 članov je bilo taavzočih 47. t. j. 54%.
I.	Predsednik tov. Verfk otvori zborova« nje in pozdravi navzoče člane in goste iz kozjanskega učiteljskega drtištVa, ki so se udeležili zborovanja v lepem številu kljub izred« no neugodnemu vremenu. Posebej pozdraVi predsednik prosvetnega inšpektorja g. dr. F. Kotnika in se mu obenem zahvalili', da se je odzval povabilu za predavanje o nabiranju narodopisne snovi.	1
II.	Zapisnik o zadnjem zborovanju se prečita in odobri.
'III. O nabiranju narodopisne snovi predava g. dr. F. Kotnik. G. pnedavatelj je Taz-delii snov na tri dele: 1. zgodovina narodopisja Is posebnim o z it o m na češko narodo« pisno razstavo leta 18%., 2. pojem in obseg narodopisja in 3. navodila za nabiranje narodopisne snovi v tukajšnjem srezu. — Po« četki narodopisja segajo v ,18. stoletje in naj* dejo rodovitnih tal v dobi romanltike. Smoter narodopisja je V tej dobi povzdiga narodne zavesti in samozavesti, ki pa neredko dovede do subjektivnega vrednotenja folt klornih elementov. Pričete k nove dobe v na« rodopisju znači češka razstava v Pragi leta 18%. Pomen tega dogodka je dvojen: razstava nazorno prikazuje olblseg, vsebino in siste« matiko narodopisja, obenem pa da zlasti Južnim Slovanom dragocenih pobud za delo v tem pravcu. Narodoslovje postane zna« nost in dobi poslej bolj realističen in objektiven značaj, ločita se pojma etnologija in etnografija narodopisni elementi se .razdelijo v duševne in materijelne, narodopisju se pridelijo kulturne naloge (obnova narodopžs« nih občestev i. dr.). Narodopisje je postalo zlasti pri nas važen element iza vzgojo k za« vesti narodne! in državne sik up nos ti, zaito je predvsem učitelj; poklican, da na eni sitrani posreduje zbiranje narodopisnega gradiva zlasti iz svoje ožje okolice, na drugi stratrn pa lahko pospešuje pronicanje folklornih elementov med narod. — Podrobna navodila za delo' sledei v debati.
Sreski šolski Teferent, tov. Šumer poroča, da tse je v tukajšnjem srezu že nabiralo do-movinoznanako gradivo pred kakimi 20 leti; med tem gradivom je tudi dosti ttvarine, ki utegne imeti narodopisno vrednost. To gra« divo bi bilo v doglednem času, vsaj tekom enega leta zbrati, izpopolniti in razporediti, v to sVrho pa so potrebna učiteHjstvu stro« kovna navodila. G. predavatelj se radevolje odzove prošnji, da bo izdelal podrobna to« stvarna navodila, ki se bodo naito razposlala posameznim šolam v svrho obravnave pri domačih učiteljskih konferencah.
Po končanem predavanju se je tovariš predsednik zahvalil g. predavatelju za trud, ki obeta dobrih uspehov, sodeč po zanima« nj»u, ki iga je vzbudilo predavanje pri zboro« valcih.
IV. Tov- predsednik poda poročilo o eadnji .seji širjega sosveta. Na predlog tiov.
Finka izjavi društvo svoje soglasje s spomenico, izdelano na tej seji. Tov. Stefanciosa predlaga, naj poverjeniStjvo izrazi zahvalo učiteljstva za1 izjave solidarnosti! vsem tistim udruženjem, ki so bila o priliki znanih izpa* dov na učiteljstvo na naši strani.
V.	O delovni šah1 poroda tov. Lorger« Mulejeva. Poročevalka obravnava' slučaje iz prakse' v svojem poizkusnem razredu, kadar učna enota (izhodišče) ne nudi dovoij snovi za vse predmete. Dobro se je Obneslo čitanje perijodičnega mladinskega čtiva (»Naš rod«* mladinske priloge dnevnikov) v razredu. Pomoč bolj nadarjenih, manj nadarjenim rodi dobre sadove1, uspehi delovne šole pa se kažejo zlasti v tem, da si znajo tudi jmanj na« dar j eni učenci sami pomagati. Zanimiva po« ročila kažejo, da tov, Lorgerjeva pogumno in uspešno orje ledino nove šole v našem srezu.
VI.	Po končanem zborovanju se tovariš predsednik zahvali predaVateljem in zboro-valcem za udeležbo in zaključi zboroVanje. Prihodnje zborovanje bo 18. aprila v Roga« ški Slatini.
Miloš VeTk, ipreds.	J. Rupnik, tajnik.
+ ZBOROVANJE SRESKEGA UČI* TELJSKEGA DRUŠTVA UJU — LJUBLJANSKA OKOLICA — vzhodni del — dne
14. februarja 1931. ob 9. uri v osnovni šoli v Mostah.	«
Od 113 članov prisotnih 71, t. j. 63%.
Dnevni red: 1. Otvoritev pa tov. pred« sedniku. 2. Predavanje g. dr. Rulsa: Človek in priroda v ljubljanski okolici. 3. Letovanje na Rabu — referiVa predsednik Kosin.* 4. Raznoterosti.	>
I. Po otvoritvi zborovanja s pozdravom navzočim tovarišem ih pozdrav predavatelju g. dr. Rusu — poroča predsednik tov. Ko-sin na kratko o seji širjega sosveta, ki se je vrtšila dne 1. februarja 1931. v Ljubljani.
Na prvem mestu omenja (»Spomenico« banski upravi, ki jo je podpisal v svojem in v imenu članstva — nakar se pri glasovanju ugotavlja, da so vsi soglsan» za Spdmetničo.
Me'd drugim omenja iz poročila glav«, nega tajnika, da se je napravila vloga, da bo
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstvo, vsaka beseda 50 par. NajmanjSi znesek Din 5'—
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajce, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
Prosto stanovanje
za vodstvo in nadzorstvo posestva v okolici Celja se nudi verziranemu g. učitelju v pok. Informacije na poštni predal št. 2 v Celju.
Tvrdka Ign.Žargi - »Pri nizki ceni'
Ljubljana
p r i poroča
Sv. Petra cesta št. 3 in 11
bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor rokavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje.
NA DEBELO IN DROBNO
N A J H I Ž J E
C E N E
UCITEUIKA TISKARNA
V LJUBLJANI
JenaJmoderneje urejena In IzvrSuJe vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.
Tiska Šolske, miadlnske, leposlovne in znanstvene knjige. — llustr.knjigeveno-barvnem in večbarvnem tisku. BroSure In knjige v malih In največjih nakladah. — časopise, revije In mladinske liste.
Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
Šolski zvezki za osnovne, meSč. In srednje šole. Risanke, dnevniki In beležnlce.
Vae tiskovine za druStva In Sole (lepake, letake, Izpričevala Itd.) dajte v tisk Učiteljakl tiskarni!
E Ž N I
K I
L.
MIKUŠ
LJUBLJANA
Mestni trg štev. 15
Na malo Na -veliko
Ustanovljeno L 1839.
Telefon SI. 2282
UČITELJSKA KNJIGARNA
ima v zalogi .Galerijo naSih mož": 1. Trubar, 2. Vodnik, 8. Slomšek, 4. Prešeren, 6. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, 9. ASkero, 10.Tavčar, 11. Lovec, 12. Erjaveo, 13.Jenko, 14.Cankar, 16. Gangl, 16. Parma, 17.Kersnik, 18. Maister, 19. Župančič, 20. Strossmayer. Slika 10 Din.
r
a ■
■
■
i «
■
S ■
a
Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturai trgoviji
„PRI SOINCU"
g*
Glavni trg S
C E L JE
Prodaja tudi na obroke I Za obilen obisk
se priporoča
ALOJZ DROFENIK
banska uprava objavila vsa prosta mesta i— da se stalni učitelj ne premesti brez discipli« narne preiskave — dalje željo nekaterih društev (glede razdelitve »Matice« in »Našega roda«, kar pa ne gre, ker je število naročni'« kov naraslo, in še marsikaj drugega.
Koncem predsednikovega poročila se Oglasi toV. Lulik, ki zagovarja naše težko delo v šoli, kolt) naše pokl'iano delo in ne zdi se mu prav, da se nam nalaga prekomerna izvenšolsko delio, za katero posamezni' dostikrat niti kos ni. Idealnost je učitelja do« vedla da izvenšoilskega dela in sam bi si moral urediti to prosvetno delo.
Po kratki stvarni debati poudarja uči« teljski zlbor, da je v popolnem soglasju s to« varišem Lulikom; zato se na predlog tov. Erjavca stavi v imenu vseh navzočih resolucijo, ki jo prinašamo na drugem mesltu.
¡II. Predavanje ig. dr. Rusa: »človek ir% priroda v ljubljanski okolici« je bilo vse* skozi zanimiva, zato je žel) g. predavatelj za svoje lepo izvajanje odkrito priznanje z živahnim aplavzom.
III.	Končno nas je lto\i. predsednik v ž i* vahnem govoru navduševal za letovanje Ina Rabu. •
Poslušali smo ga kot kakega Robinzona, ki1 nam pripoveduje o svojih dogodkih na našem krasnem Jadranu. Ko je končali, je seveda sledilo zadovoljno pritrjevanje.
IV.	Pri raznoterostih smo prerešetali še manjša vprašanja, kakor o »Samopomoči«, o »Učiteljskem domu«, o Gospodarski poslovalnici, o pevskem zboru, glede stanarine, kuriva in drugo; nakar je predsednik zaklju* čil zborovanje.
M. Kosin, t. č. preds. A. Mainar, t. S. tajnica:
£mbi
■UBiiminii
KARO
Industrija Čevljev ♦
Samo dobre kvalitete! za promenado za cesto za močno rabo za turistiko za lov
za smučanje.
MARIBOR
KoroSka cesta 19.
♦
Cenjeno učiteljstvo uživa še vedno že znane plačilne ugodnosti. Zahtevajte cenik!
DVOKOLESA. ŠIVALNE STROJE
NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJU'
GRAMOFONE
dobite najceneje v trgovini
FRANC LEPOSA, MARIBOR
GLAVNI TRG ŠT. 1
D* "teZSBtö *
Gostilna
Ražem
LJubljana
nažabjakušt.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska, in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek"in nedeljo sveže morske ribe