I 3AVNATELJ St. 232 j a N (c. cl 'F * 'f T r V Trsta. * tetrtak, M, Mptambra 1*97. PciimiHi llcvlUm SI Letnik Lil 1 ■•tm«d»lflf- NhoUm: i« 1 mane L \ lato L 71,—, t ta« 9ft stat. — Otfasafaa s* 1 c^OTtk« b obrta« oglttt L U—, u L IJG. oglat« denarnih zarodov i. 'a pni strani L 2.— EDINOST Uredništvo in apramittrot Trat (3), ulica S. Franc«»co d'A«»ui 20. Telefon 11-91 Dopbi naj se pofikjajo izključno uredniltvu, oglati, reklamacij in denar pa upravniitvu. Rokopisi e« n« vračajo. Nefrankirana pisna t« a« tprefemajo. — Last, založba in tiak Tiskarne «Edinost». Fodaredniitro ▼ O o r i c i: ulica Giosoi Carduod it 7, L n. — Telet »L 327. Glavni in o^jeverni urednik: prof. FSUp Peric. S>R. JOSIP WILFAN: na m. nacionalitetnem kongresu Frisi živijo v Holandiji in •Nemčiji. K našemu kongresu so se pa priglasili samo takozvani severni Frizi, ki bivajo v Šlezviku, iztočno, oziroma severno od ustja Labe, ob obalah in na otokih Severnega morja. Brez dvoma govorijo Frizi poseben germanski jezik, ki je bližji angleščini kot nemščini. Dvomljivo pa jc, po glasovih iz njihove lastne srede in seveda tudi iz krogov tistih dveh narodov, h katerima bi jih bilo treba drugače prišteti, so li pravi narod ali le nekako pleme, nekak Stamm, kakor se nemški pravi. Kar se posebej severnih Frizov tiče, etnograf ično vprašanje na licu mesta komplicira s političnim, ker v Šlezviku mejita drugo ob drugo dansko in nemško politično in kulturno območje in je vsaj za lokalno politiko vendar pomembno, priznava li se par tisoč domačega prebivalstva, več ali manj, k nemški narodnosti in kulturi ali pa k pdsebni friški narodnosti in povrh, kolikor jim je treba zunanje kulture, k danski kulturi. Z druge strani rad priznavam, da je vprašanje severnih Frizov za tako veliko državo kakor Nemčijo in tako velik narod kakor nemški zelo podrejenega pomena in da more torej večina Nemcev presojati to vprašanje s precejšnjo 'objektivnostjo. Zlasti pa verujem, da jc za take može kakor dr. Pavla Schiemanna, zelo u-glednega voditelja nemških manjšin v okviru naših kongresov, vprašanje severnih Frizov zgolj načelno vprašanje in da se talci možje upirajo pripustu te skupine k našemu kongresu zares samo radi tega, ker severni Frizi po njihovem niso narod in ker bi prav radi tega pripust friške skupine tvoril skrajno nevaren, naravnost poguben precedcns za naše daljnje delo. Dr. Schiemann razlaga to mnenje tako obširno in tako dosledno na podlagi svojega globoko premišljenega pojmovanja narodnega vprašanja, da mora nasproti njegovi tezi glede severnih Frizov biti izključen vsak sum kake politične tendencioz-nosti. Prav tako ne morem dvomiti o dobri veri danske, poljske in srbske skupine v Nemčiji, ki so nasprotno zahtevale, da se sprejme tudi friška skupina. Te skupine so s friško in v zadnjem Času tudi z litevsko skupino vred organizirane v politični zvezi «Verband der Minderheiten in Deutschland». Tako je vprašanje pripusta friške skupine k našemu kongresu postalo vprašanje prestiža in obstoja za to zvezo samo. K temu prihaja nezadovoljnost omenjenih manjšin z njihovim položajem v državi. Z odkritostjo, ki priča za njegovo možatost in idealnost, je dr. Pavel Schiemann po izstopu nemči-janskih Poljakov, Dancev in Srbov omenil pritožbo manjšin v Nemčiji radi zavlačevanja rešitve Šolskega vprašanja potom aakona in s tem namignil na nekaj, kar je sopovzročilo zadržanje onih manjšin. O Frizih se je govorilo že o priliki našega prvega kongresa leta 1925. Vendar se je vpraša^ nje takrat vsaj za mojo osebo pojavilo le mimogrede, tako zelo, da sem nanj do drugega kongresa leta 1926. čisto pozabil in bil v zadregi, ko so mi očitali, da sem prejšnje leto celo obetal, da se to vprašanje do našega drugega sestanka reši. Ker se to ni zgodilo in so že imenovane skupine iz Nemčije sedaj na najodločnejši način predložile zahtevo, naj se friška skupine sprejme, se je spričo nemožnosti takojšnje odločitve sklenilo, da naj odbor, ki je bil na lanskem kongresu izvoljen za pripravo letošnjega kongresa, vprašanje reši najdalje v treh mesecih, to je do konca novembra 1926. Odbor je Izvolil za proučevanje vprašanja in za eventualno sporazumno odločitev pododbor sestoječ iz svojega nemškega in svojega poljskega člana ter k nesreči, vkljub mojemu , upiranju, mene kot predsednika. Moram vse to tako obširno razlagati, ker so skupine, ki so izstopile i* našega kongresa, izrecao ofcitale, skupine pa, ki so se Jim s svojo abstinenco pridružile, vsaj s tem korakom molče pritrdile očitanju, da se je re«itev friške-g& vprašanja letos zavlačevala. Vzrok zamudi je ležal, kakor sem tem skupinam pred njihovim korakom v obsežnem ustnem poročilu in 'tudi dokumen-tarično dokazal, izključno v moji osebi. Da pa jaz nisem nalašč zavlačeval rešitve, so te skupine pač same priznale s tem, da so mi po svojem koraku še pismeno sporočile svoje, zame tako častno zaupanje. Že preveč sem do tu napisal o tej stvari za našo javnost in za omejeni prostor naše »Edinosti«. Naj preskočim torej k zadnjemu poglavju, izpustivši posebno tudi obrazložitev svojega osebnega mnenja, ki se je na koncu razvilo v smeri sporne zahteve bolj kot pa nasprotne teze. Prav pred otvoritvijo kongresa, ki se je radi posvetovanja o vseh spornih vprašanjih morala odložiti na popoldne, sem sprožil predlog, da bi se sestavila še manjkajoča pravila za naše skupno delo in zlasti tudi za sprejemanje novih skupin, ter naj bi se do tedaj ne sprejela nobena nova skupina. V teku precej razburjene razprave sem z ozirom na razne pomisleke, ki so se meni samemu oglašali in tudi od druge strani pojavljali, spopolnil svoj predlog še s tem, da sem za že prijavljene skupine predlagal prioriteto (prednost) nasproti vsem skupinam, ki bi se u-tegnile še priglasiti prej ko bi se moglo odločevati glede že priglašenih skupin, in končno še j unk Um med temi skupinami samimi, v tem smislu, da se mora glede njih, po sestavi pravil, istočasno (čeprav ne enako) odločiti. Komisija za sestavo pravil naj se takoj izvoli in loti svojega dela. To se je sprejelo, ne da bi se bil določil kak peremptoren termin, kakor da bi delo komisije nikakor ne smelo trajati več kakor tiste pičle tri dni kongresa, oziroma, kakor se je praktično zahtevalo, še manj, in kakor da bi morala odločitev zlasti ©I sprejel mu Frizov, katerih delegati niso niti bili prišli v Ženevo, pasti še pred zaključkom kongresa. Z mojim predlogom so bili posebno težko zadeti Bolgari, ki so bili pripeljali delegata iz Amerike in za katere je polkovnik Tadger, Žid iz Bolgarske, zelo ostro protestiral. Jaz sem pa v prioriteti vseh priglašenih skupin in v junktimu med njimi, ki sta se oba enoglasno sprejela, videl nekaj, kar je moralo vsem skupinam odtehtati začasno nepriliko, zlasti pa seveda Frizom, ki so z mojim predlogom zadobili najmočnejšo priprego, (tako sem se takoj po sprejemu svojega predloga izrazil nasproti danskemu delegatu), in bili zavarovani proti eventualnemu zavlačevanju. V omenjeni komisiji so se na zahtevo manjšinskih delegatov iz Nemčije lotili najprej onega poglavja pravil, ki naj bi reguliralo pripuščanje novih skupin, a se niso mogli o tem sporazumeti. Radi splošne razburjenosti in radi tega, ker smo se jaz in drugi člani predsedni-štva vendar morali pečati še z drugimi opravili kongresa, je tudi vsaka začasna rešitev perečega vprašanja postala nemogoča. Tako je dr. Jan Kaczma-rek, poljsik delegat iz Nemčije in član našega odbora iti pred-sedništva kongresa, zadnje po-poludne prebral izjavo, da danska, poljska in srbska skupina iz Nemčije izstopijo iz kongresa in zavzamejo nasproti njemu čakalno stališče. Drugi slovanski delegatje — razen ukrajinskih iz Rumunije in seveda mene — so se odstranili iz dvorane, ne da bi kaj izjavili, razen Poljaka iz Litve, ki pa tudi ni izstopil, nego se le v ostalem pridružil izjavi svojega rojaka iz Nemčije. V izjavi, ki jo je prebral dr. Kaczmarek, je bilo pomembno to, da se v njej jasno izražalo nezaupanje nasproti nekim skupinam, predvsem gotovo nemški, češ da zasledujejo z našim kongresom samo posebne imperialistične cilje (machtpolitische Ziele) in da se je to stremljenje pokazalo tudi v tem, 4a so se iredentističnim skupinam (menda predvsem Belorusom, Litevcem in Ukrajincem iz Poljske, morda tudi Bolgarom iz Jugoslavije in Grčije) odpirala, lojalnim skupinam (predvsem gotevo Frizom) pa zapirala vrata našega kongresa. Proti tem obtožbam sem jaz kot predsednik takoj nastopil s kratko izjavo in so se potem še po vrsti oglasile vse druge skupine, ki so ostale na kongresu, dodavši tudi zagotovilo svojega zaupanja v moje vodstvo. Obljubil sem, da bom po kongresu takoj pričel s posredovanjem, da bi stvar poravnal in secesioniste privedel nazaj v naš krog. MmM oi. um kriisn Brzojavni častitki kralja in kraljice FORLI, 28. Danes opoldne se je vršil v vili on. Mussolinija civilni in cerkveni krst njegovega novorojenega sina. Za priči pri krstu sta bila brat načelnika vlade gr. uff. Arnaldo Mus-solini in forlijski prefekt. Ob tej priliki je vsadil načelnik vlade po starem domačem običaju šest hrastovih dreves o-krog hiše. Soproga on. Mussolinija je dobila mnogo darov, cvetlic in častitk. Pozdravnih brzojavk in voščil, ki prihajajo družini načelnika vlade, je na tisoče. Njegovo Veličanstvo kralj ;e poslal predsedniku vlade sledečo brzojavko. «Izvolite sprejeti moje najpri-srčnejše častitke k dogodku, ki razveseljuje Vas in Vaše, in moja najlepša voščila za novorojenčka. Prisrčni pozdravi Vam zelo naklonjenega bratranca — Viktor Emanuel.» Njeno Veličanstvo kraljica, je poslala gospej Raheli Mussolini sledečo brzojavko: «Izvolite sprejeti moje najpri-srčnejše častitke in najlepša voščila Vam in Vašemu sinu. Naklonjena Vam Helena.» Vodstvo fašistovske stranke se sestane bržkone v nedeljo RIM, 28. Kakor smo včeraj napovedali, je bila za danes sklicana seja vodstva fašistovske stranke radi odsotnosti načelnika vlade preložena na poznejši čas. Po vsej verjetnosti se bo vršila v nedeljo, 2. oktobra. Nov sestanek predsednikov konfederacij napovedan RIM, 28. Jutri ob 10. dopoldne se spet sestane j o v palači Lit-torio pod predsedstvom glavnega tajnika fašistovske stranke on. Turatija predsedniki faši-stovskih konfederacij. Na jutrišnjem sestanku bodo predat sedniki nadaljevali razpravo o gospodarskem položaju v zvezi z vprašanjem mezd, s katerim so se bavili že na poslednjem sestanku. Imerlfti teiljaisr]! eb groba mnmw vojaka in wl papežu RIM, 28. Davi so se podali člani ameriške legije k grobu neznanega vojaka. Pred grob neznanega vojaka na trgu Venezia so prispeli ob 10. uri. Tu jih je sprejel general Pizzari in jih je nagovoril. Na grob so položili venec cvetja. Svečanosti so se udeležili ameriški poslanik v Rimu Fletcher, vodstvo ameriške legije in zastopniki italijanskih bojevniških, dobrovolj-skih organizacij in društva invalidov in mnogo častnikov. RIM, 28. Ob 13.30 je sprejel papež ameriške legionarje, kakih 400 po številu, v konsistorialni dvorani. Predvsem je vsak posameznik poljubil papežu roko, nato se je papež vsedel na prestol ter v krajšem govoru izrazil svojo radost, da jih vidi kot oče vseh vernikov med svojimi gosti. «Zlasti si štejemo v _radost», je nadaljeval papež, «videti in blagosloviti vas ob misli, da prihajate iz tako daljnjih krajev, iz velike in oddaljene Amerike. V radost nam je misel, da nas z vašim prihodom spomnite na dva tako važna dogodka v svetovni zgodovini: na veliko svetovno vojno ter na pomoč in prispevek mlade Amerike v trenutku, ko je bil tako odločilen za usodo starega sveta.» Papež je zaključil svoj govor z opozorilom, da njegov blago- slov ne bo veljal samo vsem na-vaočim plemenitim in hrabrim legionar jem, ki so prinesli stari Evropi svoj krvni prispevek, ampak tudi vsem onim, ki jih oni zastopajo in sploh vsej A-meriki. Nato je papež podelil legionar jem svoj blagoslov. Nocoj ob 21. uri je priredilo rimsko mesto ameriškim gostom svečan sprejem na Kapi-tolju. Jutri ob 8. uri bodo prisostvovali legionarji konjeniškim vajam v Tor di Quinto. Ob 20. uri zvečer pa jim bedo italijanski bojevniki priredili banket in o polnoči se bodo gostje odpeljali iz Rima. _ Senator Apostoli umrl RIM, 28. Danes ob 4.45 zjutraj je umrl na svojem stanovanju v Rimu senator baro« Josip Giordano Apostoli. Za senatorja je bil imenovan 1. 1909. Kralj Boris v Neapelju NEAPELJ, 28. Včeraj je prispel v avtomobilu v Neapelj bolgarski kralj Boris. Po izletu v Posillipo se je podal v kraljevo palačo Capo di Moute, kamor sta ga povabila vojvoda in voj-vodinja D'Aosta na intimen o-bed. Davi je napravil kralj Boris izlet na Vezuv. Otvoritev kongresa pediatrov NEAPELJ, 28. Davi je v veliki avli neapeljskega vseučilišča vojvodinja D'Aosta otvorila 12. kongres italijanskih pediatrov. Kongresa se udeležuje preko 500 zdravnikov. »sfta^rimaprofeserja o predstojećem zasedanju sveta mednarodne zveze društev za Dražbo narodov RIM, 28. Agencija «Atmo» je prinesla vest iz Sofije, da je vseučiliški profesor Trifon Tri-fonov izjavil sledeče: «Od 7. do 12. oktobra se bo vršilo v Sofiji zasedanje osrednjega sveta mednarodne zveze dru-v-tev za Družbo narodov. Otvoritvena seja se bo vršila v gledališču Royal. Ob tej priliki bodo govorili bolgarski ministrski predsednik Ljapčev, profesor KiTov in profesor Aulard, predsednik mednarodne zveze društev za Družbo narodov. Do sedaj je zagotovilo svojo udeležbo 38 delegatov, ki bodo zastopali 22 držav. Med njimi bo tudi grof Bernstoff, poslanec v nemškem parlamentu in bivši nemški poslanik. Med italijanskimi delegati bodo njegova ekscelen-ca Amedej Giannini, profesor Calavaresi, comm. Villari, poslanca dr. Wilfan in dr. Besednjak ter drugi. Na vseh plenarnih sejah, katerih sem se udeležil kot bolgarski delegat tako v Parizu kot v Lausanni, Londonu, Varšavi in Berlinu so se dosegli doslej veliki uspehi in medna--rodna zveza društev za Družbo fnarodov je v veliki meri prispevala k razrešitvi važnih mednarodnih vprašanj. V Sofiji se bo med drugim nadaljevala razprava o nemški narodni manjšini v Poadižju in slovenski v Italiji. O bolgarskih manjšinah se ne bo razpravljalo in to iz lahko razumljivih razlogov. V Berlinu se je obvezal bolgarski delegat, da ne bo nihče načel vprašanja o bolgarskih narodnih manjšinah in tega še bomo tudi držali.» AngleSka letalka pristala s svojim letalom sredi ceste blizu Genove GENOVA, 28. 27-letna angleška letalka Eveline Spooner, ki je odletela danes z letališča v Pisi s svojim malim letalom v smeri proti Nizzi, je bila primorana vsled nenadne poškodbe motorja pristati ob 13.30 na Li-du d'Albaro pri Genovi. Na veliko začudenje mimoidočih je letalo pristalo kar na korzu Francesco Domenico Guerazzi, dasi je nasajen vzdolž korza gost drevored. Letalo je nekaj časa drčalo po ulici in je nato zavozilo v kup gramoza. Vsled sunka se je zlomil vijak in eno kolo vozička. Ko si je letalka ogledala poškodbe, se je odločila nadaljevati svoj polet z bolj zanesljivim prometnim sredstvom, kot je letalo. Letalka je priletela pred dnevi iz Anglije in je bila namenjena v Benetke, kjer je hotela prisostvovati tekmi za - kupo Schneider. Radi slabega vremena pa je bila primorana pristati v Pisi, odkoder je z vlakom nadaljevala svojo pot do Benetk. Danes je hotela s svojim letalom se povrniti preko Niz-ze v Anglijo, pa tudi tokrat je imela smolo. Leyfne v Rimu RIM, 28. Muhasti amerikanski milijonar Levine, katerega so že včeraj popoldne pričakovali v Rimu, je včeraj pristal v Ra-venni. Davi so ga spet pričakovali poveljnik letališča, novinarji, fotografi in avtomobil nekega rimskega hotela. Pa milijonarja spet ni bilo. Potom radija je celo prispela v Rim vest iz Ravenne, da je Levine ob 10.3a lepo sedel v kavarni in pil pivo. Kar se ni zgodilo včeraj popoldne in davi, se je naposled zgodilo ob 13.50. Nad Rimom se je prikazala «Miss Columbia» in čez štiri minute je po dveh, treh krogih pristala na letališču Centocelle. Milijonar se je odpeljal v hotel Excelsior, kjer se je nastanil s svojim tovarišem. V interview, ki ga je dovolil novinarjem, je dejal, da je vzhi-čen nad lepoto rimskega mesta in da bi rad videl on. Mussolinija. Ob 17.50 se je podal Levine na ameriški konzulat, menda je šel po potni list, ki ga še vedno nima, odkar je zapustil Ameriko, pa čeprav je s svojo «Miss Columbijo» preletel že lepo število evropskih držav. ftste jonsslavoiske državne uprave bodo prevzele oblastne samouprave BEOGRAD, 28. Danes popoldne je bila otvor j ena v dvorani finančnega odbora konferenca zastopnikov vseh oblastnih skupščin, ki jo je sklical finančni minister, da se ž njimi posvetuje glede prenosa poslov države na oblastne samouprave. Konference sta se udeležila tudi minister za poljedelstvo dr. Stanković in minister za socialno politiko dr. Gosar. Ljubljansko oblastno skupščino zastopa njen predsednik dr. Natlačen, mariborsko pa njen predsednik dr. Leskovar. Konferenco je otvoril z daljšim nagovorom finančni minister dr. Marković, ki je v svojem otvoritvenem govoru nagla-šal, da namerava vlada v zmi-slu zakona o oblastnih upravah predati oblastnim skupščinam čim več poslov, da bo na eni strani razbremenjena državna uprava, na drugi strani pa razširjen delokrog oblastnih samouprav in omogočeno njihovo u-spešno delovanje. Obenem s prenosom teh poslov bo država odstopila samoupravam tudi vse dohodke, ki so bili zvezani s temi posli. Minister za socialno politiko dr. Gosar je nato poročal o akciji vlade za preskrbo onih pokrajin, ki so bile prizadete po elementarnih katastrofah. Debata se jutri nadaljuje. Neoo pomorsko konference predlaga Japonska? NEWYORK, 28. «Newyork Times« je dobil včeraj iz Tokija vest, po kateri bo japonski ministrski predsednik Saito predložil japonskemu ministrskemu svetu načrt o sklicanju nove konference za omejitev pomorskega oboroževanja med Japonsko, Anglijo in Združenimi državami. Saito bi naj bil izjavil, da goji velike nade v uspehe te nove konference in da so sedaj velesile zadostno poučene o težavnem položaju, v kolikor se nanaša na vprašanje omejitve o-boroževanja in o drugih vprašanjih, ki jih je treba v zvezi s tem urediti. V Newyorku se ta vest komentira na zelo različne načine. Hod Beogradom in Solijo bo vzpostavljen zračni promet BEOGRAD, 28. Listi prinašajo vest iz Sofije, po kateri je ju-goslovenska vlada stavila bolgarski vladi predlog glede vzpostavitve zračnega prometa med Beogradom in Sofijo in glasom katere je bolgarska vlada predlog sprejela. V kratkem se bodo pričela tozadevna pogajanja. Ruski deftool In kredi« v Franciji in stališče pariškega lista PARIZ, 28. «Petit Parisien» napoveduje, da bo tekom prihodnjega tedna izročen moskovski vladi francoski odgovor na poslednje predloge, ki jih je ta predložila glede ureditvo vprašanja ruskih dolgov in kreditov v Franciji. Te predloge je stavil ruski poslanik v Parizu Rakowski gospodu De Mon-zieu. List pravi neglede nato, da je možno ukinjenje vseh nadaljnjih pogajanj, da bo francoska vlada v svojem odgovoru pribila, da ureditev vprašanja na podlagi stavljenih ruskih predlogov ni mogoča in da jo francoska delegacija že itak dovolj popustila, ko je privolila v 80 odstotno znižanje francoskih kreditov v Rusiji. Spričo tega bi bilo pravzaprav pravično in naravno, da bi sovjetska vlada dokazala svojo trdno voljo, da se uredi to vprašanje, s tem, da bi najprej plačala svoje dolgove v Franciji in šele potem načela vprašanje novih kreditov. Članek v «Petit Parisienu» se zaključuje s pripombo, da se bo baš radi težavne naloge, ki mu je bila stavljena, ruski poslanik v Parizu Rakovvski od ločil podati ostavko na svoje mesto in da bo zasite val, naj ga nadomesti kak drug sovjetski diplomat, ki mu bo francosko javno mnenje bolj naklonjeno. PoljsKe-rusKn Menja za sklenitev garancijskega pakta napredujejo VARŠAVA, 28. Poljsko zunanje ministrstvo je dalo objaviti komunike, po katerem in se naj bila poljski poslanik v Moskvi Patek in sovjetski komisar za zunanje zadeve čičerin v svojih poslednjih razgovorih glede sklenitve garancijske pogodbe med obema državama sporazumela v nekaterih točkah te predstoječe pogodbe. O priliki teh razgovorov so bile ugotovljene tudi točke, v katerih se oba pogodbenika še nista sporazumela. V komunikeju je rečeno, da je gospod Patek odpotoval proti Kavkazu z namenom, da poseti poljskega konzula v Tiflisu. Po svojem povratku v Moskvo bo nadaljeval svoje razgovore s čičerinom o zaklju-čitvi garancijskega, pakta med Poljsko in sovjetsko Rusijo. M&va senzacija v zadevi generala Zagorskega VARŠAVA, 28. Vso Poljsko je preplavila ogromna množina anonimnih letakov, ki nosijo naslov: «Resnica v slučaju Zagorskega.« Letaki so bili razposlani iz Kato-vic in Krakovega. V teh letakih se trdi, da je bil general Zagorski po svojem bivanju v ječi v vilen-ski trdnjavi v bližini Varšave od častnikov umorjen in da je bilo njegovo truplo vrženo v Vislo. —-Vladni listi ugovarjajo tem trditvam, češ da so le navadna obrekovanja. Opoziciona! no časopisje pa zahteva, naj oblasti prekinejo svoj molk in naj odgovarijo na očitke tega letaka. Z zasedanja sveta Dražbe narodov ŽENEVA, 28. Svet Družbe narodov je na zahtevo nemškega zunanjega ministra Stresemanna odgodil na decembrsko zasedali jo poljsko zahtevo, da so Poljski dovoli uporaba otoka Westerplatte za skladišče živil in streliva. Nadalje je svet Družbe narodov u-krenil vse potrebno za udejstvitev resolucije, sprejete na zasedanju Družbe narodov glede gospodarske organizacije Družbe narodov. Koennecke se nahaja v — Angori ANGORA, 28. Anatolska agencija sporoča, da je bila vest, po kateri bi naj bil nemški letalec Koennecke odletel iz Angore proti Basri, neosnovana in da ie moral Koennecke, ker je motor njegovega letala pokvarjen, o-stati v Angori. Novi turški poslanik v Moskvi ANGORA, 28. Privatni tajnik Kemal paše Tevfik bej je imenovan za turškega poslanika v Mo-spvi. SOLUN, 28. Danes popoldne so bili aretirani v Solunu atentatorji, ki so izvršili v zadnjem Času več bombnih napadov na jugoslovenskem in grškem o-.zemlju. II. tCDtK(MSf> V Trstu, dne 29. septembra 1927. DNEVNE VESTI PMvanJe pokojnin Plačevanje pokojnin za mesec redizobrazbe, bodo morale položiti sprejemni izpit črez ■učne predmete, ki so predpisani v dodatnih šolah. Babiški tečaj bo trajal tri leta. Porodništvenim šolam bodo eventuelno dodeljeni praktični tečaji, ki morajo trajati najmanj mesec dni, in izpopolnilni tečaji, ki bodo trajali eno leto. V te tečaje se lahko vpišejo tudi že diplomirane babice. Pristojbine za obiskovanje porodniŠtvenih šol so sledeče: Vpisna pristojbina L 100, vsakoletna vpisna pristojbina L 200, naknadna letna pristojbina za izpite L 75, pristojbina za diplomo L 100, dodatna nri-aojbina za diplomo L 100, vpisna pristojbina za praktični tečaj L r>0, vpisna pristojbina za izpopol nil ni teča j L 500. Za porodništvene šoie v mestih Aquila, Catan/.aro, Nov ara. Benetke, Verona in Trst ostanejo v veljavi obveznosti, ki so jih na podlagi raznih odredb in konvencij prevzele razne juridične osebe ali država za njihovo vzdrževanje. SMRTNA KOSA Tz Barkovelj nam pišejo: Spet enkrat je kruta bela žena posegla med nas in nam ugrabila velezaslužnega delavca gosp. Ant. Vodopivca, predsednika «Obrtnij-«kcfia društva >, «Pogrebnega društva« ter častnega člana pevskega društva «Adrije». Kako je bil pokojnik priljubljen med domačini in nedomačini je pokazal včeraj njegov pogreb, katerega se je udeležila velika množica občinstva; člani omenjenih društev so se ga udeležili korporativno. Pevsko društvo «Adrija» je pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču zapelo krasne, v srce segajoče ža-lostinke. — Tebi pa. dragi Anton, lahka naj Ti bo domaČa zemlja! RAZPUŠČEHA DRUŠTVA Oblast jo razpustila v nedeljo prosvetno društvo «Crtalnieo» na Grahovem ob BačL Razpuščena so bila še sledeča društva: Bralno in pevsko društvo «Sv. Pavel» v GojaČah; bralno in pevsko društvo «Ćaven» v Selu pri črničah; bralno in pevsko društvo v Črničah ter dramski krožek «Sprava« in telovad. odsek v Mirnu. Povsod z motivacijo, da je bilo delovanje društev v nasprotju z nacionalnim redom. Zadnja «Goriška straža« poroča o še sledečih razpuščenili katoliških prosvetnih društvih: Goriški prefekt je razpustil: prosvetno društvo v Biljah, Orehov-liah. $ebreljah, Banj^ioah, Kalu, Dornbergu, Batujah, Vogerskem, Ljubinju, Poljubinju in v Zakrižu pri Cerknem. Vsa društva so bila razpuščena z navedbo, da niso delovala v skladu z nacionalnim redom. Ncva moda odkritih glav in industrija V Rimu so preiskovali škodo, ki jo je napravila moda odkritih glav industriji in trgovini s klobuki. Ugotovljena statistika se ozira le na klobuke iz klobučevine. Italijanska industrija izdela klobukov iz klobučevine šest milijonov, od katerih gredo več ko štirje mi* liioni v inozemstvo, tako da se v naii državi razpeča 1.700.000 klobukov. Letos se je moda odkritih glav zelo razširila in zmanjšala prodaja klobukov za celih 100.000 kosov. Ce stane tak klobuk povprečno 80 lir, potem je industrija izgubila osem milijonov, kar ni pač malenkost. Najbolj je trpela neapeljska industrija. Vse drugače je pa s slamniki. Ta obrt je u-trpeia že hujSo škodo. Povprečno je prodal lansko leto vsak slamni-kar v Neaplju do osem tisoč slamnikov, letos jih je pa prodal samo tisoč. VABILO K SV. MISIJONU V Župni cerkvi presv. Trojice na Katinari se bo vrši) od 1. oktobra do 9. oktobra 1927 sv. misijon, h kateremu se vabijo verniki. Spored mis'ijona je sledeči: V soboto 1. oktobra: Ob 3 pop. nauk za otroke, spovedovanje. V nedeljo 2. oktobra: CMS 7. uri zjutraj sv. maša, skupno sv. obhajilo otrok. Po sv. maši okolo 8. lire začetek sv. misijona: «Veni Crea-tor Spiritus», pesem in molitev k sv. Duhu; uvodni govor; sv. maše; ob 10 govor, farna sv. maša. — Popoldne ob 2.45 sv. rožni venec; govor; blagoslov novega oltarja in kipa Srca Jezusovega; pete litanije Srca Jezusovega, ofer. blagoslov; spovedovanje. Med tednom od 3. oktobra do 8 oktobra: Ob 5 zjutraj sv. maša in spo ved o var t je; ob 0. uri govor; sv. maše. — Popoldne ob 2.30 prične rožni vence, govor, litanije in blagoslov: spovedovanje do 9. ure zvečer. V nedeljo 9. oktobra: Ob 5 spovedovanje; ob 7 sv. maša, kratek nagovor, skupno sv. obhajilo. Ob 8 druga sv. maša; ob 9 tretja sv. maša, pred sv. mašo goATor v italijanskem jeziku za vernike italijanske narodnosti. Ob 10 govor in slovesna farna sv. masa. — Popoldne ob 2.45 sv. rožni venec; blagoslov spominov z odpusetki, blagoslov novega misijonskega križa. Nato bo ob ugodnem vremenu procesija po krajši poti: sklepni govor s papeževim blagoslovom: pete litanije Srca Jezusovega posvetitev župnije Srcu Jezusovemu; zahvalna pesem in sv. blagoslov. A' pendeljek 10. okobra: ob 6 zjutraj peta črna sv. maša /a vse pokojne farane. Opomba. Spovedovanje bo pričelo vsak dan ob 5 zjutruaj in popoldne ob 2.30 ter bo trajalo do 9. ure zvečer. Verniki se naprošajo, da opravijo sv. spoved v tem določenem času, ker se po 9. uri zvečer ne bo več spovedovalo. Župni urad na Katinari. meseca septembra 1927. ---- « TRŽAŠKI BLAGOVNI THO •28. 9. 1927. Današnji tržni cenik je "bil sledeči: Zelenjava: rdeča pesa 90-120 lir za stot; navadna pesa 40-130, korenje G0-100. navadno zelje 80-120, vrzote 80-120, vodne dinje 100-130, čebula 55-00. fižol v stroč-ju 100-200, fižol v s Iverju za luš-čenje. lisast in vcllorumen 160-220, ločiko 100-220, rnalancane 30-100, zelenordeča paprika za kuho 50-130, krompir 00-70, zeleni veliki poper ti0-120, specijelni pozni grah 350-400. paradižniki 60-180, radič 10-420. šelen 130-100, buče za kuho 80-250. Sadje: češplje 100-100, fige 80-120, limone 30-45 lir za zabo), jabolka 40-300, kutnje 90-200, orehi 190-240, hruške 40-280, breskve 100-500. grozdje 140-340. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. NCVI URNIK tržaške - openskega tramvaja Novi urnik bo veljal od 1. oktobra i927. do 31. maja 1928. Odhodi iz Trsta, trg G. Oberdan: 6.20 7.00 7.16 7.32 ?.i8 8.04 8.20 8.36 9.00 9.24 9.48 10.12 10.36 11.00 11.24 11.48 12.04 12.20 12.36 13.00 13.24 13.48 14.12 14.3?» 15.00 15.24 15.48 16.12 16.36 17.00 17.24 17.48 18.12 18.36 19.00 19.24 19.48 20.12 20.36 21.00* 21.2 i 21.48* 22.12 22.36* 23.00 23.48 0.30. Odhodi z Opčin: 5.45 6.12 6.36 7.08 7.24 7.40 7.56 8.12 8.36 9.00 9.24 9.48 10.12 10.36 11.00 11.24 11.40 11.56 12.12 12.36 13.00 13.24 13.48 14.12 14.36 15.00 15.24 15.48 16.12 16.fr? 17.00 17.24 17.48 18.12 18.36 19.00 19.24 19.48 20.12* 20.36 21.00* 21.24 21.48* 22.12 23.00 23.48. Ravnateljstvo si pridržuje pravico odrediti izredne vožnje izven onih, določenih po urniku. Odhodi iz Trsta na opensko železniško postajo in nazaj: Trst: 6.20 11.24 17.24 18.12 Opčine: 6.52 11.56 17.5H1 18.44 Op. postaja :7.00 12.04 18.04 18.50 Op. postaja: Opčine: Trst: 6.46 14.54 20.28 7.08 15.00 20.36 7.40 15.32 21.08 Iz tržaškega življenja Samomor. V svojem stanovanju v ulici P. Zorutti št. 473 si je sinoči vzel življenje 24-letni brezposelni premo-gar Josip Pituzzi. Okoli 21. trre, ko je bil sam doma. se je podal v stranišče ter se obesil na žebelj v zidu. Kmalu potem ga je našla njegova žena, ki se je po kratki odsotnosti vririla domov: Na njene obupne klice na pomoč so prihiteli fz bližnjih stanovanj ljudje, ki so prerezali vrv ln tako reiili obešene a iz strašnega položaja. Nesrečnik je Se kazal znake življenja, zato so ga navzočni potom umetn. dihanja skušali obuditi p zavesti. Medtem je nekdo ustavil na ulici avto, s katerim je bil Pituzzi z vso naglico prepeljan v m-estno bolnišnico. Toda kljub prizadevanju tamošnjega zdravnika je nesrečnik kma-' lu potem izdihnil. Vzroki samomora niso dobro znani; zdi se pa, da je Pituzzi storil obupni korak radi brezposelnosti in radi družinskih neprflik. Kadar avto mirao gre«. Ob čudnih okolščinah je 81-let-no Ano Jarnik, stanujočo v ulici Canova, sinoči doletela huda nezgoda. Okoli 20. ure je starka hotela črez ulico Ginnastica, ko je nenadoma privozil avtomobil, ki ga je vodil 26-letni Ernest Lucich, stanujoč v ulici Fonderia št. 12. Ko je bil avto že čisto blizu nje, je Jarnikova, bodisi da je od strahu omedlela, bodisi da se je spotaknila, ko je hotela naglo odskočiti, telebnila na tla, ne da bi jo bil avto, ki ga je šofer naglo ustavil, niti*dregnil. Pri padcu se je revica tako hudo udarila v glavo, da je zadobila veliko krvavo bun-ko nad levim očesom ter si pretresla možgane. Šofer ji je takoj priskočil na pomoč, jo posadil v avto ter jo prepeljal v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirur-gični oddelek. Nesrečna starka se bo morala zdraviti najmanj 15 dni, ako ne bo hujšega. Ogenj v dimnik« Včeraj zjutraj okoli 8. ure so ljudje zapazili, da se nad streho hiše št. 5 v ulici S. Giacomo in Monte vali gost dim. Meneč, da je v hiši izbruhnil požar, je nekdo obvestil o stvari postajo mestnih gasilcev. Na lice mesta odposlani ognjegasci so ugotovili, da so se vžgale saje v nekem dimniku, in so ogenj brez posebnega truda pogasili. — Okoli 9. ure so bili mestni gasilci poklicani v tovarno ogledal P. Revel v ul. Giulia, kjer se je vnel kup slame v skladišču embalaže. Gasilci so takoj pohiteli na lice mesta, toda medtem so usluž- benci tovarne že pogasil! ogenj, k! ni povzročil skoro nfkake škode. Pni mi Je zmečkalo 24-letni Desiderio Napolitano, doma 1« Brindisija, kurjač na par-niku «Trento», zasidranem v prosti luki V. E. III., je včeraj popoldne prenašal z dvema tovarišema na krovu parnika težko železno ploščo. Ko so polagali ploščo na tla, sta jo Napolitanova tovariša predčasno spustila, tako da je kurjač obtičal z levo roko pod njo ln si pri tem zmečkal kazalec. Nesrečni mladenič je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravil bo v treh tednih. Tržaško sodišče Tatvine iz nabiralnika v cerkvi sv. Antona Novega, Kosa Juliana Reich, 21-1 etno dekle iz Gradca, je obtožena, da je s pomočjo malega magneta do dneva 7. julija t. 1. praznila nabiralnike raznih mestnih cerkva. Obtožena je tudi, da je agentu, ki jo je pretiral, dejala, da se imenuje Marija Candelari. Obtoženka trdi, da je nedolžna. Hodila je v cerkev sv. Antona, ker je zelo pobožna. Magnete, ki so jih našli pri njej, nOsi. pri sebi kakor nekake svetinje po nasvetu neke Amalije Leva. Kar se tiče krivega imena, pravi obtoženka, da se je na ta način hotela izogniti, da pride njeno ime v javnost. Alojz Vinazza, cerkovnik pri sv. Antonu, pove, kako sta dva delavca Sedmak in Bussetti, našla Reichovo, kako je «ribarila» v nabiralniku z magnetom, obešenim na koščku usnja, ki je bil pritrjen na paličici. Preide se k preizkušnji magnetov, ki se nahajajo na sodniji. Ti imajo moč, da dvignejo težo novca za dve liri. Toda obtoženka je imela na. dan aretacije pri sebi pet novcev po 10 lir, ki jih ji je dal neki Artur Rosši. Tudi ta je zaslišan in potrdi to okolnost. Drž. pravdnik cav. Battigi je zahteval strogo obsodbo obtoženke. Branil je odv. Robba. Sodišče je obsodilo Reichovo na 7 mesecev in 15 dni ječe, toda pogojno. Vesti z Goriške mestne Testi Ukradeno kolo. Delavec Franc Cotič se je napo-, til kot navadno na delo v bližini Peči pri Sovodnjah. Položil je kolo v grmovje in se lotil dela. Ko je prišel čas odhoda domov, je zapazil, da kolesa ni več. Peš je moral proti Št. Petru, kjer je javil orožnikom tatvino. Učitelji na razpoloženja Na razpoloženje je postavljen od šolske oblasti Rihard Gorjup iz Avč. Začetek pouka na srednjih šolah. Pouk na srednjih šolah se prične s 1. oktobra t. 1. Po želji, ki jo je izrazil potom okrožnice naučni minister Fedele, se začetek šolske*-ga pouka za leto 1927-1928 proslavi s kar nafvečjo slovesnostjo. V Gorici se odpro s 1. oktobra sledeče srednje Sole: gimnazija, realka, u-čiteljišče ter dopolnilna šola, do-čim se na trgovski in obrtni šoli začne pouk šele 17. oktobra. V teh dneh se vrše na vseh navedenih šolah jesenski izpiti. Kdor torej Se ni odposlal prošnje za vpis, mora to nujno storiti. Glede plačevanja vpisnin in taks je koristno vedeti to: Oproščeni so šolskih pristojbin: 1) vse vojne sirote; 2) sinovi vojnih invalidov in 3) dijaki, katerih sta-riai prebivajo v goriškem in tolminskem okraju. Vrh tega še oni, ki prebivajo v pokrajini Istri, Reki in Zadru. Revizija kolenskih pogodb Ustanovila se je v Gorici komisija za revizijo kolonskih pogodb za Goriško pokrajino. Vsi prizadeti koloni se lahko v slučaju kakih krivic pritožijo pismenim potom na sledeči naslov: «Federa-zione Provmeiale degli agricoli di Gorizia, Corso Verdi 13.» Maturanta na goriški realki Zrelostni izpit sta te dni napravila na goriški realki dijaka Elči Cuk iz Gorit e ter Josip Rupnik iz Idrije. Obema naše častitke! Cerkev, ki jo je poslikal umetnik V Volčah je preslikal cerkev znani slikarski umetnik Tone Kralj. Mogoče priobčimo v kratkem v našem časopisu daljšo popis slik. Neurje na Bcvtkem Zadnje neurje, ki je povzročilo toliko škode po severni Italiji in Tirolskem, je poseglo tud} v Bovški kot, kjer se je ustavilo. Povzročilo je veliko škode na novosezi-dani cesti, ki vodi od Bovca proti prelazu Predilu. Po površnih računih bi znašala Škoda okrog 200.000 lir. Smrtna kesa po deteti V zadnjem času so umrli na Goriškem : V Sempasu Vincencij Leban, v starosti 74 let, izvrsten in. priden zidarski mojster. V Svetem je u-mrl posestnik in priden gospodar Franc Pipan v visoki starosti 87. let. V Brjah pri Rihenbergu je preminul Peter Stegovec star 74 let. Bil je vaški cerkovnik. V Selu na Vipavskem pa je zapustil za večne čase svoje prijatelje in svojo družino Anton Bavčar, ustanovni član in dolgoletni predsednik Gasilnega društva. Tudi pri pogrebu so mu gasilci izkazali čast. Znižanje cen krahu Goriško županstvo je z ozirom na to, da se je znižala cena moki, postavilo onve znižane cene kruhu v Gorici. In sicer na sledeči način: Kruh iz pšenične moke v štru-cah dolgih nad 30 centim. in ki ne tehtajo izpod 500 gramov, po 1.80 lir kilogram. Kruh v oblikah od 150—200 gramov po L 1.90 kikrgr. Maslen kruh iz pšenične moke S predpisano količino sladkorja, mleka ali olja v obliki 50 gramov (kometi, žemlje, kifelci) po L 2.80 kilogram. Kruh iz bele moke mešane s koruzno v štrucah ne manjših od 200 gramov po L 1.80 kilogram; z mešano rženo moko v štrucah ali hlebcih ne manjših od 200 gramov^ po L 1.90 kg; z mešano rženo moko v oblikah ne manjših od 50 gramov po L 2.80 kg. Vsake vrste kruh se mora prodajati računajoč ga po teži in ne po kosih. Strašita smrt serženteja Včeraj okrog štirih popoldne je moral Zeleni križ nemudoma v vojašnico šestega artiljerijskega polka, kjer je pobral težko ranjenega serženteja Kozina Natuzzija in ga prepeljal v vojaško bolniro. Pri vojaški vaji je namreč eksplodirala granata, ki mu je povzročila veliko rano na trebuhu in po vsem telesu razmesarila. Komaj so ga prepeljali v vojaško bolnico, je že izdihnil. Zasledovanje ciganov Oblastva, krajevna in pokrajinska so pričela na Goriškem zasledovati cigane, ki jih je vse polno po na3! pokrajini. Ljudje se s tem popolnoma strinjajo, ker so cigani precejšnja tatinska zalega. Posebno izvežbani so v goljufijah. Z metanjem kart in prorokovanjem srečne bodočnosti so že veliko priprostih in lahkovernih ljudi, posebno pa ženic, opeharili. Ni dolgo kar so oblasti zaprle v nekem kraju na Goriškem ciganko, ki je hodila po vasi z dvema otrokoma na ramah ter z dvocevsko lovsko puško v rokah. — Zato naj ljudje, kakor hitro zapazijo kje cigane, to javijo orožnikom, ki bodo že skrbeli, da izginejo. Cigani povečini nimajo državljanske pravice. IZPRED SODIŠČA Obsojen na 5 let ln 2 meseca zapora, ker fe posilil svojo hčerko. Sodišče je obsodilo Ivana Piccio-Iina, 39-letnega, doma iz Lok ovca," stanujočega v Gorici, na 5 let in 2 meseca zapora, ker je posilil in zlorabljal svojo 15-letno hčerko. Sodiiče mu je tudi odvzelo očetovsko oblast. AJDOVŠČINA Vpisovanje v tukajšnjo obrtno šolo se bo vršilo v soboto 1. okt-od 18. do 19. ure in v nedeljo od 8. do 10. ure predp. Vsak obrtnik je dolžan vpisati svoje vajence v to Šolo. ~ Vodstvo. RENČE Kakor je že «EdinoM» poročala, smo imeli 5. t. m. običajni vsakoletni semenj. Isti dan tudi peš-tekme in tekme v vrečah. G. poročevalec je pa pozabil poročati, da smo imeli 4. in 5. tudi javni ples. Pa ne da bi ga priredili fantje, ne, temveč, skoro da me je sram povedati, naše «Gospodarsko društvo« ga je priredilo. Fante je srečala pamet ali pa nimajo denarja. Mislili smo, da tudi «Gosp. društvo» ne bo razpolagalo ž njim za take trapdrije. To neumnost, ki nam gmotno in moralno škoduje, prirejajo naši gospodarji - očetje. Očetje, gospodarji, povem Vam na kratko: Ako hočete, da bo Vaš rod čil, zdrav in izobražen, naj bodo Vaši zgledi drugačni. Zdi se ml, da v Renčah prihajajo časi, ko bo moralo pišče učit! kokoš. Resnica? Žalostno! — Eden, ki mu je na srcu usoda mladine. KAMNJE Danes se vrši v Kamnjah na Vipavskem blagoslovitev nove cerkve na čast sv. Mihaelu. Blagoslovil bo cerkev prevzvišenj nadškof dr. Sedej. Bo to svečan domač praznik. STEVEH J AN Brijci so pričeli s trgatvijo. Ni vesela letos, kajti dvakratna toča, ki je pobila skoro tri četrtine pridelka, je odnesla s seboj tudi precej veselja vinogradnikov. Kar pa je grozdja, je močno zrelo in vino bo dobro. V Števerjanu je zadnje čase nekaj ponočnjakov, ki ne dajo poštenim ljudem spati. Tudi pijančevanje se je znova razpaslo. Maio več resnosti bi lahko bilo med našo mladino! Iz tržaškejjokrajine TOMAJ Smrtna kosa Umrl je minulo soboto po noči starosta tomajske župnije Alojzij Sonc v 92. letu starosti. Zdrav in čvrst je bil na duhu in telesu do nedavno, šele pred par meseci je začel bolehati. Pokojnik je bil po poklicu krojač in v prejšnjih letih je imel tudi malo prodajalno za krojaško blago. Bil je skrben in priden gospoda.)- in vzoren oče. Zapustil je tri sine in dve hčeri, vse tri sine je dal izšolati, eden je duhovnik, drugi učitelj in tretji profesor glasbe. Kako so občinarji cenili pokojnega. Alojzija, ki je bil vseskozi poštenjak, prava kraška korenika, kaže tudi dejstvo, da je bil mnogo let ključar tomajske župne in dekanijske cerkve. Pogrebni sprevod pokojnika se je vršil v pondeljek 26. t. m. ob 10. dopoldne ob ogromni udeležbi. Sprevod jo vodil domači župnik g. Albin Kjuder ob asistenci dveh sosednih duhovnikov, ki se je tudi v krasnih besedah ob odprtem grobu poslovil od pokojnega Alojzija. — Domači pevski zbor je zapel žalo-stinke pred hišo, v cerkvi in ob grobu. Sinovom in hčeram naše so-žalje«, a pokojnemu Alojziju večni mir in pokoj! IZ SEŽANE Na trgu v Sežani je bilo na prodaj dne 12. in 22. t. m. 1379 glav živine, in sicer: 580 krav in volov, 140 telet, 235 konj in 424 prašičkov. Cena goveji Živini žive teže od 250—280 lir stot, teletom od 4—500 lir stot mrtve teže, konji od 1000— 2500 lir glava, prašički 5—10-te-denski od 75—1JK> lir. Kupčija živahna. Razen živine se prodaja tudi raznovrstno manufakturno blago, železnina, obuvalo, usnje, konjska vprega, steklenina, lesena posoda, kmetijski stpoji, možke obleke itd. Prihodnji tržni dan 12. oktobra. ZgodiroiitsHe črtice o stcrifi šraM In piemišHiii družinah o JulllsKi Krajini Piše —i— (Nadaljevanje.) Sedaj je bil mir. vsaj za nekaj let, dokler ni prišel na prestol o-glejskih patriarhov Bertrand de St. Ginnes, Franeoz in grof po rodu, ki je vladal 1334—1350.; on je še enMTat, toda le zača*no osvojil Krmin. Bernard je tako zanimiva osebnost v zgodovini da moram še to povedati o njem: Ta patriarh je bil odličen diplomat, hraber vojskovodja, pri tem pa vzoren vladika in skrben oče svoji,m cerkvenim in posvetnim podložnikom. Ko je mogočni vitez Rizzardo No-vello s svojo vojsko prihrulil v patriarhovo deželo, da jo oropa in oplenii, mu je Bernard s svojimi četami, ki so štele približno t>000 mož, med temi 1500 jezdecev, hitel nasproti, pa je nasprotnika pri Št. Vidu (S. Vito) blizu reke Taglia-mento strašno nabil in naklestil. Rizzardo, poslednji potomec stare plemenite družine, je umrl na ljutih ranah in v žalosti, da ga je patriarh tako neusmiljeno potolkel. Vse to se je zgodilo že vdru-gem letu Betrandovega vladanja. Nato se Je lotil goriških grofov: Henrik, vojvoda koroški, je bil prodal goriškim grofom mestece Ven-zotie s posestvi vred. Po smrti Hen-rjkovi je hotel'Bertrand zopet spra- viti Venzone, pa je pri Osstvpu b?f-zu Tagliamenta nabil goriške grofe, jim vzel grad Bragolino in tako tudi Venzone. Nato je sklenil z goriškimi grofi mir, ki pa ni dolgo trajal, ker se Goričani niso mogli sprijazniti z dejstvom, da so izgubili tako važno postojanko kot je bila Venzone, pa so se zopet sprlf z Oglejci. Betrand je nabrusH meč in je s pomočjo oboroženih čet, ki mu jih je poslal mejni grof moravski, oplenil in zasedel Krmin; grad je oblegal deset dni, ali brez uspeha. Zato je pri.hrul v Gorico in je okoli božičnih praznikov oblegal goriški grad. Ali kakor je 1. 391. rešila cesarja Teodozija kraško-vi-pavska burja, tako je pritulila tudi to leto goriškemu grofu v pomoč. Vrhtega je prinesla tako strupen mraz, da so se cedili nosovi pod žlemom in da se je koža na rokah oprijemala železnih rokavic. V takih neprlFikah pa je bojevnnje dvakrat sitno delo. — Na sv. večer je bral patriarh polnočno mašo v jeklenem oklepu, vrh kterega so mu oblekli sijajno mašno obleko. Na evangelijski strani pa. je slonel dolg meč. Patriarh se je bal napada iz bližnjega gradu, pa je stopil v orožju k oltarju. I>va opata, ki sta mu poleg drugih duhovnikov stregla pri polnočn1, maši, sta bila istotako v oklepih. Spomin na ta dogodek ne je ohranil v Vidmu do leta 1848.,v gorički prestolnici pa vse do današnjega dne: najmlajši kanonik zamahne pred čitanjem evangelija dolg meč na vse čtiri strani, napravi znamenje sv. križa in zakliče «exi it edictum....» Ker mraz ni imel usmiljenja s patriarhovo voj-sko, je Bertrand pod konec 1. 1340. opustil brezuspešno obleganje. Toda dosti o Betrandu! Vrnimo se zopet v Krmin. Proti koncu 13. stoletja se k- v Krminu naselila plemenita drnži-na Ungrisbach. Že prej so imeli posestva in grad na Vogerskem blizu PrvaČine. Goriški grof Henrik II. jo daroval 1. 1280. Otonellu rngrishach velika posestva v Krmi n u, Mede ji in Fojani. Imel je več sinov, med njimi kar dva čko-fa: starejši je brl Jakob, ki se je podpisoval «Giacomo dei Signori Ungrisbach, Cormons, Merlea e Flovana», mlajši pa, Ivan po imenu/je postal 1. 1290. škof tržaški. — Poslednji potomec te družine je bil Simon; njegova hči Margareta je dobila 1. 1511 kot doto grad in posestvo Vogersko. Omožena je bila s Henrikom pl. Egkh 'ali Eck). kj ie imel svojo hišo v Gorici na oglu Baštelja in Stolnega trga. Ta Eghk je bij vnet protestant ko? -du». — Od drugih plpmenitih družin v Korminu in okolici naj navedem še naslednje, ki so dobile od goriških grofov obsežna posestva in razne privilegije. Te družine, od kterih nektere živijo še danes na Goriškem, so pl. Dornberg, Loca-telli, Col 1 ore d o, I>e!la Torre di Gorizia (pozneje* grofje Thurn), Ca-stelnuovo (Neuhaus) itd. — Zanimivo je slikati, kako je družina Locatelli, prišla do posestva in privilegij. Plemstvo so dobili Locatelli 1. 1596. od nadv. Ferdinanda. Iv. Locatelli, roj. Goričan, je hil odličen vojskovodja in je v neštetih bojih pokazal svojo hrabrost. Za te zasluge mu je podaril cesar Ferdinand III. v Krminu ;*0i> njiv občinske zemlje. Krminri so sicer u-govarjali in se tožili, a pomagalo ni nič: družina Locatelli je ostala v posesti vse do danes. Poslednji LocateMi je umrl po vojski, naslednik enega dela teh posestev je njegov zet pl. Hagenauer, ki žiri v Krminu. Leta 1430. so se krmrnski plemiči in svobodni meščani zbrali in sestavili štatut za upravo Krmiva in kar je spadalo v njegovo območje. Ta Statut je potrdila gn: -ška grofica Katarina (1453) v nu svojega prvorojenega sina i na, ki je bil takrat ^e mladoleten. Z letom 1407. začne za Krmin nova doba. Grof Leonhard je izročil svoja obsežna posestva v Furlanijf s Ki-minom vred cesarju Maksimi-Ijanu. Cesarski namestnik je l il Friderik, vojvoda saksonski, ta ] t\ je poslal v Krmin kot svojega komisarja Simona Ungrisbach, ki je bil —kot sem to malo prej povedal — zadnji tega imena. Cesar Maksimiljan se je zapletel v vojsko z Benečani. Ti so prišli z veliko armado pred Krmin i.n so ubo gali grad, ki ga je branil hrabro Jurij Hoffer. Benečani so s topovi porušili del obzhlja in so premagali posadko 1. 1508. Nato so ople-nili Krmin in ves okraj, pa so odnesli za 200.000 cekinov denarja in blaga. Po tem moremo soditi, kako bogat je bil Krmin. — Cesarska vojska je leto pozneje zopet dobila mesto in grad v svojo posest, a že po dveh letih so Benečani prepodili cesarske in do tal porušili grajsko obzidje. Od tistega leta (1511) je nekdaj tako ponosni krni inski gred pusta razvalina. Po določilih miru v \Vormsu je prišel Krmin pod avstrijsko vlado in ta je ostalo tako (izvzemSi 1. 1013 --1617., ko je v vojski z Gradišk i prišel zopet v last Benečanov) 1 leta 1915., ko so ga Italijani zasr 11 kot prvo važno obmejno postojanko na nekdanjih avstrijskih tleh. V Trst«, dne 28. septembra 1§27. Znanost ijuimetnost Raše neiio t oktobru Solnce se niža v oktobru čira-dalje bolj na nebesnem svodti. Od jesenskega enakonočja je južno od ravnika.; 1. oktobra bo 2° 54' ob koiicu meseca pa že 13° 53' pod ravnikom. Temu primerno se skrči tudi dan od 11 ur 41 minute o začetku na 9 ur 57 minut o koncu oktobra. Za opazovalca v Trstu bo stalo Solnce najvišje na nebu, ali kar je isto, gre "Solnce skozi poldnevnik: 1. oktobra ob 11. uri 54 min. 53 sek., 15. ob 11 uri 50 min. in 56 sek., zadnjega pa ob 11. uri 48 min. 39 *ek. (Za opazovalce v drugih krajih naše dežele veljajo naravno drugi časi. Tozadevne razlike so bile navedene v «Edinosti» od 1. maja tepa leta). Dopoldnevi so torej daljši od popoldnevov, in sicer raste ta razlika V teku meseca od dobrih 10 minut na skoro pol, ure (23 minute). Vse prehitro «se dela notb>. Solnce stopi v drugi polovici meseca v znamenje škorpijona. Solnce spreminja kakor znano stalno svojo lego napram zvezdam-stalnicam in sicer tako, da se po vrača po preteku enega leta zo-pet na isto mesto. Radi tega so že od nekdaj skušali določiti, pn katerih zvezdah se ravno Solnce nahaja. S prostim očesom pa vidimo pri normalnem vidu i n v čistem zraku na vsem nebesnem svodu okoli 5500 zvezd. Seveda ni istočasno vidna vsa nebesna obla. V teku enega leta pa se nam pri kazuje jo približno tri četrti vseh zvezd, tako da vzide v tem času za opazovalca v naših krajih približno 4000 zvezd. (Za opazovalca, oboroženega z daljnogledom, je število neprimerno večje). Težko bi bilo določiti lego Solnca z ozirom na posamezne zvezde. Ljudje pa so si znali že v pradavnih dneh pomagati: zdi užili so po več bližnjih zvezd v ozvezdja, ki so jim dali imena, ki so nam danes po večini nerazumljiva z ozirom na obliko ozvezdij. Vsega skupaj razlikujejo danes 86 ozvezdij, od katerih sta 32 na severni, 54 pa na južni polobli. Od teh pa jih sega nekaj tudi v severno poloblo in tudi od ozvezdij, ki ležijo južno od ravnika, vidimo nekatere v naših krajih. Ob poti, ki jo navidezno opisuje Solnce na nebu, leži 12 o-zvezdij. Ne obsegajo sicer enake dele solnčnega tira, pa so vendarle dobro služile za določevanje lege Solnca na nebu. Astronomi pa so v zadnjem stolet. docela opustili to razdelit v eklip-tike (solnčne tirnice) po ozvezdjih. Pač pa je ostala še v rabi v koledarjih. Radi tega hočemo tu navesti imena, vseh 12 ozvezdij, ki tvorijo takozvani zodijak ali živalski krog: Oven, Junec, Dvojčki, Rak, Lev, Devica, Tehtnica, Škorpijon, Strelec, Ko-zorog, Vodnar in Ribe. Iz Časov, ko so tej razdelitvi pripisovali še veliko važnost, sta se ohranila sledeča latinska heksa-metra, ki služita dokaj dobro svoji sunemotehniški nalogi: Sunt: Aries, Taurus, Gemini, Cancer, Leo, Virgo, Libraque, Sccrpius, Arcitenens, Caper, Amphora, Pisces. (Čitatelji, ki ne znajo latinski, naj čita jo vrstici, naglašajoč debelo tiskane SiU n og 1 a-sn i ke). Meseca oktobra stopi, kakor že omenjeno, Solnce v ozvezdje škorpijona.Nahajalo pa se ne bo tedaj v tem ozvezdju, temveč v predidočem, namreč v ozvezdju Tehtnice. Prvi del meseca pa bo v ozvezdju Device. Po zodijaku nosi ime tudi zo-dijakalna svetloba, ki se prikazuje v naših krajih kot svetel stožec ali po solnčnem zahodu m. na zapadnem nebu, ali pred solnčnim vzhodom na vzhodnem nebu. V oktobru bo dobro viden v jasnih jutranjih urah pred solnčnim vzhodom izvirajoč z onega mesta na horicontu, kjer se bo pozneje prikazalo Solnce. Solncu ravno nasproti z ozirom na Zemljo se pojavlja ob ugodnih okolnostih takozvani solnčni protisij. Med 20. in 24. oktobrom bi moral biti viden južno od Ovna. Luna. Prvi krajec bo 4. oktobra ob 3. uri 2 min., šČip 10. ob 22. uri 15 min., zadnji krajec 17. ob 15. uri 32 min. in mlaj 25. ob 16. uri 37 min. Najnižje na nebu bo Luna 4. in 31. oktobra, in sircr 24° 41% odnosno 24" 54' južno od ravnika, najvišje pa 13. oktobra, namreč 24° 46' severno od ravnika. »Luna bo v perigeju, to Je v najmanjši oddaljenosti od Zemlje il. oktobra ob 4. uri, v apogeju, to je najbolj oddaljena od Zemlje, 25. oktobra ob 3. uri. Najmanjši oddaljenost bo znašala 356.850 km, največja pa 406.570 km. Ker je Luna veliko bližja Zemlji kakor druge zvezde, zakrije na svoji poti po nebesnem svodu razne zvezde. Posebno lepo bo tako zastrt je 3. okt. Tega dne se bo namreč proti 18. uri skrila za. zapadnim (temnim) Luninim robom razmeroma precej svetla zvezda Lamb-da iz ozvezdja Strelca in se bo prikazala po 19. uri izza svetlega roba. Pianeii: Merkur se v oktobru ne bo dal dobro opazovati, ker zaide skoro istočasno s Soln-cem. Venera pa. postaja čim daijfe bolj vidna v jutranjih urah kot da niča. Na jsve tle jša bo 15. oktobra. Nahaja se v ozvezdju Leva. Mars ni viden. Jupiter se bo še ves mesec odlikoval po svojem sijaju. Svetel bo na nebu skozi vse noči, in sicer v ozvezdju Rib. Saturnu bo manj viden, ker zahaja že o mraku. Od ostalih dveh s prostim očesom ne\dnih planetov, bo Ura® skozi vso noč viden, Neptun pa v jutranjih urah. Ozvezdja: Od ozvezdij, ki jih lahko vidimo 1. oktobra ob 21. uri na nebu, bi toilti najvažnejša sledeča. (Slična, nebesna slika se nam pokazuje 15. oktobra ob 20. uri in koncem meseca ob 19. uri.) Veliki voz, čigar lega se najlažje ugotovi na nebu, se nahaja tedaj na severu in sicer zelo nizko proti horicontu. Ojnica kaže proti zapadu. Črta, ki spaja Zadnji kolesi, gre tudi skozi Polarnico' ali Tečajnico, ki jo dobimo, ako prenesemo razstoj zadnjih koles približno AVz krat. Tečajnica, ki ohrani precej natančno skozi vso noč svoje nrre-sto na nebu, je skrajna zvezda ojnice Malegavoza, ki leži proti zapadu, ravno nasprotno g^V-li j en kakor Veliki vozAled čbe omenjeni ozvezdji segE od zapada sem s svoiim repom Škorpijon. Ako gremo v smeri ojnice Velikega voza dalje, naletimo na peterokotno ozvezdje Boote-sa, čigar najbolj znana zvezda Arktur (z rumenkasto barvo) leži že na horicontu in zaide kmalu po 21. uri. Na drugi strani Bootesa. Krona, zapadno od te Že ob horicontu Zmaj. Temu sledi proti zapadu tam. kjer končuje Rimska cesta ozvezdje Ofijuha. Visoko na zapadnem nebu, Še vedno severno od Rimske ceste vidimo Liro s sijajno zvezdo Vega. Med Liro in Krono pa je He-raklej. Na drugem zapadnem kraku Rimske ceste imamo ob horicontu Strelca, približno v sredini Orla, skoro v temeni-šcu pa Labuda. Proti vzhodu pa se vrstijo na Rimski cesti po vrsti Kefej, Kasi jope j a, Perrej in Voznik. Na južnem delu nebesnega svoda pa vidimo Pegaza z značilnim zvezdnim četverokotni-kom, Vodnara in že ob horicontu Kozoroga. L. C. Bolezni pred 5W0 leti Heidelberški profesor dr. Sack je objavil statistični pregled o raziskovanjih, ki so jih izvršili z namenom, da bi ugotovili, kakšne bolezni so razsajate v starodavnih čaMfe med Ijudurii Sack se omejuje na Egipčane in to je razumljivo. Egipčani so imeli to prevzetno (čisto tia§e-dobno) navado, da so tako$ popisali in narisali vsako abot-nost, ki se jim je zgodila. Tako nam je ohranjenih tudi o njihovih telesnih nadlogah največ staroveškili virov. Pri tem SO imeli še to šego, da so svoje mrtvece konservirali.v Menili so namreč, da živi duša po smrti samo toliko časa, dokler nt; razpade telo. Stari papirusi natia sporoča;] o, da so svoje kralje balzamirali že pred 5000 leti, pozneje so prišli duhovni in posvetni veljaki do iste časti, pod demokratiziraj očim vplivom prvotnega krščanstva se je ta običaj razširil med vse ljudstvo. Reklo se je, da nesmrtnost ne more biti privilegij samih kraljev in drugih mogotcev. Posledica je, da so nam ohranili nešteto mumificiranih trupel, na katerih se dado bolezenski znaki ugotavljati z vsemi sredstvi novodobne medicinske znanosti, z razreza van j eni, z Rontge-novimi žarki, drobnogledom, kemičnimi realen si itdt. V zadnjih treh letih niso preiskali nič manj nego 30.000 trupel! Seveda upoštevajo v prvi vrsti bolezenske znake na kosteh, ker se mehkejši deli telesa tekom tisočletij pod raznimi vplivi tako spremenijo, da raziskovanja otežkočajo. Poglejmo, kakšne bolezni so ugotovili na mumijah. Najbolj razširjeno bolezensko zlo novega časa, tuberkuloza, sega po vseh znamenjih v najstarejšo pradavnost. Opri jemlje se, kakor znano, v prvi vrsti pljuč in ostalih mesnih delov telesa, zato jo je na truplih težko dognati, v kolikor ni uganjala svojega razdiralnega dela tudi na okostju. Tako so našli njene sledove na hrbtenicah nekaterih faraonov iz V. dinastije, ki je vladala, med 1. 2750. in 3625. pr. Kr. Jetika je predvsem bolezen uhožnih slojev; če so ji bili podvrženi celo vladarji, si lahko predstavljamo, kako je morala divjati med nižjim ljudstvom. Po drugi strani pa niso izsledili nobenih znakov, ki bi dokazovali, da so že stari Egipčani trpeli na. bolezni, ki zahteva v naši družbi poleg j etike največ žrtev. Na sifilidi. To bi potrjevalo tisto hipotezo, ki veli, da smo jo dobili Šele v novem veku z drugimi koristnimi importi, s tobakom, čokolado, koruso — iz Amerike. Na mumiji iz časa V. dinastije so ugotovili slučaj hude kostne otekline. Faraon Siptah je imel kepa-sto stopalo. " Vnetje slepiča in težke kostne prerastke kaže truplo neke Nu-bijke približno iz iste dobe. Amonovo svečenico iz časa XXI. dinastije (okoli 1. 1000. pr. Kr.) je tri dolgotrajen tvor na kolčni kosti. Dolgotrajen je moral biti zato, ker ji je koža vsa posejana z ranami, ki so se ji naredile med ležanjem na bolniški postelji. Precej pogost oma so okušali v Ponilju sladkosti patologične-ga okamenovanja. Mehurne kamne so dobili že v truplih iz preddinastične dobe, torej iz časa pred 1. 3300.; ugotovili so nekaj slučajev kamnov v ledvi- cah in en slučaj žolČnih kamnov; na povapnjenje žil so naleteli precej krat. Kostolomi niso bili nič nenavadnega, zlasti na podlehtju. Že takrat so devali takšne reči v deščice, kar dokazujejo najdbe iz Časa IV. dinastije (v letih 2930.—2750 pr. Kr.). Gori omenjeni faraon Siptah si je za življenja kost zlomil in so ga pokopali obvezanega po vseh pravilih moderne kirurgije. Imel je pa hudo smolo še po smrti. Nekoč so ga izgrebli tatovi, ga optenili in mu za nameček polomili še nekaj kosti. Duhovniki, ki <90 se tedaj bavili tudi z fcdravništvom, so ga znova oko-lili in pokopali — za to, da g-a je v naših dneh radovedni nos učenjakov ponovno spravil na dan, mu pregledal uboge ude m ga shranil nato v muzej. To ima človek od tega, če se brani prepustiti po smrti svoje telo materi naravi, da bi napravila iz njega to, kar običajno naredi. Prah. in rodovitno zemljo... Najbolj navadna bolezen starih Egipčanov in sosednih NtL-bijcev pa je bil seveda revmati-zem v vseh svojih oblikah. Skoraj ni trupla odraslih ljudi, od najstarejših časov dalje, ki bi ne očitovalo .znakov kroničnega revmatizma v sklepih. Spremembe na kosteh zaradi protina so našli pri starem možu v Tile-na. Pri kemični preiskavi pro-tinastih čvršev s ščavno kislino so se pokazale vse tipične reakcije, ki so znane pri tej bolezni v medicinski praksi. Se nekaj besed o zobnih boleznih. V najstarejših časih se javlja zobna gniloba redkokdaj, nekaj več med faraoni, skoraj nič med navadnimi zemljani. To ne pomeni, da so zadnji bolj pazili na higieno svojih zob, temveč da so prvi — bolje Živeli. Z naraščanjem razvrata v poznejših časih narašča tudi pokvarjenost zobovja v strahotno mero. V dobi piramid so imeli Egipčani že tako trhle zobe, da bi lahko mdrno konkurirali za prvenstvo z modernimi Evropci. Sack poroča, da ni bilo enega trupla izmed 500, ki so jih od-kopali na gizeškem grobišču, da bi imelo zdrave zobe. Gniloba, kamen, polomljeno^, vse mogoče druge nepravilnosti dokazujejo, kako dobro so se imeli Hamovi sinovi v tistem času. Plombiranih zob pa niso našli nič. Tega stari Egipčani niso poznali. Zobne krtačke menda tudi ne. • Dr. Ivan Prijatelj, Jurčičevih zbranih spisov V. zvezek. V Ljubljani 1927. Izdala in založila Tiskovna zadruga. Str. 517. Broš. Din 34.—, v platno Din 100, v pol usnju Din 106.—. Znani slovstveni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj je pravkar izdal peti zvezek Jurčičevih zbranih spisov. Kar poteče izpod pere-sa te priana-ne ^»^tprarne kapacitete, je prvovrstno, izdelano v posameznostih in poglobljeno v celoti, vse pa gledano z vidika svetovnega idejnega razvoja. Njegov izvrstni \ivtk1 nam poda verno sliko političnega •dbdobta slovenskega v letih 1869-1875. V sredo tega časa nam kot jedro izkleše Žumafista Jurčiča kot ga je videl v njegovih cMih in spisih, v uredništvu in v pismih, odnosno izjavah sodobnikov. Kaže nem prvi takozvani slovenski. kulturni boš, Jurčiča v Sisku in pozneje kot giavnega urednika Slov. Naroda, njegovo razmerje do Pajkove Zore, do Besednika in Slovenske knjižnice. Literarne niti teh publikacij naveže izdajatelj prav v globini, vsakokratnega problema in jih poveže v karateristi-ko, ki je bolj jasno in precizno ne zmore nihče. Prijateljeve Rudije so vrhunec slovenske literarne kritike. V tem zvezku so med drugim natisnjeni Telečja pečenka; Bela ruta, bel denar; Ivan Erazem Tat-tenbach; Doktor Zober; Pipa tobaka; Lipe; in V vojni krajini. Torej zopet lep del Jurčiča, ki ga spoznamo to pot v odnosih do poliitike in Hrvatov. Izčrpne priredite! je ve opombe koncem knjige, ki so zlasti glede Ivana Erazma Tattenbacha zanimive in zgodovinsko pregledne, povečajo vrednost; te prvovrstne historično-kritične izdaje slovenskih klasikov, ki jih s hvalevredno požrtvovalnostjo izdaja «Ti-skovna zadruga«. Oprema knjige je elegantna, tisk jasen in papir prvovrsten, kar delo odločno tudi z zunanje strani toplo priporoča. UMI OGLASI 0 BEtUTZ-SOlOIL vodi v vseh jezikih. Vta Fabio Filza 23, pouk m pre-1326 GL^tOl je edino energično zdravilo proti ^lavokolu, Šibkosti, malokrvnosti, oboemojlosti. Izdelek lekarne Cfcstella-novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42. 1109 IGRAČE, drobnarije, torbice in drugi predmeti, popravljanje punčk. Cade), via Battisti 13. 1389 Gostilna KameničeK « Gorici na Kornu it. S se priporoča meščanom in okoli« čanom za obilen obisk. Postreza z najboljšo jedačo in pijačo in oddaja tudi sobe za prenočišče. SOBA, prazna, s uporabo kuhinje ali brez te se da v najem. Vrdela, Nova cesta 1823, Žerjal._1337 VODITELJ za mlekarno se iSČe. Kavcija 20 do 30 tisoč. Natančnejša pojasnila pri Zadružni zvezi v Trstu, Via S. Francesco đ'Assisi T&fl.__1338 PEKARNA, vrt, njiva se takoj ugodno proda. Ponudbe na Petek, pekovski mojster, Podbrežje pri Mariboru. 1339 GOSTILNIČARJI! Sladki refošk, filtriran prodaja po nizkih cenah Kmetijska Zadruga v Prrantt. Zaloge v Trstu, Via Raf-fineria št. 3._ 1340 ŠOLA krojenja, Šivanja, vezenja, izdelovanja klobukov in cvetlic. Odprctjc 1. oktobra. Donda - Klampferer, Tnst, VTa Lava t oi o 5. 1341 -l^^&iiNT «Udine», najfinejši, traverze in razno stavbinsko železnino, pluge «Sack» prodaja po zmernih cenah Fran cr?i£ v Ajdovščini. 1309 ODLIKOVANA tvrdka Giovanni Obcr-snel — Trst, Via S. Maurizio 14 — Kovaška dclavnica. — Tovarna vrat, rou-lettes in kovinastih mrež, itd. — Popravila. H24 MHTfl£Nfl kolesa, angleška, Zenith, lil) I UfftllH svetovna. Likvidacija vsled zaključka seziie. Trst, Via Commerciale Št. 7. 1316 KMEČKA hiša z malim posestvom, v Hraščah pri Postojni, se proda. Pojasnila daje Vinko del Linz, Ilruševje pri Postojni. 1321 TRGOVSKI pomočnik, s 5-letno prakso za trgovino z mešanim blagom ali tudi z železnino, vešč slovenskega in italijanskega jezika išče mesta. Ponudbe pod «Pomočnik» na tržaško ucravnišlvo. T324 ANTON PEČAR, tovarna glasovhfevv Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, ublažuje in nienjuje giasovirje, harni ^nije ra orgije. 1108 CUNJE, vreče, vsakovrstne kovine, kupujem. Moiin Grande 20, Babic. 1330 rAEICA avtorizirana sprejema noseće. Govori slovensko Slavec, via G'ulia 2'?-. 1162 BABICA, avtorizirana, diplomirana, •prejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-Stica), lastna vila, tel. 20.6*. 956 najtrpežnejŠe in najcenejše. Velika zaloga pnev-matikov in potrebščin za kolesa, motorna kolesa in avtomobile. m TABOCClil TRST Vio XXX otto&re 15 ZLATARNA Albert Povh Trst, Vi* Mazzinl 4G Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmme. GIOVANNI PACOR Trst, Via Coroneo 37 Mehanična delavnica. Popravila motornih koles in avtomobilov. Poštene cene. Delo se jamči. H1 n ki »Spram racMa rt IH KURJA OČESA ? Dobiva s« v vseh lekarnah. FMKM1S MM ■ Via lot l PiEre ii - Trs! „LA ML£ m ČASA" (Sola na domu) jc mesečnik, katerega pošilja najzanesljivejša šola za korespondenco vsal emu, ki ga zahteva. Ta mcsetr.'k interesira mlade in stare, vpc one, ki moraio polagati izpite ali take, ki si hočejo izbrali poklic ali dobiti kako službo ii. /a one, ki želijo poboljšati svt>i polo^-tj ali lastt\ » izobrazbo. Pošljite se danes vuš naši.v. šnh /n korespondenco «E. Mcschini- , lvomn, \ ia 4. Novembre 96 B. {961J 918 Kupim u asflkl množini. Ponudbe ns tapps lallls, Trst, m imbriani l m. Lekarna CasteHanovich Trst, Via dei Gialiani 42 (Sv. Jakob) Lastnik F. BOLAFFIO) LAJOD priznam) najboljše sredstvo za €fSceis|e krvi« posebno priporočljivo za omotico, naval krvi v glavo, zgubijanjc vida pri starih osebah, za arter-oscleroso in sploh za vsa motenja, ki nastanejo vsled slabe cirkulacija krvi. Cem steklenici L 10.—.--(Za popolno ozdravljenje zadostile 6 :t;klenic.) InStitut „JACS€SON-ROYI.i" TRST • Via Slivi« Pailico (Piccolova palača • TRST Privatna m skupne fekdje; dnevae in večerne MiGiEšKo - mmm - henško - italijahsko Vpisovanja dnevno od 9 do 22. (1017) NA PiGATTl Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravnftfcffi avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDIC! in za OKRF.VANJE LEKARNA ZAMETTi - TRST - ¥!s Mazzinl PODLISTEK ■ mi lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti \7) Spisal James OJiver Cnrwood Prevel France Magajna. Dekličina navada je bila, da si jo vselej nabrala polno naročje cvetlic, ko sta prižla iz izčiščenih al i polizč-išcenih krajev v bližini Gomdinovega gozda. Zdaj je klecala in se smejala Davidu, ki ji je prinašal novih šopov cvetja. Toda nenadoma je mladenič izpustil cvetlice na tla, dvignil deklico in jo tako silovito pritisnil na svoja prsa, da ji je zastala sapa. Nikoli prej je ni tako ognjevito poljubljal, kot jo je poljubljal zdaj. Zakričala je pridušeno in se trudila izviti, odrivaje ga z obema rokama od sebe. A navzlic termi zoperstavljanju ji je srce hotelo počiti od zmagoslavja in radosti. V Davidovih očeh in na obrazu mu je videla krasno ognjevito čustvo, ki je končno premagalo njejrovo deško ponižnost in plahost. Prenehala je z odporom, si z obema rokama zatisnila oči in naslonila svojo lepo glavico na njegova burna prsa. Neizmerno T^hičenje tega trenutka, ki bo vedno ostalo kot ne-pozabljiva zora dobe, ko deček postane mladenič in deklica dekle, je pretrgal glas — porogljivo opravičujoč se smeh v njuni neposredni bližini. Izražal je ta glas nepri-krivano zabavo nad dogodkom. Odtrga je Anico od Davida v trenutku in David sam se je bliskovito obrnil v smer, od koder je prihajal. Izza bez^rovega grmičevja, dvanajst korakov od njiju so se prikazali trije možje. Tisti, ki je stopal ttorak ali dva pred ostalima, se je smiejal, kar se mu je videlo na o-L raz u, dasi ga je poskušal zresniti. Njegova dva tcvariša sta se smehljala s tistim pol veselim, pol zavistnim smehljajem, ki je lasten posvetnjakom, ko jim je sreča dovolj mila, da gledajo v radostno zasebnost mladih ljubečih se parov. Toda komaj se je Anica St. Denis obrnila proti njim, že. so jim ugasnili smehljaji na tastih in prvi se je bedasto trudil spremeniti porogljivi usmev na obrazu v nekaj, kar naj bi bilo podobno predpisanemu in spoštljivemu pofcdravu in prošnji za oproščenje. •Par dieu, prosimo vaju opro-ščenja, MademoiseMe in Mon-sreur,» je vzkliknil in se globoko priklonil. «Nismo vas oparili niti slišali in mislili smo...«