Največji ilovenski dnevnik v Zdniiwik državah
V«Ua za m leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto -	$7.00
> Za inounrtfo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
IisirslovmskihidelaTce^TAnierikL
The largest Slovcma Daiy fa tke United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TKLSFON: OHeZses 3—8878_Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at ths Post Offica at New York, N. Y„ nndsr Act of Congress of March 3, 1870_ TELEFON: CHelse* 2—8879
W0r307.~STEV 307.__NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 31, 1932. — SOBOTA, 31. DECEMBRA 1932_ VOLUME —' LETNIK XL.
FRANCIJA JE DOVOLILA POSOJILO AVSTRIJI
francija je dovolila
posojilo avstriji
Posojilo dovoljeno s 381 glasovi proti 187. — Her-
riot je glasoval za posojilo, da se prepreči pri- j
klopitev Avstrije k Nemčiji.
PARIZ, Francija, 30. decembra. — Novo Paul- ] Boncourjevo ministrstvo, ki sledi politiki prejšnjega ministrskega predsednika Herriota, je doseglo v senatu veliko zmago.
S 381 glasovi proti 187 je zbornica dovolila, da je Francoska s tretino zneska vdeležena pri posojilu avstrijski republiki v znesku $43,000,000, kar ji je bilo obljubljeno na lausannski konferenci.
Zaradi tega posojila so bile zelo vroče debate in nasprotniki posojila so zatrjevali, da Francija nikakor ne sme posoditi, ko je komaj pred dvema tednoma odklonila plačati svoj dolg Ameriki v znesku $19,000,000.
Bivši ministrski predsednik Herriot je sam zelo odločno posegel v razpravo ter se je potegoval za to, da je tudi Francija vdeležena pri tem posojilu, kajti na konferenci v Lausanne je skupno z zastopniki Anglije, Italije, Švice, Holandske in Belgije obljubil Avstriji posojilo:
Med drugim je rekel:
"Boljše je pomagati Avstriji, da se izmota iz svojih težav, kot pa jo prepustiti njeni usodi. Financi-jelna podpora bo preprečila, da se Avstrija ne bo skušal?, priklopiti Nemčiji, vsled česar bi Francija postala žr!:ev Nemčije.
V pogodbi za posoj ilo se je Avstrija zavezala, ! da še dolgo časa ne bo skušala z Nemčijo skleniti! crrinske pogodbe.
Na strani opozicije sta največ govorila poslanca i Henri Haye in Louis Marin, ki sta tudi največ nasprotovala v zbornici, da bi Francija plačala Združenim državam vojni dolg.
Haye je rekel: "Pred dvema tednoma smo se protivili, da bi plačali 500 miljonov frankov upnici, kateri smo dolžni. Kako moremo sedaj dati 350 miljonov deželi, kateri nič ne dolgujemo?*'
Slično je govoril tudi Marin: "Kako moremo se-| daj, ker smo se uprli Ameriki, ki je bila naša zaveznica in se je na naši strani borila v svetovni vojni, Avstriji posoditi denar?"
Nato je govoril o slabem finančnem stanju Avstrije in slednjič zaklical: "Denar bo tam izgubljen.Upniki ne bodo dobili nazaj niti enega franka."
Dalje je trdil Marin, da tega denarja ne bo do-1 bila državna banka, temveč privatne banke, ki bodo s tem vrnile dolg, katerega je Anglija pred enim | letom dovolila Avstriji.
Marin je pobijal Herriotovo trditev, da bo posojilo-zelo izboljšalo položaj srednje Evrope in je tudi zavrnil Herriotovo trditev, da bo posojilo preprečilo priklopitev Avstrije k Nemčiji.
Boncour hoče tudi še nadalje voditi osebno politiko z Italijo, katero je pričel Herriot. Zato bo kot francoskega poslanika poslal v Rim svojega prijatelja Henri de Jouvenel, ki bo stopil na mesto umrlega poslanika barona de Beaumarchais. Francosko zunanje ministrstvo pričakuje, da bo italijanska vlada s tem imenovanjem zadovoljna.
Pariški listi zatrjujejo, da je de Jouvenel posebno sposoben za to poslaniško mesto in bo imel nalogo skleniti z Italij trgovsko pogodbo, poravnati spor glede bojne mornarice in rešiti še več drugih problemov med obema državama, kajti de Jouvenel ima že dolgo diplomatično izkušnjo ter se je tu di zelo izkazal kot francoski zastopnik pri Družbi narodov v Ženevi.
Herriot je bolj kot kdaj poprej prepričan, da bo Francija pozneje plačala Združenim državam dolg, ki je zapadel I 5. decembra in ga ni hotela plačati.
Nova nevarnost preti Mandžuriji
štiri milj0ne i
nepismenih
*------i
Država Wyoming jih ima najmanj, Georgia največ. — Toda njihovo število se naglo krči.
Washington, D. C., 30. dee. — Posebni odbor, ki je deloval pod vodstvom tajnika Wilburja in ki j«' imel nalogo dognati število Amerikancev, ki ne znajo brati, ne pisati, je sedaj predložil svoje poročilo. Vsled pomanjkanja potrebnega denarja bo ta odbor po 1. januarju prenehal .s svojim delovanjem.
Iz tega porčilo je razvidno, da je zadnjih deset let padlo število ( oseb. ki ne znajo brati, ne pisati, 1 za 648.152, medtem ko j«« število naroda na rast I o za 17.044.+*J(>. Število se je tedaj zn i Za I o za tretino.
Država Wyoming ima manj kot 3000 nepismenih. (Jeorgia pa okoli 300.000. V Lousiani jih je okoli 90(0000. Odbor v svojem poročilu poživlja vse države, da skrbe, da bi .se nepismeni ljudje učili pisjiti in brati.
Odbor je imel na razpolago $32.000, kateri znesek so prispevali posamezniki.
gen. kundt poveljuje b0livijcem
Paragvajci se umikajo na fronti pri Saavedra. Bolivijoi ljuto napadajo. -— General zahteva več vojakov.
La Paz, Bolivija, 30. decembra. Bolivijoi so na celi fronti pri Saa-j vedra navalili na Paragvajce. ko i je prvzel »poveljstvo nad bol i vi j-sko arbmado nemški general Ilans Kundt.
Z veliko naglico je prišel s fronte v Lia Faz, kjer je poročal predhodniku Salamanca o uspehih armade in je rekel, da potrebuje do-dat":,> 20.000 mož. da bo mogoče Paargvajce popolnoma premagati.
Asuncion, Paragvaj, 30. dee. — Vojno ministrstvo naznanja, da so Bolivijei v (Iran Chaeo z veliko silo napadli .paragvajske vrste, toda so Paragvajci navzlic temu zapet zasedli postojanke, ka-, tere so izpraznili v pondeljek in torek.
iNeko poročilo pravi, da sta bila dva močna bolivijska napada odbita z velikimi izgubami za sovražnika.
GANDHI BO IZPUŠČEN
London, Anglija, 20. decembra. Kot poroča Daily Herald, bodo Gandhi in drugi člani narodnega kongresa z Novim letom izpuščeni iz ječe.
1
f+T Zaradi postavnega prazniki r^ Novoletnega dne, ne izide v tS^* pondeljek "Glas Naroda".
Prihodnja številka izide v I tjfr* torek, 3. januarja 1033.
Uredništ vo.
hočejo napraviti človeka
iz opice
_______ !
Sovjetski učenjaki delajo poizkuse. - — Hočejo pokazati ves razvoj iz opice do popolnega človeka.
Atlantic City, N. J., 30. dee. — Profesor na michiganskem vseučilišču v Detroit. Mich. dr. Howell S. Enprlaiw! je na zborovanju društva za: napredek znanosti naznanil. da so v divjih pokrajinah Tur-k est »na napravili laboratorij, v katerem hočejo ViZjrojiti eelo verigo bitij od opice do popolnega -loveka.
Te poizkuse dela dr. Ilija Iva-noff, kateremu pomaga njegov brat. in še nek drugi ruski biologist.
—	Vemo, da je dr. Ivanoff, — je rekel dr. England, — pričel s poizkusi v ruskem Turke.stanu pred enim letom in vsak čas lah ko izvemo, da je dr. Ivanoff proizvedel hibrklat (bitje, ki je nastalo iz križanja dveh različnih bitij). j
Dr. Ivanoff dela te poizkuse s podporo ruske sovjetske vlade. Pri tem se dr. Ivanoff poslužuje (levetili šimipanzov ženskega spola. od katerih so že trije poginili.
—	Xoben biologist, pravi dr. England. — ne dvomi o tem. da bo dr. Ivanoff proizvedel hrbride. ki bodo tako popolni, kakor vidimo pri mulah in mezgih, ki so tudi hibridi. ker so te živali nastale s križanjem konja in osla.
—	In če se dogodi, da bo kak hibrid rodoviten (mezgi in mule nimajo mladičev), kar se bo najbrž tudi zgodilo, navzlic Mende-Ijevi teoriji, da hibridi ne rodijo, sem prepričan, da bo dr. Ivanoff proizvedel celo vrsto bitnj od primitivnega do popolnega* človeka.
Kakor znano je nemški učenjak dr. Klaateh hotel križati gorilo z domačini v Nemški Afriki, ki so bili na zelo nizki stopnji kulture ter je s tem hotel vzgojiti naxl-^terodon močnega človeka. Gorila je najbolj sorodna- s črnim plemenom človeka šimpanz z belim človekom, gibon pa s prebivalci gorskih krajev v Evropi.
cratki lasje niso za ženske i
^asje jim bodo pričeli rasti po prsih rokah in nogah. — Kitajska je 2000 let pred nami.
Atlantic City, N. J., 30. dee. — . "čenjaki, ki zborujeo v Atlantic , 'ity nam dokazujejo, da ni nič tovega na svetu in da je vse pod-rženo izpremembi. Na sedanjem borovanju so ti učenjaki med Irugimi prinesli tudi naslednje rditve: A ko si bodo ženske še nabije strigle lase. jim bodo pri-eli, kakor pri moških, lasje rati ipo rokah in nogah.
Z <zIatom .zalitih zob ne nosimo, cot je bilo do seda-j domnevano, »d leta 1907. kajti že pred 2000 ; eti so Kitajci z zlatom mašili zo->e. Že pred 3000 leti je bilo v Sgiptu zobozdravništvo na zelo ,-isoki stopnji. — Čez 50.000.0000 et bodo na naši zemlji živela vsa Irugačna bitja, ki bodo potomci sedanjega človeka.
•Na žalost poslušalk je dr. l»ru-io Oettekig. profesor za antmpo-ogijo na Columbia vseučilišču v STevr Yorku povedal. <1h .je s svojim strojem 'keraskops" dognal, la bo vsled pristriženih his pri j ženskah pričeli lasje poganjati na rušili, rokah in nogah. Ravno ta- j ko kot moški, bodo tudi ženske j la teh delili telesa kosmate. Pra- ! i-o opaizovanje rasti las pe »zelo i-ažno, kajti težke bolezni, med njimi tudi rak, morejo vsled zani-krnosti nastati, liavno tako kot r»ci in zobe. je treba pustiti redno preiskati lase.
V 500.000.0(H) letih bo na zemlji čisto drugačen človeški rod. Sedanja oblika človeka bo živela Se več milijonov let, kakor trdi profesor William K. Gregory, ku-«itoz ameriškega naravoslovnega muzeja. Mogoče je, da se ravno sedaj nahajamo v počet k u velike [»volucij ?e. Obenem pa je profesor Gregory tudi potrdil Darwi-nove nauke.
Dva kitajska profesorja sta zatrjevala. da je bil njihovim rojakom že pred 2000 leti poznam obtok krvi, ter so vedeli tudi o evoluciji. 300 let pr. K. so že kitajski zdravniki pred operacijami uporabljali omamljiva sredstva, medtem ko se je moderno zdra-vilostvo šele leta 1874 pričelo posluževati v ta namen kloroforma.
Zobozdravniki so v sivem starem i veku uporabljali pri zalivanju zob zlato in srebro. Njihova dela je ■ celo v sedanjem času komaj mogoče prekositi.
POLJAKI SO IZSTRELILI
RUSKI AEROPLAN
Bukarešta, Romunska, 30. dec. Po poročilu iz romunske obmejne postaje Hot in, kjer se združujejo me je Poljske. Romunske in Rusije, si poljski letnici izstrelili neko rusko letalo, ki je letelo čez mejo. Komaj je aeroplan pristal nad mejo, so štirje poljski aeroplani s strojnimi puškami pričeli streljati nanj.
Sioer so prihiteli trije ruski aeroplani svojim tavarišem na pomoč, tod«, predno so mogli odgovoriti na poljsko streljanje, je ruski aeroplan že ležal razbit na tleh.
|	SREČNO NOVO LETO!
i	Vsem našim či ta tel jem želimo srečno Novo
)	leto ter želimo, da bi bilo v vsakem oziru bolj-
\	še, kot pa je bilo preteklo.
i	Uredništvo in upravništvo
\	"Glas Naroda"
japonska računa na sovražnosti rusije in kitajske
TOKIO, Japonska, 30. decembra. — Japonski vojaški krogi so mnenja, da poleg domačih upornikov ogrožate državo Mančukuo, katero je Japonska s svojo vojaško sile prevzela v svojo zaščito, mogočna "rdeča" Rusija in razjarjeno prebivalstvo Kitajske.
Rusija in Kitajska sta se po [jetletnem presledku vsled obnovile diplomatičnih zvez zopet zbližali.
Vojaški načrt, katerega je objavilo vojno ministrstvo, zahte-ra 60.000 najmodernejše izvežba-tiih in opremijenith vojakov za ] zaščito Mandžurije kot obramba proti viharju, ki bi mogel priti ; nad Azijo.
Ruska nevarnost za novo državo j« po japonskem mnenju si-; per še daleč. Japonski voditelji, med njimi tudi ministrski predsednik Saito, izražajo upanje za ; nadaljnje rusko-japonsko prija-j teljstvo.	j]
časopisje pa govori o temnih oblakih, ki se zbirajo ob južni meji Mandžurije. Prihajajo že tudi poročita, da je kitajski! general C 'an g: II«ia Lian« tri najboljše brigade poslal v provinci jo Je-hoL Japonski vojaški krogi pa v tem ne vidijo nikake nevarnosti za jatponsko armado, temveč so , mnenja, da je Can g Ilsiao Liang storil to samo zato. da pomiri kitajsko javnost, ki zahteva oster nastop proti Japoncem v Mandžu j riji.	'
Japonske vesti poročajo p vročih bojih med kitajskimi in ja- ' ponskimi četami v bližinni Šank-haitwan, kjer doseže kitajski zid morje in mejo Jehola.
Japonska armada baje namerava priklopiti provincijo Jehol k Mančukuo, da zatre roparske tolpe v onih krajih. Kitajci (poroča-; jo, da so pri nekem padlem ja-! pomkem častniku naš>li listine, iz katerih je razvidno, da nameravajo Japonci iz provincije Jehol napraviti državo, kot je Mančukuo.
Neko poročilo iz Mukdena naznanja da general Cans zbira ob meji Jehol veliko armado, ki je preskrbljena z vsem potrebnim, kot bi nameravala dolgo tam o-stati.
-7--1
KITAJSKA IŠČE LADJE 7A PREVOZ VOJAKOV
Šanghaj, Kitajska, 30. decembra. — Kitajska vlada razmišlja, kako bi prepeljala 3000 kitajskih vojakov, kat°re so Japonci pognali z Mandžurije na sovjetsko ozemlje in ki se sedaj nahajajo na ruske stroške v Tomsku v Sibiriji, zopet na Kitajsko. Prevoz in prehrana te armade preko Vladivostok a 'bi veljala okoli 500,000 kitajskih dolarjev ali $100.000.
Vlada se pogaja s tujimi paro-brodnimi družbami za ladje, s katerimi bi -bilo mogoče prepeljati armado iz Vladivostoka na Kitajsko, kajti, ako bi se vozili na kitajskih ladjah, bi jih Japonci zajeli.
Sovjetska vlada želi, da bi kitajska armada kaj kmalu odšla, kerc Rusiji primanjkuje živeža.
Washington, D. C., 30. decembra. Kot pravi japonski poslanik I Katusiji Debuchi, ki se je (zopet I vrnil na svoje mesto v Washing-
s0vjeti proti ženskam
Kruh in sladkor morejo zaslužiti samo s tovarniškim delom. — Razširjenje politike "kdor n? dela, naj tudi ne je!"
Moskva, Rusija, 30. decembra. Ru-ske gospodinje, ki so do sedaj mogle v državnih trgovinah kupiti kruh in sladkor, bodo po 1. januarju izgubile to pravico ter si bodo morale svoje življenjske potrebščine zaslužiti z delom v tovarnah.
Tozadevni vladni ukaz določa, da morajo začetkom Novega leta vse gospodinje, ki so manj stare kot 58 let. svoje krušne karte, s katerimi jim je bila dana pravica kupiti kruh in sladkor, izročiti vladi.
V gospodinjski razred spadajo vse telesno zdrave ženske, ki niso zaposlene z družabno koristnim delom.' Žene visokih sovjetskih uradnikov spadajo med te.
Xova postava je znak velikega pomanjkanja živil in razširjenje : sovjetske politike: "Kdor ne dela, naj tudi ne je".
! Poleg tega pa hoče vlada žene napotiti, da pomagajo pri industriji in s tem odpraviti družinsko življenje.
Ljudsko štetje v Moskvi koncem leta 1931 je dognalo, da se nahaja v mestu 100,000 gospodinj. med temi 18 odstotkov žena, k" so stare nad 60 let, toda t^da ; so računali, da se bo to število do konoa 1932 za polovico znižalo.
Po dosedaiji odredbi so gospodinje opravičene do 40 gramov kruha na dan in 800 gramov sladkorja. Po Novem letu po bodo morale svoje gospodinjsko delo zamenjati s tovarniškim delom, ali .pa se bodo morale odreči kruhu in sladkorju Proti temu imajo Se edini izhod, kupovati blago v zasebnih trgovinah za visoke cene, kjer velja 400 * gramov kruha $3.50 v primeri z desetimi centi v vladnih trgovinah.
ston§ so gospodarske razmere v Mandžuriji primeroma dobre. Poslanik je tudi obiskal kraje, kjer so se vršili boji med Japonci in Kitajci.
Debuchi tv?di pravi, da ni goto« vo, da »bi bil vladar Mančukuo države Henri Pu-yi izbran za cesarja.
Kot pravi poslanik, poljedetetvo v Mandžuriji vsled vojne ni mnogo trpelo in da je dovolj živeža.
■	O novih japonskih •vojaških ope-: *acijahm v Mandžuriji ni hotel ; razpravljati, rekoč, da je ta vro
■	vrokab japonskega parlamenta.

Novi grobovi.
iXasepa uglednega knji^mika prof. dr. Antona Stodnjaka je zadela težka izguba. V evetu svojih 22 let je morala materinstvu žrtvovati svoje življenje njegova gospe Nada. Bila je ugledne Čun-dro»ve družine. Soprogu je zapustila tri hčerkice.
—	V Ljubljani je umrla v česti-ti starosti ugledna babiea Marija Jeglrčeva.
—	V Cerknici je umrla marljiva .sokolska delavka Mitnica Klan-rarjeva. Htara komaj 23 let je podlegla hudi srčni napaki.
—	15. decembra je umrl v Celju po daljšem trpljenju v starosti 48 let Miro Majcen, bančni prokurist v p., dolgoletni načelnik Prve južno-štajerske vinarske ■zadruge v -Celju. Pokojnik je bil rojen v Veliki nedelji. Pred vojno je služboval kot urad i k v Celjski posojilnici, potem pa v celjski podružnici Slavenske banke. Zadnja Jeta .se je posvetil samo delu v vinarski' zadrugi. Bil je zaveden narodnjak in blag. simpatičen mož. Zapušča vdovo in tri nedo-letne otroke.
17 vlomov zločinske družbe.
Velika vlomilska družba, ki so jo tvorili 33-letni delavec France Pešl. 22-letni krojaški pomočnik Bogomir Bajer, njegov 26-<letni brat Avgust, 24-letni brezposelni vrtnar Ferdinand Hauri, 22-letni brezposelni slikarski pomačnik Ivan Danko in njegov 18-letni brat France, ima na vesti lepo število grehov. Kolikor je dosedaj mogla ugotoviti policija, so izvršili v času od 15. oktobra do 10. decembra v Marboru in okolici nič manj kakor 17 vlomov* pri katerih so odnesli najrazličnejše stvari. predvsem obleko zlatnino, sre-fcrnino, jedila itd. v skupni vrednosti več tisoč Din.
Policija jim je bila že dolgo na sledu, a so se znali spretno umikati roki pravice. Pred kratkim je bi Ferdinand«) Pavliča v shrambi Ferdnanda Pavliča v Stolni u-liei. X«)sil je nahrbtnik z rajnimi jestvinami, ko ga je zasačila služknja tMarija Mali. Danko je sicer pobegnil, vendar so nevarni in podjetni vlomilski družbi takoj nato prišli na sled. Vsi vlomilci so že stari znanci policije, večinoma so bili že veiikrat kaznovani. Tako ima Pešl za seboj že 7, Ha ar i 10. Bogomir Majer 3. Danko 1 in drugi več ali manj kazni* V njihovi družbi je -bil tudi 22-detni brezposelni natakar Vili-baild Kanik, ki je še pravočasno odnesel pete in pobegnil v Avstrije.
Žrtev noža.
i
V Koroški Bel-iJavomik so fantovski pretepi zelo redki. Mladina se udejstvuje pri raznih kulturnih organizacijah, v katerih 1 se telesno in duševno usposobija za življenjski boj. Vendar je po več letih prišlo zvečer do boja
PROBLEMI PRISELJENCA
med mladimi delavci, ki se je končal smrtnim izidom, tajco da so enega de4avca odnesli v mrtvašnico. drugega ;pa odpeljali v zapor. Pa tudi v tem primeru gotovo ni šlo za staro sovraštvo ali pa maščevanje med fanti, pač pa je -prišlo do žalostnega dogodka, ki ga je morda zakrivil alkohol, trenutno razburjenje ali nesrečno naključje.
26. letni brezposelni delavec Frane Mavric je te dni zvečer sitnaril v iNočevi gostilni na .Tavor-niku. tako da so ga kmalu postavili pod kap. Zunaj je menda ao-pet izzival, tako da se je med fanti kmalu vnel pretep. Med pretepom je 27-1 et ni delavec Karol Pfeifer. doma iz Sorice v Selški dolini, -zaposlen pa v železarni na .Tavomiku. z nožem dvakrat sunil Mavru-a v gornji del telesa, tako da se je takoj sesedel in zaječal, da je zaklan. En -uboljaj mu je šel med drugim in tretjim rebrom v prsno votlino, drugi mu je ranil srce. tako da je nesrečni Ma-vrič v četrt ure izdihnil. Prenesli so ga na dom njegove matere, odkoder je bil prftpe-ljau v mrtvašnic«) pokopališča na Koroški Beli. kjer je pokopan.
« Vlom v blejski hotel.
V noči 14. dwembar je bil izvršen vlom v hotel "Triglyav" v Za-ki. Hotelski je last Ivana Majer-ja. stoji na> samem nekaj sto korakov od postaje Bled-jezero. Vlomilec. ki gotovo dobro pozna razmere. je prišel skozi vrata pralnice v klet, odkoder je odnesel 8 steklenic kisle vode. Iz kleti je nato šel po stopnicah v gostilniški lokal, kjer je ukradel za 140 dinarjev tobaka, okrog 100 dinarjev v gotovini, šest prtičev in električni likalnik. Nato je odprl pisarno, iz katere je vzel dva dežnika. dva zimska plašča, štiri pare .nog-avie in šal. Ker je pri tem poslu postal lačen, se je splazil tu->doi v kuhinjo, kjer je pobasal lep kos pečenke," veš kilogramov masti. suhega mesa in nazadnje še očala gope Majerjove. Vato jo je vlomilec popihal skozi glavna' vrata na cesto in pitstil vsa vrata odprta.
STRAŠNE POSLEpiCE TRČENJA VLAKOV.
Za beleži i smo že. da sta blizn Lwzerna v Švici trčila neki osebni in ekspresni vlak. Pri trčenju so bili štirje potniki ubiti, petnajst pa ranjenih. Nekatere žrtve so vagoni prerezali na dvoje, druge so vkleščile razdejani klopi in so bili strašno razmesarjeni. Med mrtvimi sta strojevodji obeh lokomotiv in vlakovodji.
Potniki so bili ranjeni večinoma v glavo in v noge in roke. Med reže vaj je m ponesrečencev v predoru je .nastal kratek stik. ki je š!e otežkočil reševalno akcijo.
Kaj je "lien"?
Vprašanje: Kupila sem šivalni stroj na ofoorke. in pravijo mi, da ima prodajaJee "lien" na šivalni stroj. Kaj je to l
Odgovor: "Lien" je zastavna pravlcva na lastnino drugega v jamstvo za kak dolg aLi tirjatev. V vaem slučaju "lien" pomenja. da ima družba, ki je prodala, prvo zastavno pravico na (šivalni stroj in zamore dobiti nazaj posest Iste. ako ne plačujete obrokov po dogovoru. Imamo "liens" razne vrste. Najbolj znan je "me-chanic'e lien", po katerem delavec al-i oni. ki je dal materijal, ima zastavno pravico na izdelanem produktu.
Varuštvo in poroka.
Vprašanje: Za dolgo let sem bil varuh (legal guardian) nečakinje, ki je sirota in jo sedaj 17 let st»a-ra. Ona se bo sedaj poročila. Ali konča s poroko moja odgovornost ? Ali ostanem varuh, dokler postane polnoletna ?
Odgovor: Varuštva nad žensko konča s poroko. Crm se poroči, morate za presit i sodnijo, ki vas je imenovala varuhom, da vas oprosti release) daljne odgovornosti.
Družina naturaliziranega državljana v inozemstvu.
Vprašanje: Postal sem ameriški državljan. Moja žena in dva- otroka sta iše v starem, kraju in bržkone ibosta prišla sem ne pred 1 letom. Ali smem zahtevati zaščito ameriških konzularnih oblasti za mojo drnžhio. Stvar je namreč ta, da moja družina ne more ni-I kamor odpotovati vsled pasport-nih ovir.
Odgovor: Vaša naturalizacija ni nikakor spremenila državljanske pripadnosti vaše družbe. Vaša žena je še vedno inozemka in kot taka sveda ne more dobiti ameriškega pasporta. Vaša otroka, ako sta mladoletna, postaneta avtomatično ameriška državljana, čini bosta zakonito pripuščena v Zdr. države, (ako tedaj ne bosta še 21 let stara). Do tedaj sta inozemca in ne moreta uživati zaščito 7jdr. držav.
Prišel je sem na obisk leta 1924.
Vprašan je: >Prišel sem zakonito "na obisk" dne 20. junija lf)24. Ko je minulo šest mesecev obiska, sem vendarle tukaj ostal brez drugega. Ali me morejo deponirati? Ali smem zaprositi za državljanski papir?
Odgovor: Tnozemci, ki so protizakonito v tej deželi, niso radi tega razloga podvrženi deportac:-ji. »ako so prišli pred dnem 1. julija 1924. Ker trditve, da ste prišli ravno en dan pred tem datumom, bo priselje niš k a oblast go-tavo zahtevala, da dokažete, da da ste zares prišli tega dne. Ako ste prišli iz Kanade, je razvidno iz vašega potnega lista. V vseh teh slučajih breme dokaza nosi nozemec. t. j. ako on ne more dokazati, smatra se. da je podvržen deportaciji. — Ako niste podvrženi deportaciji. vendarle ne morete urediti svoje bivanje. Pričakuje se pa. da bo kongres: prav kmalu dovolil (legalizacijo vseh
inozemecev. ki so prišli nezakonito pred dne 1. julija lf>24. To potem omogoči vašo naturalizacijo.
Spričevalo prihoda ni potrebno.
Vprašanje : Moja žena je prišla v Ameriko leta lfK) »ii 1001. ali se ne spominja ničesar, da bi moglo vsaj približilo uganiti, kdaj in s kako iladjo je prišla. Bila je tedaj otrok. Ona pa potrebuje to informacijo z ozirom na naturalizacijo.
Odgovor: Po zakonu, ki je prišel v veljavo letos, mozemci. ki so prišli v Ameriko pred dne 20. junija 1006. nimajo podati dokaza. kdaj in kako so prisJi. Ako stei ameriški državljan, pa naj zaprosi za prvi papir. Pa tudi ni treba, da -bi plačala s prošnjo pristojbine $5 za "Certificate of Arrival". AH treba podati zadostne dokaze. da je inozemec zares prišel pred zgoraj omenjnim datumom.
Od obali do obali in od morja do morja.
Vprašanje; Kako je razdalje med 'New Yorkom in San Francisco? Kako se isto primerja /„ raedaljo nml 'New Yorkom in evropskimi pristanišči?
Odgovor: Razdalja med New Yorkom in San FVanciscom je 3160 milj. Na drugi strani je N»-\v Vork 3107 nautičnih milj daleč od sLiverpooIa. 3215 nautičnih milj od Cherbourga. 34i>7 milj od Ant-werpena in 3648 od Hamburga.
Skupna imigracija v Združenih državah.
Vprašanje: Ali imamo podatke o skupnem številu ljudi, ki so se priselili v Združene države ml začetka republike?
Odgovor: Pred I. 1820 ni bilo nikakih zapiskov o številu priseljencev, ali cen, da od konca revolucije do leta 1820 se je priselilo v Združene države 250,000. V 113 letih, od 1. 1820 do 1032. prišlo je 37,804.727 priseljencev. Največ jih je prišlo v desetletju 1000—1010. Leto najvišje iinigra-mhije je bilo 1007. ko je prišlo 3.285.840 priseljencev. I>ani je hi-j lo pripuščenih le 35.576 inozem-cev za stalno bivanje.
FLIS.
Udobno Hitro
Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na —
METROPOLITAN TRAVEL . BUREAU
216 West 18th Street New York, N.Y.
i i 1 .h
POZIV NAROČNIKOM
Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči.
Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava f' Glas Naroda' *
Peter Zgaga
—	Ali vws po«?<t«t« prrme?
—	Vsakih 10 minut gospod doktor.
—	Kako dolpro pa trajajo bolečine *
—	Približno pol ure vsateokrat.
*
—	Rodi. ali se poročiš z rae<noj iz ljubezni ali po zdravi pameti?
—	Dušica, o zdravi pa-meti tu
ne more biti jrovora.
*
Ona : — V mojih mladih letih ho bili gospodje galantnejši.
On : —iRes je torej, toda takrat
so bile dame mnogo mlajša. . *
—	Ali si dal Karlu kakšno poročno darilo?
—	'Da. »«ajni pribor za 12 oseb. A ti ?
—	Jaz sem mu dal čajno ee*iil-ee za 24 oseb.
*
Svoboiln*! bomo. ko bo tndi beseda o .svobodi .svobodna.
*
Veena slabost je, da nikdar ne
poznaš vseh svojih slabosti. *
V.sak;» iluzija je lep** samo do-tlje. dokler n- spoznaš, da je iluzija.
Egoizem je svet a smo. «"e ne škoduje .skupnosti. Toda kdaj ji je že koristil
*
Zakaj je borba proti neumnosti brezuspešna.' Ker *klcp«ifBO z
bedaki kompromise.
*
Človeštvo ne propada-, pae pa odmira, kar je v njem gnilega. In propada tisti, ki zagovarja dekadenco.
*
Veeina definicij je pre.splošnih, razlage so pa navadno preobširne. aato so redki, ki kaj pravilno pojmujejo.
*
Marsikdo pljuje na ma erijali-
•zem iz materrjalistrenrh razlogov. *
Kdor je res duhovno bogat, ne eitti potrebe drugim očitati duhovnega siromaštva.
*
Med rveolueijo v Španiji, ki je odpravila vse plemiške in druge neza.slrtžene naslove, pa tudi vst svetnike, .so priobčili francoski listi v dokaz enakega postopanja franc, revolucionarnega odbora naslednjo zanimivo zgodba:
Xekega plemiča so privedli pred revolucijonarni odbor in ga vprašali :
—	Vaše ime in priimek?
—	Monsieur de Faint-Cvr.
—	V Franciji ni več nobenega "monsieura".
—	Torej se m De Saint Cyr.
—	Xi več nobenih plemiških pridevnikov.
—	Torej se pišem Saint Cyr.
—	Svetnikov nimamo več.
J — Dobro. *em pa- samo C'yr.
—	Tudi nobenejra Sira ni in a-mo več.
—	Cp je tako in če mp sploh ni več potem me pa pustite pri miru. *
Vse zgodbe o dolgem človeškem življenju izvirajo večinoma iz prejšnjih stoletij, ko ljudje niso strti tako natančno niti niso vodili krstnih registrov. Zato je treba vse te podake smatrati za iwanj verodostojne. Prav to -velja tudi o zgo<W»i. ki jo pripovedujejo raen-da» iz časov okoli leta 1*J00 iz Pariza. Kardinal D'Annagnae je baje nekoč opazil pred svojo hišo 80-Ietnega starca, ki je bridko jokal. Ko ga je vprašal, zakaj se joče, je dejal sivolasi mož. da ga je natepel oče. Kardinal se je začudil in hotel spoznati tega očeta. Odvedli so g^ torej pred 113 let atarega človeka, ki je pošteno naklestil svojega sina, ker srečal svojega deda, ne da bi ga bH pozdarciL Ded 80-letnega starca je preživljal menda svoje 143. leto . . .
*
—	Kako more vendar biti človek tako prehtojm ? Meni se kaj takega ne more pripetiti, za to imam že dolgo preizkušeno sredstvo. Vsak »večer, predno grem spat, mrzFe obtodke, zjutraj eo-pet mrzlo kapelj, rado jesti, mesto tega pa eez dan popiti aajmanj liter tople vode, popoldne umijem noge z zelo vročo rodo, nato močna masaža celega telesa, patem pa fcopet od kraja.
| — Ne, tega pa ne; potem pa isem ie rajši včasih pretila jen.
■ • « * « i a p A'
f "Glas Naroda*	f
Owned and Pnbllsbed by MiOVtMV PUBLISHING COMPANY (A Gorporatlee)
PUum of Iwt«— of tb* corporation and addrcMt at above officers:
M W. lttfc ttr—t Bwrngk mt Manhattan._New Ywt City. N. Y.
"OLA 9 NARODA*
__(Vaiee *f thcPeople)____
Twill ill Iwj Dir EiwpC Simday and Holiday_
la cel« leto velja m Ameriko le	Za New York ae celo leto......f7.09
KftD^do Za pol ltftjii	S3.V)
Bi pol leta.....................$3iK) Za Inozemstvo aa celo leto......$7.00
la Četrt leta.................. ll-OOlZa pol leta....................9&50
Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Igbafa vsaM dan lraemfil nedelj 1» pneftw._
Dopisi bras podpisa In osebnosti ss ne priobPajejo. Denar naj se blagovoli poMUatl po Money Order. Pri spresmmbl kraja naročnikov, prosimo, da m nam tmlt prejftnjc blvalUNe naznani da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA". 216 W. lSth Street. New York. N. Y.
Telephone: CHdsea 3—3878
KAJ JE Z VOJNIM DOLGOM?
35. decembra zapadli vojni dolg Združenim državam so plačale Anglija , Italija. 0eSk<»slovaška, Finska; Litva in Latiška. Plačilo pa so odložile naslednje države: Fran-
Belgija, Poljska, Madžarska in Estonska.
ZaklaJdniški tajnik Ogden Mills je novinarjem izjavil, da bodo Zdrnžene di-žave obdržale dosedanje normalne odnosa je tudi z državami, ki niso plačale dolžnega o-broka.
Ilvropsko časopisje odobruje stališče Francije, da je odklonila plačati svoj obrok, in trgovski krogi pripisujejo temu celo ugodne posledice.
Ameriško časopisje izraža veliko ogorčenje, ker Francija noče plačati "dfccemberskega olbroka. Nekateri listi stavijo predloge, kako naj bi bila Francija kaznovana za svojo predrznost.
Nekateri svetujejo, da bi Združene države prepovedale vsaJc uvoz iz Franeij** in naj bi zaplenile vse francosko premoženje v Ameriki, češ. da je Francija prelomila versaillsko pogodbo in lausaimski sporazum.
Nek senator je celo stavil predlog, bi Amerika svojim državljanom prepovedala potovati v one države, ki niso plačale zapadlega obroka. Kdor pa na vsak način hoče iti, naj plača za potni list £5000.
Do sedaj so evropske države odplačevale -dolgove v najetjem novih posojil. Vsled tega je nastal uekak sistem, ki je dovedel do tega, da se dolgovi pravzaprav niso odplačevali, temveč samo številično izprerainjali.
Posledica tega je da danes dolguje Evropa Ameriki več k6t pa ob koncu svetovne vojne. Zsradi tega je razumljivo, da je vprašanje vojnih dolgov tako občutljiv in zapleten problem.
Vodilni svetovni juristi pravijo, da je 'bila Francija upravičena Odpovedati dolg, da pa mora sedaj gledati na to, da se vprašanje glede vojnih dolgov reši |>otom novih pogajanj.
Amerika je postopala tako, da je svojega dolžnika ovirala, da bi iztirjala svoje terjatve, obenem pa zahteva izpolnitev vse obveznosti.
S Hoover jevim moratorijem je vst varjena najtesnej. £a zveza med vojnim dolgom in vojno odškodnino.
Zaradi takega stališča uglednih mednarodnih juri-Ftov gledajo tudi v francoskih krogih Vlocela mirno na na-daljni razvoj tega problema.	t
Oasopisje docela mirnodušno ponatiskuje žaljive a-meriške komentarje.
Po nekaterih krajih Združenih držav so se že organi-skupine žensk, ki toliko časa ne bodo potovale v Francijo, dokler Francija ne bo plačala svojih vojnih dolgov Ameriki.
V bližnji bodočnosti se bodo pričela zopet nova podajanja zaradi odplačila dolga, toda konečne rešitve še dolgo ne bo.
Na jbrže pa se 'bo Amerika obrisala pod nosom za ves evropski dolg.
BEKABHA NAKAZILA IZVB&UJEMO ZANESLJIVO nr TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8TOPNI SEZNAM
V JU008LAVU0	V ITALIJO
Dta JM----------t zsa Ur 100________t 5.70
Otn 300-------$ 5.00 Ur 200 _____$11.30
ran 400 ------------$ 6.75 Lir 900 ___$16.«»
Dfe» SM__$ 8-25 j Ur 400____$21.75
Din 1000------$15J5 Lir M0___$25.73
Dtn 8000 ------$79.00 Lir 1000 __________$51*0
Mm la»Mlto Mtjlh tn>«fc>» kot igtraj imvHmm, bodi«! v MnarJIk alt
E* hpMBo $ 5j00 morate poelett _ f BlTO
•» »» IIOjOO " " _ tiff W
.»» $15j00 " •» , gf V' » $31 jO« "	» _
V	» » _$41.10
T	hojoo	** ..... mj|
II W dM t Itana knj« tvtaOo t Macjm.
nmJ«% "K V	m CABLI kBTTCIl U »rU>i|fcl«i M.
».W3POLITAN TRAVEL BUREAU (MANK 8AK8Mm) US WEST lštk STREET,	NEW J ORE, M. T.
L.............-....... - '•
Iz Slovenije.
NEW YORK, SATURDAY, DBCEMBJ5B 31, 1932
THE LAJtQFST »LOVOl DAILY laU.fl.£
I m	|
Mali Oglasi |
I imajo velik uspeh
um ti
Prepričajte se!
»GLAS NARODI
HEW YOU, SATURDAY, DEC
SI, 1932
ID LARGEST SLOVENE DOILY h0.ll,
nepismenost med tujerodci
ŽRTEV OGLASA
• asom s Tito poročali, da je našla italijanska kriminalna poli. eoija v vagonih brzega vlaka Rim-Narpolj v dveh kovčkih retknai-no truplo neznan«* ženske. Prei*-ktfva o tem mi»*f erijoznem zloči-mi je bila «1 nI g o brez uspeha. Jed • nji«"- pa se je detektivom posili-lo dognati. da je umorjeuka sobarica Paoliua <iurietti, ki je slu-/ I a za začetka novembra v Rimu. Tj«b je črtala v nekem listu in.se-r.it. m katerim je iskal ženskega znanja neki Cezar Kervatti iz Spe-f.'je. Kila je pripravljena zaupati se mu in je TaHa s seboj vso svojo gotovino v cnrrtku 10.000 lir. Ser-\ ttai je dekletu ttmel izvabti denar. ko pa je (Juerittijeva od nje-zahevala. naj jo vzame za ženo. sta se sprla, udarila in v tem »{Htpadu je Serviatti žemtko ubil. Ser via W i j«* oženje« in razkritje okoli*'in. v katerih se je izvršil njegov zločin, je zbudilo v Italiji iie|M»pisiho ogorčenje.
NESREČA V BELGIJSKEM
RUDNIKU.
V fiOUviere.su j>ri Bruslju .se je te dni primerila huda rudniška katastrofa. Eksplodirali so treska-vi plini, ki so utrgali pla-sti pre-mojr«, da sn zasule rove v globini 7.10 ni. Pri tej nearer je bilo šest rudarjev ubitih. (M njih »o potegnili dva mrtva izpod razvalin, l.ouvieres je bil že pred vojno prizorišče velikanskih rudniških katastrof, ki .so ugonobil«- ve? sto rudarjev.
Podatki o nepismenosti med tujerodni v Združenih državah, kakor jih razodeva <zadnje ljudsko štetje, pokazujejo. da ni takore-k«N* nikake nepismenost i med tu-jertwlci, rojenimi v Kandi ali v skandinavskih državah, d oč i m na drugi strani nepismenost tvori resno vprašanje. ksr se tiče tuje-r»nlcev iz Portugalske, Italije, I„i-tvinske in Poljske.
Stat bstika sicer pokazuje, da je bil v .splošnem storjen znaten napredek v boju jlroti nepismenosti, ali da ista ostaja precej visoka v nekaterih predelih Združenih držav in v gotovih skupinah prebivalstva. V celokupni deželi imieli i smo leta 1930 še vedno 4.3% ali 4.2*4.000 oseb v starosti vez 10 let. ki niso znale pisati in citati ni v angleščini ni v kakem drugem ježku. Is-ta 19:20 je odstotek oseb v starost eea 10 let. ki so bile nepismene. znašal
Bolj detailirani podatki so velike važnosti, ker pomagajo pro-sve tnim «-initeljem. da osredotočijo svoje prizadevanje tam, kjer je najbolj potrebno. Tako je razvidno, da odstotek nepismenosti na Severu in Za padu znaša 2.7 ns Jugu pa kar 8%. Tam je seveda nepismenost najbolj nazširjena med črnei. med katerimi se ponekod povspeva do 1	Razvidno je, da na Severu vprašanje nepismenosti obstaja v tem. da s«1 nudi {Hkduk nepismenih tujerfKl-cem. Tu 10.5% tujerodeev v starosto <"ez 10 let je nepismenih, čm-eev pa le 4.7% in turodnih belo-kožcev čez pol odstotka. To velja zlasti, kar se tiee velemest. Tako se je na primer na.šlo. da v mestu Xew Yorku živi 26.1,000 nepismenih. Izmtd teh približno 242 tisač je bilo tujerodeev. od 21.000 nepismenih v Bostonu pa je bilo 1!*.7(10 tujerodeev.
Nepisznenosa po deželi rojstva.
I^eta 1030 je bilo v Združenih državah 13,217.000 belokožnih tujerodeev v starosti čez 10 let. Od teh 1.304.0S4 ali 0.2% je bilo nepismenih. Najnižji odstotek nepismenosti (manj kot 1%) se je na-8*1 med tujerodci k Škotske, An-glie. Kana<le. Newfoundlanda in Danske. Dežele, ki so iineje najvišjo nepLsmneost med svojimi rojaki v Združenih državah, so bile: Az«»rski otoki (3G.0«7c), Portugalska (34.7%). Italija (25.3%). Lit vinska (25.5%) in Poljska (10%). Pri Jugoslovanih je ne-i pismenost zr»aša4a 35.6%, pri Č'e-
NEIZPOLNJENI ČUDEŽ
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj 2 malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj.
Modemi paraiki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je pot ova nje zabava.
Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike.
Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. • \
Pj&ite nam!
Metropolitan Travel Bureau
(FRANK BAKSER) 3*16 West 18th Street Nqw York, N. Y.
Mi zastopamo vse paro-brodne družbe.
hoslovakih 12.0%, Rusih 11.3%. Nemcih 3.2%.
Nepismenost po starosti
Distribucija nepisnv^iufsti po starrest i je -zlasti važna z ozirom na nedavne študije glede sposobnosti za učenje v raznih starostih. I&azvidno je. da nepismeni se v t«ki starosti, v kateri — kakor so dokazali vodilni dušeslovci. se še prav lahko naučijo citati in pisati.
Tako na primer izmed 1.760.70."» ameriških prebivalcev, rojenih v Italiji v starosti čez 10 let. bilo je 447.S31 takih St. ki niso znali pisati in citati v nikakem jeziku. Od teh okroglih številkah bilo je 7000 v starosti od 10 do 20 let. 185.000 v starosti od 25 do 44 let. 201.000 v starosti od 45 do 64 let. in 55,000 v starosti čez 65 let. V tej »zadnji starostni skupini sploh polovica italijanskih tujerodeev je bila nepismena. Ali ta zadnja skupina je bržkone tudi edina, za katero ni velike od pomoči. V vseh drupih starostnih skupinah se mora še vsakdo po najnovejših metodah naučiti čitati in pisati v razmeroma krafkem času.
Kar se tiče Jugoslovanov imeli smo leta 1030 210,141 ljudi, roje nih v Jugoslaviji, ki so bile 10 let ali več stari. <>d teh 32.774 je bilo nepismenih. Jugoslovanov v starosti od 10 do 24 let je bilo 14.660 in od teh 3f>6 nepismenih.
V	starosti od 25 do 44 let je bilo 118.545 jugoslovanskih tujerodeev ir. od teh 15.306 nepismenih.
V	starosti od 45 do 64 let je bilo 70.763 ljudi, rojenih v Jugoslaviji. in od teh 14.018 nepismenih.
V	starosti če>z 65 let je bilo 6011 Jugoslovanov in od teh 2035 nepismenih.
Boj proti nepismenosti.
Gospodarski in socijalni razlogi. zakaj se hoče iztrebiti nepismenost. so .sami ob sebi umevni. 1'soda napismene osebe je zhisti v sedanjih časih posebno težka. — Težko dobiva delo v tovarnah in delavnimb. kjer se vsaj zahteva, da 'zapLslenee zna čitati varnostna svarila. Zares odstotek nezgod med nepismenimi delavci je po-sebno^ vehika. Podporne ustanove sicer ne delajo razlike med pismenimi in nepismenimi, ali nepismeni ne more postati amerišk državljan. In to pomenja. da nepismeni ne more reflektirati na starostne pokojnine ali materinske podpjore. ker se iste večinoma omejujejo na državljane.
Jako izanimiv je ne\vyorški eksperiment <za rekrutiranje nepismenih. da se nagovarjajo na obisk šolo za nepismene. Večerni dija-jaki imajo svoje udruženje. ki sodeluje z društvom učiteljskim, in obiskujejo v soseščini vse nepismene. ki jih na lep in prepričevalen način nagovarajo na obisk šole. Pokaznjeja njim. kako je lahko učiti se čitati in pisati in kje 55o šole zato. Nagrade so razpisane *za one dijake, ki prenesejo največje število nepismenih učencev. >	FLIS.
ČUDEN PTIČ
Indijski učenjak Šalim Ali razpravlja v neki bombavski strokovni reviji o ptiču tklacu (p ločen.-philipnensis), ki se drži načela, da si je treba zakonsko srečo priboriti •s trdim delom in sposobnostjo. Ko pride doba .parjenja, pričnejo samci najprvo g-laditi, oziroma tkati svojevrstna viseča gnezda. Samice ni ta čas nobene ne od blizu ne od daleč. Sele, ko so gnezda že kolikor toliko pripravljena, prifrfotajo samice v tropih in si jih prično ogledovati "s kritičnim očesom".
Vsaka samica si potem izbere gnezdo, ki ji najbolj godi — pri čemer ne gre brez spopadov z drugimi samicami. Ko m je dokončno -osvojilo gnezdo, se pomenita, f samcem, kakor se spodobi, nato so prične takoj veliko lezenje jajc. Sajnec pa. ki je dosegel svoj namen, se požvižga na svojo, zakonito družico in prične graditi novo ?ne7vdo, s katerim privabi novo samico in tako dalje. Samo od nje-pove spretnosti in tkanja gnezd je odvisno, kolikim lahko *postane nezvest, kajti sama lepota in moč njegovim damam nič ne imponira-ta. V ostalim pravi Šalim Ali, da je tkalec res zelo spretna ptica, kar se kaže v temi, kako zna iz riževih stebel izluščiti vlakna, s katerimi gradi svoja gnezda.
V belgijski občini lica u ring je vladala zadnje dni ogromno razburjenje. Pet otrok je pripovedovalo doma. da se jim je na vrtu ondotnefra samostana prikazala Mati božja. Vsak dan se je na tistem mestu zbralo več sto Ijndi. ki so pričakovali, kdaj se bo čudež ponovil. Otroci so namreč pripovedovali. da so prosili Mater božjo, naj ozdravi nekega slepea. Prikazen jim je baje naročila, naj pridejo z nesrečnikom na samostanski vrt, kjer se bo izvršilo čudežno ozdravljenje. Glas o stvari se je tako razširil med ljudmi, da je na dan. ko' se j*1 iimclo izvršiti čudežno o-zdravljenje. zbralo na vrtu nad J0,0<K) oseb. Vsi so čakali, kdaj se bo čudež izpolnil, toda čakali so zaman. Prikazen se ni ponovila i si -ippca so morali odnesti neozdrav-Ijenega domov. Ker pa to še ni bilo dovolj ljudem, so končno po-veple vmes oblasti, ki so prepoved i-le nadaljnjo zbiranje pred samo-' stanom.
Kakšnega mnenja
ste Vi?
MALMGREENOVA CERKEV
1"» Stnekholma poročajo: Dne 18. decembra se bo v stockholmskern prednu stju Aeppel^ickennu slo-vesno blagoslovila spun in ska cerkev dr. Finna Malmirreena. švedskega meteorologa, ki se je soude-ležil znane nesrečne Xobilove eks-pdicije na severni tečaj in je potem z italijanskim poročnikom Zappi-jm ndšri iz Xobilovega taborišča in ledni grudi. Švedi so v Malmgree-nov spomin zbrali večjo vsoto denarja. Znesek je tako narasel, da niso vedeli, kam 7. njim. Zato so prepustili odločitev o tem Malm-greenovi materi. Ta je izrazila željo. naj bi se s spomin nesrečnega *.ina sezidala cerkev, kar se je zgodilo. Cerkev so okrasili najboljši Švedski umetniki in njena blagoslovitev bo zelo svečana. T'deleži! i se je bodo tudi vsi predstavniki ^A-edskih znanstvenih institucij. t
SLON. KI NE MORE SPATI
V londonskem živalskem vrtu i-majo slona, ki ne more spati. Orjaški slon liani je v živalskem vrtu največja dobričina in najmirnejša žival. Že dolga leta se londonska mladina navdušuje zanj, nosi mu j kruh in slaščice, slon pa dviga o-troke v zahvalo na svoj mogočni hrbet in jih nosi po vrtu. Revež pa že dolgo ne more spati in namesto da bi v svoji kletki mirno počival, bepa po cele noči okrog in nikjer ne najde miru. Nedavno se je tako dolgočasil, da je razbil vse kar mu je prišlo poti noge.
Seveda to slonovemu zdravju! škoduje in Rani je bil kmalu tako izčrpan, da je moralo ravnateljstvo poskrbeti, da nevrasteničnega or-j jaka pomiri. Privezali so ga k posebnemu železnemu obroču, pritrjenemu k eni njegovih prednjih nog ?n k tlom. toda zjutraj so našli obroč zdrobljen, debelo vrv pa pretrgano. Ker ni šlo drugače, so ga privezali na mnogo dal vrv in jo pritrdili k kletki s posebno kompliciranim mehanizmom. Tako so orjaškega slona končno prisilili, da je mirno stal. Pazniki pa ne verjamejo. da bi bila zadeva s tem rešena, kajti slon sumljivo ogleduje nov način svojega ujetništva ;n bati se je. da bo nekega dne tudi to napravo zdrobil.
-VSEBINA KOLEDARJA ZA 1933.---
PESEM. — KOLEDARSKI DEL. — 350 LET GREGOR!JAXSKK-GA KOLEDARJA. (Xastanek in ves razvoj Koledarja). — "I5EAI"-TiFrL OHIO". (V kakšni luči vidi F It A.\ K TROIIA državo, v kateri prebiva.) — PRVI. KI JE SKOČIL S PADALOM. (Nekaka padala so jHiznali že v 17. stoletju.) — ARISTIDE 1JRIAXD. (Pogreb slavnega francoskega državnika.) — Strupi v gospodinjstvu. (Par n.i-vodil gospodinjam.) — SPOMINI NA VERMONT. {M. UI PS1K op'.-.sn je svoje doživljaje na "Zeleni gori".) — (SODA III VSI II. (1'sodi carskega častnika pod boljševiki.) — DOGODBA V ŽIIJERSAII. (K.i-b» se je "zamaknila" Korenova Kezika.; — ZAGONETNA INDIJA. (Dežela, katere zapadui svet ne more pojmiti. — SRAMEŽLJIV SNTBEC. (Ljubka povet o snubcu, ki j»- d«*s««ge| svoj ideal. — IV-g »divščine SLOVENCA MED INDIJANCI IN ESKIMI. (Plauinšek
je hmed vseh Slovencev prodrl najdalje na Sever.) — t'CDXE XE-• »
SREČE, f Zanimivo {»oročilo zavarovalninske družbe.) — Spomini »r« -zdarjevežene. (Pretresljiva zgodba matere, ki jo jc napisal F. TROIIA.) • ZGODIiA PE< LARJA. — (M. RI PMK je Lzborno orisal pečlarja Muharja). — PISKAČ. (Povest i^: sodobne Rusinje.) — KAJ PRIČAJO ZVEZDE O ŽENSKAH. (Vsaka ženska lal»k> izve kaj zanimivejša osebi.) — PRIZORI IZ P.ODOČE VOJNE. (Kdor prečita ta opis. dobi vpogled v strahote bodoče vojne.) — VOIU'XSTVO MED VOJNO. < Kakšnih sredstev se poslužujejo vohuni.) — TREPAXG. (Življenje na dnu morja.) — FRANKLIN D. ROOSEVELT. (Živ-Ijenjepih bodočega predsednika Združenih držav. — IX ŠE CELA VRSTA ('LAXKOV, PESMI IX SLIK.
Ali ni to etivo vredno 50cza Vas?
TA KNJIGA JE za AMER. SLOVENCE NAJVEČJE VREDNOSTI
Naročite sloyenk Publishing Co
S C danes 2l6West18thStreet	New York City
750 METROV POD MORSKO GLADINO
OD KDAJ MONOPOL NA TOBAK |
Leta 1808 je priredil Napoleon velik ples. kamor je povabil vse plemstvo starega in novega cesarstva. Vsi so bili očarani nad Na-]>oleonovo pazljivostjo, saj je imel za slehernega človeka ljubeznivo besedo. Toda med ženskim svetom je nenadoma opazil damo, ki je doslej ni poznal. Njeno blesteče o-krasje pa ga je tako prevzelo, da jo je vprašal za ime. Toda tuja mu je bila tudi »poslej. Zaradi tega jo vpraša, s čim se bavi njen mož: odgovori mu, da sadi in prodaja tobak ter cigarete. Napoleon ni na to nič odgovoril, vendar je V obraznih gubah pokazal, da mu ni prav, da nosa ta dama dražjo ogrlico kot njegova žena. Nekaj dni za tem pa je že izšel njegov dekret o monopolu na tobak. A njemu so sledile vse ostale države.
O sla vnem ameriškem zoo logu Wiliamu Beebu se govori in piše zadnje čase po vsem svetu v zvezi z njegovimi drznimi izleti v morske globine, kamor se spušča v ijoscb-i no močno konstruirani potapljaški! gondoli. Leeba nazivajo Pic-card; oceana. In svet se je zanimal zanj zlasti letos pomladi, ko se je spu-j stil v svoji, zvonu podobni kondoli najprej 420. potem 495 m pod, morsko gladino. Te dni je pa do-J segel nov rekord, posrečilo se mu je spustiti se 750 m globoko v morje.
William Beebe se spušča v morje ' sam v posebni kovinasti gondoli, narejeni iz posebnih kovinskih zli-1 tin, ki vzdrže silen pritisk vode. —! Tudi prozorni deli gondole, ki sko-l zi nje učenjak opazuje življenje v! morju, so preizkušene na močan pritisk. Spustiti se v morske gJo- i bine je enako drzno, kakor Piccar-dov polet v stratosfero, ki se je i zanj zanimal ves svet. Tu je po-; tretwm celo še večji pogum, če pomislimo. da je morala vzdržati. Beebova gondola v zadnjem pri-' meru pritisk 75 atmosfer in da je znašal pritisk na vsak kvadratni: centimeter oble poldrugi stot.
Beebe je s svojimi senzacijami že davno in zelo dobro znan. V; navadnih plavalnih hlačkah in- s" potapljaško čelado na glavi se je že opetovano spustil v Karibskem morju v globine pod koralne otoke. "kjer je med pravdjičnimi koral-j nimi gozdiči fotografiral in filmali morske pošasti. O svojih podmor-' skill pustolovščinah je napisal že'
več knjig, ki v njih napeto opl-sii- f je prizore iz življenja morskih živali in rastlin. Njegovi zadnji izleti v morsko stratosfero so prav za prav samo naravno nadaljevanje prejšnjih.
Zadnji izlet je napravil na pobudo in stroške neu vorškega zoološkega društva in v svoji kovinasti gondoli se je dal spustiti na llermud.sk i h otokih v morske globine. Pri tem pa ni pozabil niti r.a senzacijo najmodernejšega kova. 7.">0 m pod morsko gladino je po radiu -pripovedoval, kaj vidi o-krog sebe. Živo je opisal nepregledno množico rib s krasnimi oblikami plavuti in v najpestrejših barvah. Okrog njega je kar mrgolelo čudovitih morskih živali, ki jih še nobeno človeško oko ni videlo. Posebno navdušeno je opisoval morske rastline, ki se pojavljajo globoko v morju v najrazličnejših pravljičnih oblikah. S seboj je prinesel I»eobe mnogo fotografij, ki jih kaže sedaj na predavanjih.
V DIMNIK JE PADEL
PEKLENSKO MAŠČEVANJE ZAVRNJENEGA LJUBIMCA.
Pri ometanju dimnika na ba-denskem Braunschweigu se je dimnikar Alfred Kaiser smrtno ponesrečil. Stopil je v dimnik skozi posebno lino ob času, ko je v kotlih gorelo in se je kadilo skozi dimnik. Ker ga ni bilo dolgo nazaj, so »a šli Lskat. Našli so ga na dnu dimnika. Ni dvoma, da so ga omamili plini, vsled česar je o-mahnil in se zgrudi mrtev na dno. Na pomor- pozvani gasilci so storili vse, da bi ga obudili k življe-njti. toda njih trud je bil zaman, ker je bil mož ob času najdbe že mrtev.
vodnikove knjige
Iz Bratislave poročajo o peklenskem maščevanju nekega delavca, ki ga je zavrnilo dekle, od katerega je hotel imeti ljubezen. Zavrnjeni snubač je položrl v .stanovanje dekleta z dinamitom nabito železno cev in potrkal na okno. V trenutku, ko sta prihiteli k oknu dekle in njena mati, pa se je cev rafzpočila ter raztrgala mater na kose, hčer pa hudo ranila, da so jo prepeljali smrtnonevarno ranjeno v bolnišnico.
za leto 1933.; SO DOSPELE
4 KRASNE KNJIGE:
2_erjavi ,
*»nr i.	••
1uhpan
"Od
pastirja do izumitelja", "Vodnikova Pratika"
ADVERTISE in •'GLAS NARODA '
za SAMO $1.35
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York
||Ag||
BOLJŠO /
^T	Dobi se
. | jroceri-
I	j*h
jhSTE!FBSnBfiofSE
^_MJflwft w v

NEW -TOME, JAJPMWT nifljlfMfcll, M88
n» largest suoygpK PjJfrTin p. +
Pri naročilih za več kot damo 30% popusta
V SLUČAJU, PA NAM KAKE KNJIGE ZMANJKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRJUGE SLICNE VSEBINE
^ec?^VkenSjT,.g^ KNJIGARNA "GLAS NARODA" 7
ROMANI	* SLOVENIC PUBLbHING COMPANY "	'
PESMI IN POEZUE	216 West 18th Street. New York	: : : IGRE :
MOLITVENIKI
I
S VI. J % LICA t 1 platno vez._______Ji
v Tino usnje v-z ............1 JO
v najfinejše usnje ves 1J0 najl;nejše usnje trda
. ez ..................-............-U§
SIvltKU /A DUŠO
v platno vez............90
«■ rino usnje vez .„.........1 Jt \
v najttaejše usnje vez l.HO;
RAJ S Ki GLASOVI
v pint no vez. ..—------JI j
j usnje vez. ____________-—1JM
v fino usnje vez. -------1JC
, najfinejše usn;e vei. 1.6«;
KVI^IU SItCA
v imitiraro usnje vez. .60
v usnje vez_______________ .80 j
v fino usnje vez.........X.— j
v najtnejše usnje vez. 1.20 j v najfinejše usnje *r<ia
vez .................................1-50
v oel celluloid vez- .......1.20
NEIU S A N AŠ DOM
. ponarejeno .—...............1.—
v najfinejše usnje vez 1.50 ■j najfinejše usnje trda vez ---------------------------------1*0
MAJUJA VAKIIINJA
fino vez ............................1-31
/ fino usnje —.....-........1 J«
v najfinejše usnje trda
vez -...............-.....-..........I «
Hrvatski molitveniki:
Gtjetn jstaroat*«, flu* ve*. ---------L—
glava Bojo. a mir ljudem, fina v« 1.50
ii,. ifloejKA vez .........................I ®"
ZtOl ■■!■'* nebeški. V platno ................. -8C
fina ves -----------------------
Viri, a«. najfluejia ve« ...........I Ji
Angleški molitveniki:
(za mladine)
U.i.1- InuotMkt
v iwrvar'e platnice vezano .....31 T belo koat rezano —-----1.H
Can« l!nt« Me —---------—
fino Tuano ..■».■.■■■■■■—-——H Hr> «f Heaven:
fino iruuo -------------------------SS!
v nun Je vutano...................—7®
» ».,.jr>nej*e usnje vezano .—l Ji i SLA ODKAttlJSi Kej of I lea ven:
r ee|nl«J vezano ———..........—1.21
\ eel old nairineJAi ve« ..........1JN
v fino uanje Tesano ..........----1-50
1(11 HM ir 1'oeket MannaT
v fino umije vezano ..............I SO
Ave Maria:
v fino u#nje vovano___»--—1.41
POUČNE KNJIGE j
A»gl*«ko hI i vensko berilo ...........A—
Angu^Uo flov. In »lov. angi. slovar JO' Amerika In Amerikanri (Trimk) 5.—! Aagwfj*ka si niha aU nauk kako ae
ms j «1 reže k i* maši__________10 j
Hnf iialeiljivhn boleznim ______________.75 ;
Cerkniško jeter«................................1.28
IhuiMri živ i nozd ravnik broil rano
Dontiei /drnvnik po Knaipn:
t-rt nil rii do .........—---------------1.2£
Domači vrt ................................LM
Govedoreja ................................Ifit
Oospodinjstvo ________________1460
Hitri rnčunar _____________________.75
J»g<"lavija (Meilk) 1. zvezek 1.50
Z zvezek. 1—2 snopič-----1J0
Klet trsi vo (Skallefcy)__JU
Kratka *rbska gramatika______JI
Kratka zgodovina Sto vencev, Hrvatov in Srbov _______________JI
CKadalJovac}«.! Kako ae piatapa dv«a*Uaa Z. D. J5 Kako a« portmm amerUkl driavljaa .15 Kaj.ga p dostojnem teden ju ^..Jl
Ma^rija la eneržlja „.'..-........„-...lJ»
Mlada lete dr. Janesa Ev. Kraka .75
JdlodeaMam. L zv. ——.......................itd
r H. n. --------.---M
Mkkmtr*________L-
jlSri
gpo vy. (Katoiek) -—
1 djl^„___,_ J>
drtlplk plseaa „ , m ,,	—K
Otiii— liK *.....'.i. i »
te« ... » i
Obrtna knjigovodstvo ..................2JO
IVrutiiiiunntvo. brindrano —-------- 1J0
Pravila za oliko ...................„. ....M
Psihične motnje na alkoholfikl poo-
laci ------------------------------«
Praktični račnnar -----.... ________________75
Pravo tn revolucija (PltamirJ ........JM
rrrdlit:dfiiki In idejni ulenirlji ru-
strca	/m» ..............— .1.50 ,
ILidio, ocnorni psijmi I/ Radio
tehnike, ve/aiM ........................t.—
« "i
Itro&lraiio ...........................-.......1-7»
Itafurar v kr»m«ki in dinarski
veljavi ------------------------------------»3
Koerti »*ov. italijanski in itnli-
janski-sl'!venski slovar .............90
ICofni spi so vii ili vsakovrstnih
pis«in ...........................................">0
I Sdln^rnjo .................................. ........... .59 \
Slovenska narodna mladina
(olisvsra -t."i! strnili i ............1J>0 i
Spretna knfaariea. tr«lo rezana . ..L451 Sveto Pismo stare in nove zaveze,
K'pii t rilo ve/nua ........................
Sadno vino ........................................46
Sail je v povsod rojstvu ....................75
Spidr.a nevarnost ..............................25
rtlieuik an^leške^a jezika
tr<!<« vez....................................1.5C
Itro-lmn^ ........—-----------------------1.25
l vod v filozofijo (Veber)	1.50
Veliki slovenski splsovnik: zbirka pisem, listin In vlog za za-
iiebnike In trgovce ---------------1J5
Veliki vsevedei .................................SO
Vosčilna knjižica .............................-50
Zbirka domafili zdravil .....................60
Zdravilna zelišča .................................40
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravilstva..........................1.50
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih In Srhih ............1.00
Zdravje mlailine ...........................1.25
Zdravje in bolezen v domači Irf&i,
2 zvezka ...............-......-...........1-20
Zgodovina Srbov. Hrvatovin Slovencev (Melik)
II. zvezek ...............................80
Prorokovalne karte---------1—
POVESTI in ROMAN!
Agitator (Kersnik) brofi. ------------M
Andrej Hefer .....................................-50
Beneška vedeievalka ___________________.35
BelrrajskI biser ...........................JI
! Beli meeesev __________________________to
Bele noči. mali junak —........,...........60
Bolično darovi ____________________________..J5
Boija pot na Bledo ........................JO
Božja pot na Šmarni gori_________20
Cankar:
Grešnik Lenard. broi. -----------..7U
Mimo življenja ----------------------J»
MoJe življenje ___________________.75
Koinantlčne duše_____________.60
Balkaeako-Turšlti* vojska ------------—80
ItalkansK* vojaka, a slikami ______»25
Hoj in zmaga, povest .........................20
Blagajna Velikega vojvoda------^0
! Belfepor ________________________________________M
j Boj. (roman) ..................................IS
Burslia vojska ...................................00
Beat in dnevnik ...................................60
Čarovnica ..................................... .25
! Cvetina Borograjska ...................»..45
Cvetke ................................................Jo
; Cebrliea ...............................................-25
I Črtice iz življenja na kmetih ........JS
Drobiž, in r:>zne povesti —
Spisal Milčiu^ki .......................M
Da rmana. zgoOovln^ka povest ........^0
Dekle Eliza ...................................~40
Dalmatinske povesti .........................35
Dolga roka..........................................M
Do Ohrida in Bitolja ..................—70
Doli z orožjem .............................M
Dve sliki: — Njiva; Starka
_______(MeSko) ...................................j60
Devica Orleanska .........................JO
Duhovni boj _____________________________50
Dedek je pravil; Marinka in ikra-teljeki______________________________M
Pahijola aU eckev v Ifalakan^ak___45
Fran Baron Trenk_____________________35
Filozofska zgodba---------------.JO
Fra Dlavolo ---------------------.t™-JO
Golapodariea sveta -----------------.40
Gostilne v stari Ljubljani_______M
Grška Mitologija_______1--L—
Had* Mnzat^fTotaUJ)____
Hči papeta, ves.---------r-
HaMar^ev nsoč------------—
•	Hodi Časi. Blage dole, veseloigra .75 ^tdeta (Kmetova)_________40
•	Hode Breste (11. a».> J—________,J5
I vesano ...................................Ji
1 broširano » ...................60
Izlet g. Broočka-------U0
!
Iz modernega sveta, trdo *c-z. ....1.60 | Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: j I
Z zvezka ...».......................1.50 j ;
Igračke, broširano _____________________89
Igralec __________________________75
lagnje----------------------------------30 j
lanko in Metka (za otroke) ............30 |
Jernač Zmagovač, Med plazovi ....—50
lutri (Strugi trdo rez______________„71 |
brofi. ___________________________-_____HO j
Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov,
lepo vezanih ______________________________10.—
C. zvezek: Dr. Zobcr — Tugomer ]
broširano ......____________________.75 j
luan i M serija -Povesti iz španskega *
življenja ___________________________________50 '
j
Kako se sem jaz likal	I
(Alešoveci zrezek ...............60 j
Hali o sem se jaz ilkal	j
(AleSovec) II. zv._________________„60 j
Kako sem se jaz likal	!
(Alefiovec( III. zrezek..........60 j
Korejska brata, povest iz mlsljonov •
r Koreji ________________________________3Q
Krvna osveta ______________________________M \
Kmečki punt (Šenoa) ____________„„........60
Kuhinja pri kraljici gosji nožlci —50
Kaj se jc Markaru sanjalo ............-23 ]
Kazaki ..................................................60 '
K rižev pot patra Kupljenika ________.70 |
Kaj se je izmislil dr. Oks .............45 ;
levstikovi zbrani spisi...................90 '
1. zv. Pesmi; Ode In elegije; So-netje; Romance, balade in legende; Tolmač (Levstik .......70 !
5. zv. Slika !>evstika in njegove
kritike in polemike ........................71 1
i
Tnlo vezano ..........................., 1
Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kuiičijski stražnik. Uradnik. Jezični (lektor. Gostilničar, Klepetulje, Nataluirca,
Duhovnik, itd_______________________________.60 |
Lov na ženo (roman) ......................80 j '
Locifer ...........................................1,— |1
Marjetica ...........................................J>0 j
Materina žrtev ............................_____50 !
Moje življenje .................................75' j
.Mali Lord _______________________________________8t
Miljonar brez denarja....................75 ,
Maron, krščansIJ deček iz Liha* i nona ..........................................J5 j
Mladih zanikernežor lastni ilvo-
lopis —-----------------------------------75 ,
Mlinarjev Janez ..............................JO '
Musolino.............................................„40
Mrtvi Goslač .....................................J5
MaTI Klatež ___________________________!_________„"70
Mesija ..............................................JO
Malenkosti (Ivan Albrecbt) ........„25
Mladim srcem. Zbirka povesti za
slovenska mladino .........................JS5
.Misterija, roinan ....................„..„.„ 1.—
Moije-----------------------------------• 130
Na različnih potih ____________________40
Notarjev nos, humoreska ...................35
Narod, ki izmira ______________________„40
Naša vas. 1L del, 9 povesti __________JO
Nova Erotika* trdo ve« ______________70
Naša leta. trda vez ............................70
broširana ---------------------------JO
Na Indijskih otokih _______________________50
Naši ljudje.............................................40
Nekaj iz ruske zgodovina..................35
Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov blvge-
ga slovenskega polka ....................1.50
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka . J5
Onkraj pragozda ---------------------------JO
Odkritje Amerike, trdo vezano .......JO
mehko vezana _____________________.Ji
Praprečanove zgodbe______________—35
Pasti in zanki ___________________________.25
Pater Kajetan__________________________1—
Pingvin ski otok ______________________________.60
Povest o sedmih obešenih_________JO
Pravica kladiva ..........................50
Pabirld Iz Boža (Albrecbt) __________25
Pariški zlatar___________________________________35
Prihaja*, povest ---------------—_______60
'ožigalee ................25
Papešinja Fausta _________________ L60
Povesti, pesmi v prosi (Baudelaire)
trdo vezano ....................., .-..., -
Po strani klobuk-------------50
Plat kvona------------------------.„.„40
Pri stricu_____________________^M
Prst božji ______________________Ji
Patria, povest is irske jnnaSco dobe ---------------------....„,________ji
Prva ljubezen _______________JS$
Po goraii dolinah-----
Pol litra vlparea ____________M
Poslednji Mehikanec_________30
Pravljico H. Malar__30
Predtrtani. Pfcterp In dragi svetniki v gramofonu________25
Prigodbe čsbdke Maje, trda res le-
Ptice selivke, trda res___75
Pned aevlkta____________J5
popotniki „——:.„■, ,", "M
Pasnava Bop ----Ji
Pfrfci______________••
Psoadeatj ........ „	-
I, .... -	.J
, Praški judek __________________________JS5
j Prisega Hnronskega glavarja -----JO
i Pravljice in pripovedke (KoSutmk)
zvezek______1________40
Prvie med Indijanci____________JO
Preganjanje indijanskih misjonar-
Robinzon _________________________50
Robtnzoa Crusoe_____________________dO
Revolucija na Portugalskem _______.30
Rdeča in bela vrtnica, povest ______JO
Roman zadnjega cesarja Habs-
bnržana -------------------------------------1J0
Rdeča megla______________________________70
Rdeča kokarda______________________________..1.25
Seržant Dlavolo. vex.	1.60
Slovenski šaljivee ...........................40
Slovenski Robinzon, trd. vez.__________75
Stric Tomova koča .......................Ji
Sueški invalid ______________________________35
Skozi širno Indijo ______________________50
Sanjska knjiga, mala ______________________C0
Sanjska knjiga, velika ................JO
Sanjska knjiga, (Araoska) ..........L50
Spomini Jugoslovanskega dobro-voijea. W14—1918 ....________________1.25
Sredozimei. trd. vez. ......................60
broš. .......................................„40
Straaote vojne ____________________________JO
Štiri smrti. 4. zv. ............................J5
Smrt pred hiš«..............................„65
Stanley v Afriki ____________________________Ji
Spomin znanega potovalen ............1.59
Stritarjeva Antho!og£ja, broS .........80
Sisto Šesto, povest iz Abrucev ........JO
Sin medvedjega lovca. Potopisni
roinan ................... ........—...............Ji
Študent naj bo, V. zv.....................JS5
Sveta Notburga ..................................Jl5
I Spisje. male povesti .............................35
t Stezosledec........................................31
I Šopek Samotarkc .............................35
I Sveta noč_____________________________________JO
Svetlobe in sence ..........................„1.20
! Slike (Meško) ...................................60
> Spake, humoreska, trda vez. ...________.90
I
' SIIAKESPE vREVA DELA:
I
Machbet, trdo vez. ________________________JO
broširano _________________________70
Othelo......................................70
Sen Kresne noči _____________—„,........70
Skrivnost najdenke------—....________Ji
C 1 *	L<r • • v_•
oplosna fvnjiznica--
Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda. Izvirna povest. 101 str..
briširano .....................„..............J5
St. 2. (Rpdo M urnik) Na Bledu.
izvirna invest. 181 str., brofi. JO St. 3. (Ivan Rozman>- ..testament ljuilska drama v 4 dej., brofi.
105 strani ......________________________J5
ŠL 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, Izbrane pesmi. 184 str.,
broširano .....................................Ji
Št. 5. (Fran Mllčinskl) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži iina, veselomodre Črtice I-, 72
strani, broširano ___________________..„25
St. 6. (Novak) Ljuohsumnost ____Ji
St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila
Ctva. 111 strani, broš. _____.---------J5
Št. & Akt fttev. 113 ........ ...........75
Stev. 9. (Univ. prof. dr. Frcnc Weber.) Problemi sodobne
zofije, 347 strani, brofi.----'_.70
St. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue, relljefna karikatura
tn minulosti. 55 str., brofi..........26
St. 11. (Pavel Golla) Peterčkove
poslednje sanje, božična povest Št 12. (Dr. Kari EngllS) Denar narodnogospodarski spis, posle venil dr. Albin O^rls, 236 str.,
brofi. ________....___________80
St. 12. (Fran Milčmskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4.
dejanjih, 91 str., br<«. --------------30
St. 13. (V. M. Garfiin) Nadežda Nikolajema, roman, poslovenil
U. Žun, 11Ž str., brog____________—..JO
St. 14. (Drt Kari BngUS) Denar, narodno-gospodarski spis. poslo-! venil dr. Albin Ogria, 236 str.,
St. 15. Edmood in Jules de Goa-
1 court, Renee Mauperin -------------„40
St. 16. (Janka 8ai»ee) Življenje,
pesmi. J13 str„ Inofi.________.45
^ St. 17. (Prosper Msrimee) Verna 1 duše v vicab, povest, prevel Mir-
Ko Pretnar. 80 stra. --.'.„----JO
1 St 19. (Gethart Hauptman> Po. 1 topljeni zvon, dram. bajka v pe-1 tih dejanjih, posloven« Anton
Fantek. 124 strani, brofi.-----Si
i St 20. (Jut Zeyer) G*oapači in Kanoraa^d, japonski roman. ix ; česane prevel dr. Fran Bra-; ^d^, 104 strani,^brofi-	.Ji
I
' &£. 23. (tuutvj) L,BlMli|o^BVS'
St. 23. (Sophokies) Antigone, žalna igra, i »oslov. C. Golar, 60 str.
brofilrano ___________________________________Jf
St. 24. < E. L. Bulvrer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str.,
brofi. ...............................................Ji
St. 25. Poslednji dnevi Paa^ija.
H. del______________________________________90
St. 26. (L. Andrejev) Črne snake, poslov. Josip Vidmar, 82 str.
broš. _______________________Ji
St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi akrbstva za
brezposelne. 80 atr„ brofi. ............35
St 29. Tarzan sin opic .................Ji
Tarzan sin opic. trdo vez....1.29
St. 31. Roka roko __________________________J5
Št. 32. Živeti .............„.:_________... .25
St. 35. (Gaj Satustlj K ris p) Vojna z Jugurto. poslov. Ant Dokler. 123 shrani, broS. ....---------------Ji
St. 3C. (Ksaver Meško) Listki,
144 strani _______________________________.65
St. 37. Domače živali ___________________JO
St. 38. Tarzan in svet ____________—1.—
Stev. 39. -La Boheme ...................JO
St. 47. Misterij duše ________________L—
Stev. 48. Tarzanove Živali ............
Stev. 4!). Tarzanov sin, trd vez ....1J0
St. 50. Stika De Graye ................1.20
St. 51. Šlov. balade in romance... JO
St. &4. V metežu __________________________L—
St 55. Namišljeni bolnik.............Ji
St 50. To in onkraj Sotle...............JO
St. 57. Tarzanova mladost, trd
vez ...............„................................1-20
St. 08. Glad (Hamsun) .................JO
Sr. 50. (Dostojevski) Zapiski Iz
.mrtvega doma, I. del----------------L—
St. 60. (Dostojevski) Zapiski iz
.mrtvega doma. II. del ..................1.—
St. 01. (Golar) Bratje In-sestre.....75
St. G— Idijot, I. del (Dostojevki .90
St. 02. Idijot. II del .....................JO
St. 04. Idijct. III. del -----------------.90
St. 05. Idijot. IV. del ...................9«
Vsi 4 deli --------------------------- 3.25
St. 66. Kamela, skozi oho sivan-ke, veseloigra ................-..............45
Slovenski pisatelji II. zv.:
Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica. Črtice ....................„.„„„..„„—.........2J0
Tigrovi zobje.............................—*•——
Tik za ironto „.„—------———70
Tatič. (Bevk), trd. vez. -----------------.75
Fri indijanske povesti ...................-S®
Tunel. soc. roman .......................U0
Trenutki oddiha -------------------------W
Turki pred Dunajem ----------------------30
Tri legende o razpelu, trd. ves......65
Tisoč in ena noč:
I. zvezek ----------------------------L3i
- 11. zvezek............................-L40
llV zvezek...........................—JJ0
3 KNJIGE SKUPAJ —...........3.75
Tisoč in ena noč (Rape)
yea. mala izdaja .......---------—t—
Lgrabljeni milijonar —........... Ud
V	krcmpljih inkvizicije ________________-1.30
V	robstru (Matlčlč) _____________________U5
V	gorskem zakotju -----—--------------35
V	oklopnjaku okrog sveta:
1.	del -------------—-----rr JO
2.	del -----------------------------------------
OBA SKUPAJ---------------------------.160
Veliki Inkvizitor ________________________* -
\ (Waldova), brofi..................-—35
Vojska na 3alkanu, s slikami ........J5
Vrtnar, (Rablndranatb Tagore),
trdo vezano .75 broširano -------------------------......Ji
Volk spokornlk in druge povestL...L~-trdo vezano —_______________________1JE
Vojni, mir ali poganstvo, L sv.....J5
V	pustiv je šla, III. zv___________________35
Valentin Vodnika izbrani spisi___30
Vodnik svojemu narodu „..~....;.........J5
Vodnikova pratika L 1927 _____________Ji
Vodnikova pratika 1. 1928_________50
Vodniki in (M^poroki____________Si
Zmisel smrti ----------------v«
Zadnje dnevi nesnfii«» kralja —Ji
Za kruhom, povest___________—35
Zadnja kmečka vojska ________JjS
Zadnja pravda, ves. _______________—.„„„70
Zgodovina o nevidnem človeku —.—J5
Zmaj is Bosne „....-.___I......._—70
Življenje slov. trpina* izbrani spisi
Alefiovec, 3. sv. skupaj______L50
Zlatokopl ................ MLlill,,
Ženini naše Kapi uele-------^tt
yipta vas ..............................Jjj
Zmote in kanec «dt Pavle ---.45
Zbirka narodnih pripovedk:
X* del .......................■,.WW.M..M«MMiil
IL del________- .	M
Znamenje Stilih (Doyle) -Jf
Zgodovinske anekdoto .......................Ji
Z ognjem In malem ___1.—
Zlačin la kasto:
L in II. svenek __L—
vezana ...............■—...............JJ8
.	s—
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI Lsv.Vojnamir ali poganstvo___35
2.	»v. Hudo brezdno_________35 j
3.	zv. Vesole povesti___________55'
4.	z v. Povesti in slike________________35
5.	sv. Student naj bo. — Naš vsak-
danji kruh----....------sij
SPISI ZA MLADINO
(GANGD
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..........................................JJfll
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje H. po- i vesti ............................................. I
5.	zv. trdo vezano. Vinski brat ........JO
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ------------------------ -------------------.5© !
IGRE	j
Beneški trgovec, Igrokaz v 5. dejanj .60 1
Cyran de Bergerac. HerlC-na komedija v petih dejanjih. Trdo veza uo -------------------------------------;......1.70
Edola, drama v 4. dej. ......................60 j
Gospa z morja, 5. dej........................75 j
Lokalna železnica, 3. dej.................
Marta, Semenj v Richmondu, 4.
dejanja ..............................................30
f Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah .30
I Tončkove sajne na Miklavšev večer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .......................................
K. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). vez.................45
Revizor, 5. dejanj, trda vezana .......75
Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih .............................................35!
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec, 0. dejanj .............60
5.	zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........60
Zbirka ljudskih Irer: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje ....................................69'
13.	snopič. Vestaika, Smrt Marije Device, Marijin otrok .....................30 1
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov............JO ,
15.	snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža .............................JO
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ........................30
PESMI in POEZIJE
Akropolis in Piramide ......................80
broSirano ______„....„.........................80
Azazel, trdo vez. ............................1.—
Balade in romance, trda vez ........1.25
Bob za ndadi zob, trda vez..............40
Kraguljčki' (Utva ) ...............................65
trdo vezano ..............................80
Moje obzorje, (Gangl) ....................1.25
Narcis (Gruden), broi ....................JO
Primorske pesmi, (Gruden), vez......35
Slutne (Albreht), broš. ....................JO
Pohorske pots ;ciaser). broS...........JO
Oton Zt,—uCič; .
Sto ugank........................................JO
Vijolica. Pesmi za mladost ___________60
Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano .....—.....JO
Zlatorog, pravljice, trda vez _________.60
PESMI Z NOTAMI
NOTE ŽA KLAVIR '
(PavčIC) Slovenska koračnice;
10 zvezkov. Vsak zvezek« po .......JO
1 10 zvepkov skupaj .......................-2J0
1 8 mladinskih pesmi (Adamič) JO
I NOVE PESMI S SPREMIJEVANJEM KLAVIRJA
Album slov. narodnih pesmi
(Prelovec) -------------------------JO
, Sest narodnih pesmi (Prelovec) JO
1
1	MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Slovenski akordi (Adamič):
1	L zvezek______________________—.75
' 11. zvezek ------------------------„.....„.75
• Pomladanski odmevi, II. sv........45
I Ameriška slovenska lira(Holmar)
i Orlovske Mmne ( Vjdopivec)----L20
, 10 nMfikth in gyjanlh zborov —
(Adamič) „.—■ ...—-„.—......45
1
I	MOŠKI ZBOR
. Trije mofikl zbori (Pav«č)
Izdala Glasbena Matica _______.4»
Narodna nagrobniea (Pavčič) ------J5
' Gorski o#n£vf <£aharcar»&. zv. —.45
DVOGLASNO: i NaH hhnnl______;_________M
t	KEŠANI BOH:
b P1—|L sv. ^Lsharaar) .. M ^Mlo JJJM Ami, hida M*-
RAZNE PESMI 8 SPHWMBVA-NJEM.
Domovini, (Foester) ___________—.41
Izdala Glasbena. Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvere In petero raznih glasov__,45
Jaz bi rad rudežih rož. mofikl abor z bariton solom ln priredbo aa
dvospev--------...------^________2f
V pepelnični noži (Sattner), kan-tatnta za soli, »bor in orkester Izdala Glar^ena Matica	,7?
Dve pesmi (Prelovec), sa mofikl
»bor ln bariton solo__J0
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, _
Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj L—
PESMARICA GLASBENE MATICE:
L Pesmarica, uredil Hubod ...2JI
2.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršlč) l. 2, ln 3.
ar. akuoaj----------------1 —
MALE PESMARICE:
St. 1. Srbske narodne himne ______IS
St. la. Sto čutiš, Srbine tužni ____13
St. 10. Na planine____________19
Št 1L Zvečer .................U
St 12. Vasovalec ............—....„.„.„„„15
St. 13. Podoknira ..............JI
Slavček. zbirka šolskih pesmi —
(Medved) ............................21
Lira, srednješolska, 1. ln 2. zvezek
po Ji
Troglasni mladinski zbor primeren
za trogla**>n ženski aH moiki zbor. 15 pesmic. (Pregel) ......
Mešani in moški zbori (Aljafi) —*
3.	zvezek: Psa lin ilS; TI veselo poj; Na dan; Divna noč ...........„41
6.	zvežek: Opomin k veselju; Svetu noč; Stražniki; Hvalite Go-s{M>da ; Občutki; Geslo ______.—......„44
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodua Iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .44
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hotl (mešan zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčlce stoj ; Kmetski hiši ......................44
CERKVENE PESMI
Domači glasi, .Cerkvene pesmi za
mešan zbor .................................J.—.
12. Tantnm Ergo (Premrl) ____________JI
Masne pesmi za mešan zbor —
(Sattner) ........................................JI
12 Pange iLngua Tan t um Ergo Geni tori. (Foerster) ....................—..JI
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Gerbič) ............................—JI
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom (Preo-rli ..............................„40
10 obhajilnih in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu (Grum) ..............30
Missa in ho norem St. Jose phi —
(Pogachnik) ................................40
K svetemu Rešnjemu telesu —
(Foerster) ..............................—.—41
Sv. Nikolaj ...............-......................—J9
NOTE ZA CITRE
Koželjski: Poduk v igranju na
citrah. 4 zvezki .......................JJ4
Buri pride >0. iiersčniea......................JI
NOTE za
TAMBURICE
Slovenske narodne pesmi za tanks-
raški zbor in petje (Bajuk) ....IJ4 Bom šel na planince. Podpurl slov.
narodnih i>esmi (Bajuk) —......L-«
Na Gorenjskem je fletno _______________
RAZGLEDNICE,
Newyorške, Različne, dučat __________„4|
Velikonočne, božične In novoletne
ducat .........................................41
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
Narodna noša, ducat.....................„44
posamezne po —.......................J9
ZEMLJEVIDI
Stenski zemljevid Slovenije na moč
nlm papirju s platnenimi pregibi ------------------------------------------7 Ji
Pokra j ni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina __________________31
Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje -------------------------------JI
Ljubljanske in mariborske oblasti JI
Pohorje, Kozjak _______________84
Prekmnrje in Medumurje .........Jj
Canada _________________________41
Združenih držav, veliki............M
Mali _________________..'.......;___ Jff
Nova Evropa__________________
Zemljevidi:
•
Alabama, Arkansas, Arlzotvk, Colorado, K&nsas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po----— II
Illinois, Pennsylvania, Miimeoa , ta, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — Virginia, Ohio, Nov York ~ vsaki po----:-11
Naročilom je pruoilti denar, btH dial v gotovini, Money Order all poštne znamke po l ail 2 centa. Co pošljete gotovino, rekomandlr*j$o
pismo.
Ne naročajte knjig, katerih m § ceniku.
Knjige p"*H'tmp pnftnlne pmto
"GLAS NARODA"
Slf W. U Street
mm *or*
lilODl"
i >lj ....................
NKW YORK, SATURDAY, DECMKBMt 31,1932
f— LUOMT WLDVWKM DAILY HB.I1
KRATKA DNEVNA ZGODBA |
ZLATA AFRIKA
Še pred šestdesetimi leti ni iinel nihee slutnje, da skriva Afrika na < ftedanjem teritoriju zlatega rae»ta' Johanne^burga zlate zaklade. Nato .pa *o nenadno odkriti stare ro-^ ve pri reki Zimbabwi. Ko so «el spravili na kopanje, so našli tuj mnogo raznovrstnega orodja, ki je. bilo očividno rabljeno pri lomljr-J nju kamenja. Še pred I0f> leti soj kupovali Portugalci na obrežjih od domačinov zlat prah, kesneje pa je izdal kralj Me»ilikatze prejKHed. nakar niso ver njegovi p Planiki jk>-/ hirali zlatega prahu po reenem pesku, pa tudi ne več kresali zlatih kotlov iz kamenja. Kralj Mesili-kaUe se je na m reč bal, da w hi postali belci preveč pozorni na njegovo deželo, če bi vanjo lazili po zlate zaklade. Ko <pa so se uselili Buri z juga. so .se tudi oni seznanili s zlatimi tk.ijduk'*T. toda skrivali hi to kot sveto skrivnost, dokler se je pač dalo.
Na čudovit način pa so prišle pr-. ve irfeditve zlatih zakladov v javnost. Neki Škot. po imenu Lvs, je y prihajal z juga s svojimi voli z namenom. da hi si poiskal rodovitne zemlje, katero bi si prisvojil. Ko pa je prispel v bližino do brdja ' \VT itwatersrand, se je ulita p! >ha in: • tla so h» tako silno zmočila, da soj ' se kole na globoko zajedala. Kadi tega niso mogtli voli lmprej. Voz jej ol..»tal. Da bi premeteni Škot spra-! | vil vo^naprej, je podložil pod ko-! L lesa kamenje. Voz se je znova ]»re-! I maknil; toda Škot nenadoma zapa-> I tri. da se nekatera tne.-ta ^droblje-I nega kamenja čudovito svetlikajo. I Pcbere nekaj teh k<j«cev in jih I vtakne v žep. Nato se odpravi v I Pret >rijo k geologu Mauehu, ki je
■	že leta 1H<>7. zasledil ztato v okra-I ju Patidi. Pa je mož takoj ugoto-
■	vil. da > kriva jo ti kameni kosci v l'<-hizlato.
Skot ne itda učenjaku kraja.
■	tnarve- se takoj poda v družbi Ni-
■	v.oz' mca Friderika Stntbena nazaj
■	k zlati pokrajini. 1'videla pa sta, Ida jima ta najdba ne bo rcpalnila I nad. ki sta jih gojita. Zato sta se vdpravila dalje. Neizmerna po-Huanjkanja in napore sta trpela.
■	loda nista odnehala. Slednjič sta I bila tako izčrpana in raacefrana. da 1 )<• vse od njiju viselo in da sta za-
I	stavila edini puški, ko sta ju ime-1
II	a. Ta. Ium kruha. Končno pa sta le' ■j>rit»(>ela d > kraja, kjer »e ae danes Bi)ajbogatej«a zlata najdišča skriva-Bjo, Kjun trud je bil obilo poplačan, ■vinalu so privreli od vaeh strani H-rfakovrutni zlati iskalci, dokler ni ■končno razglasila transwaalska
■	vlada, da je \>a zemlja, ki slučaj-
■	>u> ne pripada kakemu zasebniku, ■državna Laat. zato nima nihče pra-
■	ice riti po nj^j. dokler ne d-obi lojenega posebnega privoljenja. Iz-' ■kazalo se je kasneje, da je tu prav Hk* prav težko priti do zlate rude, ■marveč jo je treba iz trdega kvar-! lea a poaebnimi ntroji izkresati. Na Hteni mestu je kmalu nato zraslo me-■Hfo Johannesburg, ki je pontal-o kaj llcnalu največje mesto Afrike, ki se IraiproKtira južno od Sahare.
V zgodovini zlatih iskanj so za-
nimivi doživljaji nekega Jenning-'sa. Še predno so odkrili zlato ru-: do, je prišel v te kraje, tla hi m | kmpil neko posestvo. Toda cena ,dvanajstih' volov se mu je zdela • previsoka. Nekaj let za tem se je | povrni! in plačal za to posestvo z ■ dvorcem vred 100 tisoč dolarjev, j Vendar je napravil briljanten do-S biček. zakaj kmalu .za tem so mu tlajali gotovi denarni možje ogromno svoto za to zemljišče. To j«' namreč prav Isti kraj, kjer danes dviga bogato mest« Johannesburg.
Z ZVONCI ZAVAROVANA MEJA
Tihotapci, ki hočejo spraviti kakšno blago po nezakonitem potu iz Švice v Italijo, imajo težko stališče-. Vsa meja z izjemo nekaterih krajev je uainree zavarovana /. mestoma 5 m visoko žično mreža na kateri- visijo na spiralnih vzmeteh ol>ešeni zvonci. Če se kdo dotakne mreže, zvončklja vsa mreža in opozarja čuvaje meje, da nekaj ni v redu.
Takšne mreže so postavili prvič i pred kakšnimi .'K) leti na meji pri I Chiassiju. ki jo bilo tedaj prvo stališče za tihotapce s tobakom, j svilo in drugimi stvarmi. Širile so ! ■ e kilometre daleč in so bile visoke ' ll do 2 in pol metra. Pravega jam-Utva pa nUo »lajale, ker so tihotap-j ci izvežhali 'pse. ki so s tihotapskim blagom z lahkoto skakali čez <•-mrežje. Morali so ta omrežja zvišati in ker zavarovanje samo na enih koncih ni zaleglo dosti, so jih morali razširiti. Tako so danes nezavarovana .samo nekatera mesta visoko v planinah in Bogu za hrbtom, kamor ne vodijo noliene prave poti in ki leže »preveč od rok. da bi tihotapstvo tod donašalo kakšno korist. Razume se. da stoje carinski stražniki poleg tega na posamez nih mestih še na vsakih 50 do 100 korakov. Meja ob jezerih iu preko jezer je zavarovana na isti način. Celo okrog posameznih |>o*estev ob vodi. v kolikor niso »plob razlaščena, stoje tudi na vodi zvonilue naprave. ponoči pa razsvetljujejo vodno površino žarometi in stražne 1 ladje križarijo sem in tja.
— Tako bi bilo tihotapljenje .»-nemogočeno — če ne bi poznali tihotapci še dosti in včasih zelo bistroumnih trikov, da spravijo svojo robo čez mejo. Dolge palice, s katerimi predajajo svojim kom-plicom na drugi strani preko mreže tihotapska blago, z blagom napolnjena notranjščina koles, votlih debcni, pasov itd. so še najpre-prostej !i triki te vrst*, ki delajo drago napravo zvoaečih mej bolj ali manj nesmiselno. V prejšnjih časih so bili tudi obmejni varuhi sami v tihem družabniStvu s tihotapci in so prejemali za vsakega moža po 5 švicarskih frankov. Ti tihi sporazumi pa so se danes baje končali. Ljudstvo si seveda šepeče na obeh straneh marsikaj, kar bas ne potrjuje tega naziranja.
Bistvena razlika .zlatih jam v Avstraliji in Afriki je v tem, da je mogel v Avstraliji slehernik obogaten : odkril je zlato, nabral si zlatih zrn in kep ter jih prodal. V enem samem dnevu je postal iz reveža bogatin. V Afriki pa si po-sameznik ne more ničesar pomagati. Tam je zlato stisnjena v kvaren, katerega more samo stroj iztrgati. Zatorej pa ni bilo tam nikoli tolrko pustolovcev kak^r v Avstraliji. Zlata Avstralija je umolknila. zlata Afrika pa je danes sve-Jovno najbogatejša zlata jama.
ZAKONI NA POSKUŠNJO
Mnogo .se je govorilo, še več pa j pisalo in razpravljalo o zakonskih , irvezah na poskusu jo. Nekateri so obsojali pm.sku.-iie zakonske zveze, ! drugi, zlasti moški, .so bili pa n -v-, dušeni za nje. ker imajo navadno j pri izbiranju zakonske družice ve-I iik strah, da bi ne nasedli, kar se v I življenju kaj rado zgodi. Ženske i so nekoliko lahkomisehiejše in >e može bodisi iz ljubezni, ne da bi ! pomislile, kaj pomeni zakonska .zveza. ali pa iz potrebe, skratka v zakoniki jarem stopajo kar na slepo srečo, izv/.emši one. ki se može iz preračunljivosti, a takih je zda.j \edno več. Malokatera pa pomisli pred možitvijo, ali bo mogoče z bodočim možem živeti ali ne. Tudi ,če zakon ni srečen, žene navadno niso tako hudo razočarane, kakor možje. Zato je razumljivo, da jih je tudi zakon na poskušnjo manj za-I niniul. Če pričakuje človek od nečesa preveč, pride navadno razočaranje. In tak ) je bilo tudi s temi zakonskimi zvezami.
Glavna tajnica angleškega odbora za .socialno higijeno Neville Rolf je v .svojem nedavnem predavanju v Londonu ostro kritizirala zakon na poskušajo. Začasn > zveza dveh ljudi, moža in žene, ki skleneta zakon na posknšnjo, je dejala, zakonska zveza, ki ostane brez otrok, ne more nikoli biti pravi zakon na poskušnjo. ker že vnaprej izključuje psihološko prilagoditev obeh zakoncev. Res je sicer, da so pri-.edle nekatere zakonske zveze na poskušnjo pozneje do pravega zakona. ki je bil brez tragičnih rezultatov pri mladih možeh in ženah, ki so tak zakon sklenili.
Predavateljica je t ud! omenila prevladovanje žensk nad moškimi, kar se bo pa v prihodnjem i>oko-lenju izpremenilo. Pred vojno je bilo za možitev godnih deklet in mladih vdov 13f" več kakor fantov in vdovcev. 1. 1921 je i>oskočil ta odstotek celo na 28, zadnja leta je pa stalno padal in lani je znašal samo 4.1. Toda to število je bilo statistično ugotovljeno samo v Londonu in predavateljica je o-menita, da ne more jamčiti, da London ni v tem |>ogledn izjema. Z nazadovanjem števila žen*k bo morda odpadla tudi potreba po zakonskih zvezah na poskušnjo.
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
veselice/
zabave OGLAŠUJTE
| "GLAS NARODA" m Ste Mmo vsi«
i	--' --1 ~ —nft lUMct
i ,
j	CZME ZA OGLASE SO ZMERNE
Poziv!
Izdajanje lista je v zveii i velikimi stroški. Mao go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nag naprosili, da jih počakamo, zato naj pa* oni* katerim je mogoče, poravnajo na-ročnino točno.
Uprava "Ck H."
s
USPEH RUSKIH
MŽENJERJEV
1
Pri gradnji največje ladje na s-vetu *>Normandie" v Franciji so igrali važno vlogo slovanski inženirji, med njiimi zlasti ruski inženir Jurkevič, ki je deiail v Rusiji v vojaških ledjedelaiicah, pred 10 leti se je pa preselil v Pariz. .Jur-kevič naj bi bil -zgradil štjri si»-perdreadnoughte. pa je posegla ■vmes ruska revolucija in mu prekrižala račune. Leta 1022 je pri. spel V Pariz, kjer je živel šest let v zelo .vlabih razmerah. Nekoč je čital v novinah poročilo o gradnji parnika "lie de France'T. Ta-' ko j se je oglasila v njem stara ! mornarska kri. bil je radovedon. kako daleč je ta čas napredovala tehnika v ladjedeltvu.
£ačel je zbirati točne j še podat-| ke o novem parniku in Jbil je zelo [ presenečen, videč, daj je o«*talo vse i pri starem, da njegove ideje nih-J če me pozna. Napotil se je k predsedniku upravnega sveta znanih j francosgili ladjedelnic Chaneier j et Ateliers de Saint-Lazaire "Pen-! hoet". ki grade prekooceanske parnike. Predsednik Fould je takoj spoznal, s kom ima opraviti. | in obljubil je ruskemu inženirju j vsestransko podporo. Seveda je pa moral .Jurkevič premagati še mno-I go ovir. predno .so mu poverili iz-1 delavo prednjega dela "Norman-die". (V je največji parnik obenem ! najhitrejši na svetu., je po zaslugi drugega ruskega izuma tudi' edini parnik. ki se .ne potopi. Jurkevič je delal z ruskima inženirjema Petrovim in Ilerkevičeni.
V
< udoviti izum, ki varuje orjaški parnik, je delo treh ruskih inženirjev. Poluektova. Bohanovskega iin Veržebskegir. (Slavni spodnji del parnika iu tudi skladišče se hermetično zapira in napolni s stisnjenim zrakom, kadar je parnik natovorjen. Če -bi dobil parnik luknjo, bi stisnjeni zrak ne puščal vode v poškodovani del parnika.
RODBINA STOLETNIKOV
V španski naselbini Perei je nedavno obhajala neka kmetica svoj' 130. rojstni dan. Starka je še čvrsta in zdrava in i>omaga pri delu' svojemu sinu. ki šteje 111 let. Tudi njenih ostalih šest otrok je še pri življenju in so skoro vsi pr?-koračili stoto leto. Njen mož pa je umrl že pred 70timi leti. 1301etnico rojstvo je obhajala kmetica na moč slavnostno. V imenu vlade je prišel iz Madrida poseben odposlanec z denarnim darom in lastnorpčnim pospremniin pismom predsednika' republike Aleale Zamore. i __
pozor, rojaki!
Bančni department ima divi-dendne čeke spodaj navedenih o-se"b ter jih jim -zaradi pomanjkljivega naslova ne more dostaviti. Ivdor ve, kje se te osebe nahajajo, naj sporoči Glasu Naroda, al naj se pa same oglase.
Patri Brecelj. 306 Snydam St., Brooklivn. N. Y.
Pavola Brezceh. 300 Snydam St., Brooklyn, N. Y.
Josef Kovac, Box 402. Thomas. W. Va.
Martin Lizzul, 173 Ave. A.. New iork. N. Y.
Matija Lnnder. 478 Dudanes St., W. Toronto, Canada.
Mathia Petsehe. I4f> Noll St., Brooklyn. N. Y.
.Toe Puharic, Bov 138. W. Win-field, Penna.
Edward Rukavina, 2 South Dover St., N. Y.
Boeo Stanie. 158—23rd Street. Brooklyn. X. Y.
John Valencic, Box 26, Garrett-ville, W. Va.
CENA
DR. KERNOVECA BERILA
JE ZNIŽANA
Angle^o-sloTensko Serile
(KNGim 8LOTINK KKM»a&>
StL
KHJKARNIUtf NARODA'
I	n
I	Mil^. JI I SPis*1 EMILE GABORIAU Jj j
S J- ° — »j VELEMESTA \
54
XXVII.
Končno je odbila Masearotu nra odločilne borbe.
Nekaj dni po dogodkih, ki smo jih prav ojiisal, je pričakoval Cantenaea Hortebiza in Panla, da bi jim razložil ves svoj naf-rr. Prvi je prišel na sestanek zdravnik.
—	Dobil sem tvoja navodila, Baptistine, — je dejal že na pragn, — in ravnal sem se po njih. Prihajam naravnost iz palače grofa '.le Mnssidana.
—	Kako se drže tam? BK'
—	Žalostno, toda resignirano. Gospodična Sabina ni bila nikoli posebno vesela, — zdaj je pa še bolj bleda in otožna, kakor je bila pred boleznijo; in to je vse.
—	Si mogel govoriti z grofico med štirimi očmi?
—	Seveda. Dejal sem ji, da ljudje, ki imajo v rokah njena pisma, neprestano pritiskajo name in naj bo previdna.-Odgovorila mi je s tako globokim vzdihom, da me je
i kar srce zabolelo, da je sicer vsa obupana, da lix> pa vndar Sabina vzela markiza de Croisenoisa, če že ni drugače; pripomnila je še, tla je prepričana, da bosta tudi mož in hči priznala, da drugega izhoda ni.
—	Zgodilo se bo. kar sem sklenil, — je dejal Masearot. — Davi sem govoril » Croi-seuoisom in če me bo ubogal — a drugače sploh no more ravnati — prehitimo Andrea in barona de Breulha. Markiz bo že Kabi-nin mož ko bosta ona dva še čakala na oklic. Ko bo Sabina omežena, s- lahko postavita na glavo. Da pospešim ta načrt, sem zasnoval ustanovitev delniške družbe, čije ravnatelj bo markiz. V pičlih osmih dneh bodo razposlani prospekti. Danes pa gre samo za zadevo vojvode de Champdoca.
Ta čas je prišel Paul. Vstopil je zelo plaho, pričakujoč, da bo sprejet slabo, kajti slovo od Taintaina mu je bilo še dobro v spominu.
Proti pričakovanju je bil pa sprejet zelo prijazno.
—	Čestitam vam k uspehu pri Martin Rigalu. Ne samo da ste všeč njegovi hčerki, temveč .ste očarali tudi njega.
—	Videl seni ga pa zelo malo; tudi snoči ga ni bilo 'doma. ..
—	Vemo, večerjal je pri našem prijatelju. Če pride Hortebize jutri v vašem imenu snubit njegovo hčerko, ne bo ugovarjal.
Paul se je opotekel. Milijon dote Flavije Rigalo ve mu je migljal pred •oemi.
—	Pozor! — je zaklical Hortebize. — Na I hodniku slišim Catenacove korake. Zdravnik se ni motil; bil je res advokat, ki je pri-I hajal kakor oibičajno pozno. Že pri pogledu i na njegov dobrodušno nasmeliljaiii obraz je
obšla Masrarota jeza. Stopil mu" je naproti ' tako grozeče, da je Catenae prestrašeno skočil.
—	Kaj pomeni to ? — je zajecljal.
—	Ali ne razumeš? — je odgovoril Masearot osorno. Izmeril sem globino tvoje p<id-losti. Oni dan sem te privedel k nam, čim si pa ostal sam, si začel razmišljati, kako bo nas prodal. Mislil sem, da je tvoja pomoč iskrena, ti si mi pa nastavljal ta čas past, v katero naj Hi se bil ujel v trenutku uspeha.
—	Prisegam ti, Baptistine...
—	O, le nikdar nobenih priseg! Po prvi Perpignanovi besedi se mi je posvetilo v glavi. Kaj ne veš, -da vojvoda de Champdoce po neizbrisnih brazgotinah prav lahko spozna otroka, ki ga že tako dolgo zaman išče ?
—	Pozabil sem.
Obmolknil je, ker mu je Msearatov pogled zaprl sapo.
—	Ti torej hočeš, — je nadaljeval Masearot, — da ti povem kar naravnost v obraz, da si strahopefnež in izdajalec? Cek> kaznjenci medsebojflo nikoli ne prelomijo obljube. Vedel sem da si falot, nisem pa mogel verjeti, da gi ? tvoja podlost tako daleč.
—	Zaikaj pa kljub temu računaš v mojo pomoč?
To vprašanje je Mascarota tako razjezilo, da je zgrabil Oatenaca za vrat in ga začel mi kasti ti.
—	S tvojo pomočjo računam, ker sem ti iwJrl strupeni zob, ti'kača ti zahrbtna. In služil mi boš, dokler ti ne dokažem, da je tvoje
----V------------------- - 1 ........" ■"	1
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo te-pih romanov slovenskik in tu- / jih pisateljev« Preglejte cenik m v njem boste našli knjigo, ki ) vas bo zanimala. Cene so selo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
ukradeno dobro ime, tvoj denar, 'ivoja svoboda in morda tudi tvoje življenje odvisno od našega uspeha. Ah, k sreči vem, kje je ' zakopano tisto truplo. Nepobitniktokazi tvo-j jih zločinov so v rokah zanesljivega človeka. Ce se mi nakana ne posreči, bodo ti dokazi poslani državnemu pravdniku.
J Zavladala je tišina, ki se je zdela Paulu • strašna.
— In prosi boga, — je nadaljeval Masearot osomo. — da obvaruje vsak? nezgode Hortebiza, Paula in mene. <V bi kateri izmed nas slučajno prezgodaj umrl, Hii prišla tvoja obscklba še istega dne na pošto, i Catenae je stal pred njim pov.-šene glave nepremično.
j — Moram ti tudi povedati. Catenae, da sem bolje informiran .<> zadevi Champodeov nego ti, če ne računam malenkosti, ki si mi jo zatajil. Kaj veš o nji *i i i Samo toliko, kolikor se je ljubilo vojvodi povedati tebi iu Perpignanu. Ali misliš, da je vama povedal resnico? Morda boš presenečen, re ti povem. ,da zasledujem zadevo že leta in leta.. .
i — Da, že dolgo. — je pritrdil zdravnik, j — Sicer vam pa moram povedati, kako j sem prišel tej zadevi na sled. Morda se spo-Iminjate javnega pisarja ki je imel hišico (pri justični palači. Nerodna špekulacija mu je pripomogla doječe, v kateri je sedel dve leti...
j* — Saj res, se že spominjam... i — Bil je inteligenten dečko. Kupoval je 1 na težo najrazličnejše stare rokopise in ve-I like kupe papirja je urejeval, pregledoval j in prebiral. »Jaz sem ira pa začel posnemati. ! Kupoval sem stare papirje in med drugimi f zanimivostmi sem naletel tudi na tole.
j Vzel je s pisalne mize kos oranžnega, za-
I mazanega papirja ter ga pomolil Hortebizu
tin Pauiu, rekoč:
i — Poglej? a! i
Na koščku papirja je bilo zgoraj napisa*
! no:
i
a k o r t o a g e n i j a n i m e t i n -r r v e m e s e t i 1 i m s u m e s a n -ž 1 o d e n t s o 1 i m
Spodaj je bila pa z okorno roko pripisana ena sama beseda:
Nikoli!
Bilo je jasno, da imam v rokah kripto-gram, to se pravi pismo, sestavljeno po posebnem dogovoru. Iz tega sem sklepal, da je na listiT-u napisano nekaj važnega, kar ni bilo za javnost.
To se je zgodilo zjutraj in zaklenil sem sc v spalnico, da bi me nihče ne motil; sklenil sem bil ostati v spalnici, dokler bi pisma nc p reči t al. Pomagalo mi je naključje. Ogle. doval sem listič in slučajno sem ga obrnil proti luči, tako da sem držal popisano stran od sebe in takoj sem površno prečital, kaj je bilo napisano narobe. Brž sem vzel svinč. nik ter prepisal po vrsti vse črke; tako sem sestavil naslednji stavek:
Milost, nedolžna sem, usmilite ^e me, vrnite mi najinega otroka!
NADALJEVANJE SLEDI

ODA1

HEW YOBS, SATURDAY, DECEMBER 31, 1932
VU LASOB8T SLOVENE DAILY tn U. 0 A
Tri lepe sestre.
ni
f SOMAN IZ ŽIVLJENJ J

Za Glas Naroda priredil I. H.
12
(Nadaljevanje.)
Majiije z "lavo na<?Jn prebere Fritz na<l vse prijazno pismo, ki j«» navzlic Ijttbeznjiviut besedam imelo v s«bi nekaj grenkega.
—	Zaradi tejra ie dolg-o ne bom obupal. To se sploh ne bi bilo Krnita zjrodifi!
Hesen izra/. se ovije okoli njegovih ponosnih ustnic. Fritz K'e.s-hlinir je videl, kako jfa je bol-Ho to razočaranje.
Kako mu žarelo kadar je govoril o svojem načrtu in o rizlah. katere je Fritz, vsak večer videl, kako &o napredovale in zelo se je zanimal zanje.
In zdaj so 'bila uničena v*a upanja — vsled hudomušnosti in sovraitva lepe ženske!
Umetniku mol«~e stisne roko nato pa pre v mestni park, kjer je imel sestanek z Ano.
Bila je bolj tiha kot navadno in se ji je tudi bolj mudilo. Fr'tz premišlja, kaj bi bil vzrok Povedala mu je. da se bodo v nekaj dneh preselili v Bernliausen..
—	Saj ste se tako veselili na to!
—	Malo že. toda —
—	Jaz pa moram že jutri od tu! V vežbalno taborišče! Xato pa pridejo kmalu manevri in trajalo bo dolgo, predno se zopet vidiva !
Žalostno prikima in gleda v tla. Vroče ji poljubi roko. Roko mu je hotela <zn*akniti, toda Prit7. jo drži trdno in pogleda Ano tako prosec'e, da mu tudi ustnice ni zabranila. ko jo je objel.
In v tem skoro plahem poljubu je bila tiha zaobljuba — tudi brez 'vsake besede.
Obljubiti m n je morala, da bo prihodnje poletje prišla v Sees-burg, ker povabila Fra-ncke Mahlersove ni smela odkloniti — in tedaj bo videla, kako lep je njegov dom, tako lep, da se bo težko ločita od njega.
In pri tem .so njegove modre oči tako iskreno iskale njene oči. ila je morala vsa rdeča pogledati vstran.
V slovo se še enkrat poljubita. Nato pa si obljubita, da si bosta pisala — seveda poštno ležeče.
—	Sem kot navaodno meščansko dekle, ki se je dogovorilo za tajni sesfanek. —si misli Ana na poti domov in si je v ponosu svojega visokega stanu h očital a lahkomisl jenost.
—	Toda tako rada ga imuni!
Dora zatiane oči in lahno se .strese. Tukaj je tedaj bilo. česar se je že dolgo bala!
—	Torej, kaj praviš?
-— Pismo je nasolvljeno na tebe. pajrj. Odgovori sam. — Noben izraz na njenem obrazu se ni izpremenil. Z roko lahno udari po pismu. — Ali ti jt* to res takti nepričakovano.'
(Jrof obstoji pr»-d njo.
—	Da in ne — sam ne-veni! In ti. Dora—
—	Ako bi mu obljubila.' — ga vpraša počasi.
—	Kaj. a!i v resnici misliš.'
Nevoljno zamahne z roko.
—	Šaj sama še ne vem. vprašam tebo» —
Zopet zatisne oči kot v sramežljivosti, (iizela posluša njun pogovor. ki ga ni mogla razumeti. Nek nerpzonan strah jo obide. Vzame pismo, ki je ležalo na Doririem naročju.
—	Dora. Dora — nikar — ne! — zavpije, poklekne poleg sestre iu jo ljubeznjivo objame. — Dora, ali ljubiš tega človeka '
Mest o odgovora se glasno zasmeje.
(Dalje prihodnjič).
i
PET SAMOMOROV V ENEM i POT NA RDEČI PRESTOL DNEVU ' j -r
j Stefan Jaracz, eden naj\ ečjih
, .	. ~ ~	. | j »oljskih igralcev, je v Varšavi ne-
Ie <lni	je dosegla samomorilna	... i ..	•• i-
., ..	.	i davno otvoril oder Atheneum . \
epidemija na Dunaju rekord. V
enem dnevu je bilo namreč kar per
samomorov. Zjutraj je skočila h
drugega nadstropja hiše št. 1."» na BUinarck >vem trgu l!l letna za-sebnica -losefina llolzer. S prebit.r lobanjo je obležala na tlakovanem hodniku mrtva. V n«:-i otl nedelj ■ na ponedeljek m* j»» zastrupil f>7 letni zlatarski delavec Matija Gruemvald. Možu j«* pešal sluli in bal je, da bo ogluš I. \* strahu pred ogliLŠitvijo m* j«- za>trupil .s plinom. S plinom se je zastrupil tudi brezposelni trgovski jKmiočnik j Leopold Neubauer. Njega j»- pogna-I I a, v >in rt beda.
*	I*oleg teh treh domačinov >ta si
t	končala na Dunaju življenje tudi
(Jrof Iternhausen sedi pri zajtrku in slastno poje jedila, ki mu jdva tujca. Popoldne se je ustrelil jih je pripravila grofica.	.58 letni ne\vvoršfti trgovec J e-ef
Vstal je ipozneje kot njegva družina. Vendar pa mu hčeri ! Po<aut/.. Pokojni je hil rojen Du-pri mizi delati tovaršijo ter ga zabavati s pripovedovanjem. Ako j najčan in v Ameriki si j.> pridobi! je bil posebno dobre volje, je najmlajši, ki je mogla vedno jesti, potisnil kaj posebno dobrega v usta.
Ana se norčuje iz njegove obleke. Imel je zidano jopico, pod njo belo srajco s širokim ovratnikom in ohlapno zavezano kravato, ki je b!la iste barve kot zidani robec in nogavice.
-— Papa, izgledaš kot kak ravnatelj cirkusa.
Pri tem pa napravi kretnje kot bi imela v roki bič.
—	To si pn prepovedujem, da mi kažeš tako malo spoštovanja!
—	Papa, zdi se mi tudi, da se nisi dovolj pobarval. — in ga prime za brke. — Pa le pusti, zaradi tega še vedno ostaneš lepi Bern-hatisen — me pa smo tvoje hčere.
Tu je morala miniti vsaka nevolja.
SLuga prinese pošto. Dora odpre pisma in jih predloži očetu. Bilo je več sivih in modrih službenih pisem, v katerih so tvrdke ponujale svoje blago, v drugih so b.li računi, v nekaterih pa nujne terjatve.
Jezno n-agubanči grof čelo.
—	Da, ljudje človeka ne morejo pustiti v miru!
—	Skoraj gotovo potrebujejo ljudje denar, — pripomni Gize-la suhoparno.
Kakor da ga tudi jaz ne bi potreboval! — mrmra grof. —
J<»
najčan in v Ameriki si lepo prem'»želi je. V septembru je prispel na Dunaj. ■'•••š. da bi rad izločil svoj revmatizeni. Ko so mu zdravniki povedali, da ga najbrž ne bo mogoče izlečiti. je obupal nad življenjem. Sk«*zi okno neke dunajske bolnice je skočila Ana Pri-11 »vi in obležala na dvorišču mrtva Življenje .si je končala najbrž v hipni duševni zmedenosti.
ŽIVLJENJE ZA 10 STEKLENIC VINA
Osemnajst lega Pavla T'ngerja je doletela pri tihotapskem prekoračenju madžar.-ko-avstrijske meje
tem gledališču t*- jroji prvenstveno moderna drama. Občinstvo j e "Atheiieumu" nenavadno naklonjeno. Predstave dobro obiskane. izredno srečn > ruko <pa j«' pokazal pri izberi repertorja Jaracz z npriorltvijo reportažne drame —. "Car Ljt nin". Spisal jo j«* Francoz Francois Porche.
Naslovna vloga, ki jo igra sam Jara/c. predstavlja še docela ne-znauega revolucionarja 1'ljanova -Ljenina v pariški man.sardi pred pi-alno miz kjer razgovarja :: razn:mi zastopniki svoje "domovine". Po vrsti stopajo preden j ve-' lika kneginja. general, državnik, uradnik, učenjak, kmet. trgovec in delavec. P.istriunno pobija njih argumente in povabi slednjič k sebi veliko kneginjo in težaka z Voice, ki ostane'a ob njeg »vi strani kot pridstav itelja Rusije. O.-tale po-ta-ve izginej<N V Ljeninovi sobici se zbero lHMloči sovjetski mogotci. Nihče pa ne pride ob napovedanem času. v.-i zak:isnijo. Ljenin jih
nenavadna smrt. Fant je pretiho-
Ve porabite toliko nepotrebnega! Gospodinjstvo požre velikanske ^tapil iz Madžarske v Avstrijo 10 vsote — to je smešno! Ne znate varčevati, morate .vedno zajemati iz polne posode, samo računi za vaše obleke —
Dora se zaničljivo smeje, Gizela pa se razburi
pa
— Zaradi takih računov. — pravi Gizela, — se pač ne moreš pritoževati. Ponajveč napravimo same doma — in zidano suknjo, za katero ravno držiš račun v rokah, si kupil za mamo, ker s suknjo
steklenic vina. Ko je že bil onstran m^je na avstrijskem ozemlju ga je J prijel carinski stražnik. Ko ga je |la naslednji dan e^kortiral h zapora občinske hiše. je vrjre] linger uahbrtnik z vinom od sebe in zdir-jal. Finančni stražnik je brž vzel
POZOR. ROJAKI
Iz naslova na Usta, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora*, da se Vas opominja, temveč obno. rite naročnino aH direktno, ali pa pri enem sledečih naših za^toDnil o«
sprejme z 'l»esedami : *' Predvsem je treba vso današnjo llusij » iztrebiti. da se ljudje navadijo točno-ti. " V debati, ki se nato razvname. sf raz<Mlene ruska nrav za borln> z načeli. Kolikor glav. toliko misli. Edino Ljenin ve, kaj hoče.
]f>17 Ljenin izve v Curilm. kamor se je bil medtem preselil, da se je car Nikolaj II. odpovedal prestolu. V zgornjem nadstropju gledališča vidimo prizore iz Petro-grada, kjer .se vrste napete epizode. Na spodnjem odru pa se razgo-arjata Ljenin in T ročki. Oba razpravljata. kako bi prišla po najkrajši poti v Rusijo. Ljenin obup-n» zahteva: "Dajte mi letalo. !<■-talo!"Trocki ga pomiri z izjavi, da jima bo Nemčija dovolila prost prehod.
Tako prideta v Rusijo, kjer najdeta ob svojem prihodu vlado K"-renskega. Na Ljeninovo glavo ji* razpisana nagrada. Smeje s*» mu-skira iu si prilepi starčevsko brado in v tej maski zasleduje dogod-; ke na ulici, ki j> preparira Trockij' za to, kar ima priti. Nekaj skupin j na sceni pokaže, kako se razvijajo' -t\ari v prilog lK»ljsevikom. ("«•!♦•, se vračaja s fronte — rdeča pšeni-' ca gre v klasje.
Ljenin koraka nevzdržno k svojemu smotru. Se preden s<* Rusija zave. ji vlada '"rdeči car".
Zaman skuša Marten, najljubši Ljeninov učenec, tip idealističnega revolucijonarja. odvrniti Ljenina :d krvavega režima. Marlenoviin prošnjam se Ljenin -.mej«-.
V nekem prizoru daje Ljenin l»ovelja. koga je treba justificirati. T.k za njim pa vstaja ogromen lik . mrti. V <»srpredj u stoji Marten, k i villi, da je i'.dano njegovo življenje spričo početja boljše vi kov. Zato s olwača s stiul-om <h1 Ljenina. Rdečemu carju pa še ni dovolj krvi: zahteva torej, da morajo ugonobiti še beli gardisti. V K remiju prisluškuje poročilom z bojišča. V teh rrah groze .spozna, da je Rudija i^tala prav takšna, kakor je bila vedno. CeH ustrahovalna "Obrana"'. s katero so morali prestati boljševiki najhuj-o bitko, je o>tala. N»- sicer |Kh1 svojim imenom, pač pa v svojem bistvu : spremenila se je v (Vko. Mrščavica zagomazi Lje-uinu p<» hrbtu, ko sprevidi, da je ;»«►! uadz irstvom lastnega tajnika. Ko pride k njemu krvnik Džer-džinski in mu (»čita. da je odkril v njegovi pisarni mikrofone, ga zavrne Ljenin: "Ostalo je pač vse pri starem.*'
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU .
(FRAS K SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
lira
I =
28. januarja: • 1-lT.lJ.tfr- v
Ilavr«*
^ SHIPPING NEWS

se ustavi. 1'nger ni ubogal, zato je finančni stražnik streljal in ga smrtno zadel. 1'ngerja so oddali v bolnišnico, kjer bori s smrtjo, finančnega stražnika pa so oblasti teikoj odpustile iz službe.
iz lanskega leta nisi bil več zadovoljen. Mama je v svoji skromnosti I pm&o z rame in pmal beguna, naj aploh ni hotela, toda —
—	Ti veš vse najboljše!
—	Da, vem. da moramo varčevati! Toda ne kadimo dragih im-portiranih cigar, ne pijemo močnega bordočana, katerega mama mnogo bolj potrebuje —
—	Molči! — se razliudi. — Riavno ti, Gizela, mi vsak dan pokvariš moje jutranje ure. — Zdaj plačajte to navlako in pustite mene v miru!
—	Takoj, ako mi daš denar. — Samo ob sebi je razumljivo, da vse uredimo, predno gremo v Bernliausen. Takoj danes bom vse poravnala in ti bom zvečer predložila potrdila. Torej, prosim —
—	N«j ti mama da denar!
—	Kje pa ima mama denar? Ti —
Grof udari z roko ob mizo, da zaropota posoda.
—	Za vraga! Imeti hočem mir! Ali si me razumela? _ kriči
grof. — Za božjo voljo, kako grmite na mene! — Jezno potisne škode! co čaja vstran ter iz steklenice natoči konjak ter izprazni kozarec * enim poŽirkom. — Prav tako, samo mučite svojega nbo-tfcga očeta in tako ga boste potem še dolgo imeli!
Dora oostane popolnoma mirna. Taki nastopi ji niso bUi nič novega _ skoro vsak dan je bilo isto. Gizela si naj le opeče usta! Da bi saj bila enkrat rešena te mučne vsakdanjosti! Taki prepiri *o se ji že gabili.
—	Tukaj, papa, je še nekaj zate! — in mu ponudi majhno pi-
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1933
smo.
Hitro ga pograbi. Dora se malo smeje. Dolgo je že vedela, da je imel včasih majhne tajnosti.
Ko grof bere. ga Dora opazuje. Pismo ga je moralo zelo presenetiti. Skoči na noge, postane rdeč v obraz, maje z glavo ter na-fflo hodi po tobi.
Dora ga gleda z velikimi očmi.
—	Kaj pa je, papa? — ga vpraša.
S hripavim glasom pravi, ko ji vrže p smo:
—	Tukaj, -beri — največ je zaradi tebe.
In D«ra bere.
Komerrijalni svetnik Louri* Hosemann je v lepo izbranih be-*edah proaiJ u njeno roko in obenem pojasni tvoje stališče ki je -----boljše, kot pa so splošno miaili.
Kdor jo hoče imčti, naj nam piše.
Cena 20c
s poštnino vred.
"Glas Naroda
216 West 18th Street New York, N. Y.
CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco. Jacob Lausbln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlA Sallda. Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA
Indianapolis. Louis Banlcb ILLINOIS Aurora, Mary Butchar Ch.cago, Joseph Blisn. J. Bevčl* J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblc**. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Saile, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan. Jote Zelene
KANSAS Oirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steysr, J. Cerne Kitzmiller. Fr. Vodopivec MICHIGAN
Calu.-net. M. F. Kobe Detroit. Frank Stular MINNESOTA
Chisholm, Frank Ooule, Frank PucelJ
Ely. Jos. J. Peshel, Fr. Bekolrn Eveleth, Louis Ooule Gilbert. Louis Vessel Hibbing. John Povfe Virginia, Frank Hrvaticb MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ
MONTANA Kietn, Job«« R. Rom Roundup, if. M. Ptnlaa Washoe. L Champa NEBRASKA Omaha. P. Brnderlck
SIW YORK Oowanda. Karl Btrnisba UtUe Falls, Frank Masla OHIO
Barbertcn, John Balant, Joe Hi^ Cleveland. Anton Bobek. Chas. Kaninger, Jacob Resnlk. John Sap-
nut.
Euclid. F. Bait Oirard. Anton Nagode Lorain, Lonig Bajant in J. Knir*i N'.les, PnOMMmk Warren Yi
i S
OREGON
Orfegon City, Ore.. J. KoblaJ1
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakS* Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton. Anton Ipavee Claridge. A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. »lo. van še k Crafton. Fr. Machek Export, G. Pre*W, Louis Zupan, člft. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest Cit/, Math Kam!n 'Greensburg, Frank Novak Homer City In okolico. Frank > »_ -enchack Irwin. Mike Pausb®k Johnstown, John Polantz. Krayn, Ant. Tauiel] Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprtvSek Midway. John Žust Moon Run, Frank PodmllSek Pittsburgh. Z. Jaksbe, Ymc. \rfc. J. Pogačar
Presto. F. B. Demshar Reading, J. Pezdlrc Steel ton, A. Hren
Unity	In okolico, J. 8kerl«
Fr. Schifrer West Nevtun. Joseph Jovar Wlllock, J. fetemei
UTAH Helper. Fr. Krebs
WISCONSIN
Milwankee. Joseph Tratnik tn Koren
Sheboygan. Leo Majcen
WEST ALUS Frank 8kok
WYOMING Rock 3prlngs. Louis Tanch^r Dlamondvllla. Joa Ro'ict
4. januarja:
Jlajwitii- v Ohei l,nurj Albt-rt itailin v C'lit-rUiurg
januarja:
Bremen v Itrrmcn
€. Januarja:
Hex v (ieona
7. Januarja:
I.u!;i>»-tie v llavre
11. januarja:
i;i than v Clitrliourjf Atqullunia v Chfrboury Hiiitibifrg v ClitrU.urK
14.	januarja
Ctiarnpluin v II;>vr« Rurupu v Mrciiit-n CViit«- d i Uj\uia v	<i
18. januarja:
J'ft-x. UanhriB v Havre
I »*.it>nhliiml. Cherbourg
29. Januarja:
UlymiM«- v Clifdlxmr^
21. Januarja:
Hittii^n v Hreitirn
Satuiiiia v Trni I'uriM v Havre
V-ttl.tni v 1 Boulogne »ur M«rr
25.	Jinnarja:
Ma una l ia n v Have •New Vork v CheriKVjrg
26.	Januarja*
Bt-rcnifaria v Cherbourg
15.	Januarja:
I^iiay-tie v Havre
11. januarja: *
Kur<.|»a v l!ren»'-n
4. januarja:
MujrMir v < "h*-rb .urc A!!■••: t i:.u:iiii V I'berburg
£■ Januarja:
i:r> iii.-n \ «.'h<»rl»oiirp
6.	Januarja:	.
I:- \ ^ Ccma
7.	Januarja:
l^tfa.vettf v Havre 11. januarja:
I^V'alMan v <*herl«i!irg A<|iiitania v Cherbourg Hamburg v Clterbourg 14. Januarja: t 'baiii|>Liin v llut-re Kili o|ia v Hren>en foul«« <li Sav-ia v «:»-li.>a 18. Januarja:
I'r. sj.l. nI II.mline v llavre IViilM-hlami v Clu-rbonrg
20.	januarja:
i »Iv m|>i<- v I'hetbouic
21.	januarja: f:r»-tii«-'. v Hreni«-n Saturiiiu v Trst 1'arl« v Havre
Veedam v Iloiilogne siir Her
25.	januarja: Manila tan v Ilavr«* NVvv York v Cherbourg
26.	Januarja: Bci'«-ngaria v Cherbourg
31. januarja:
Kur.vpa \ |:r«-men
i 1. februarja:
3 | All-rt I tall in v Cherbourg
3.	februarja: Afjuitania v Cherbourg
4.	februarja: c ,ni.- <H Savoia v
7. februarja:
l:r«-m«-n v P-r.men 8 februarja:
I>-vi.ilhan v ("herlN.urg ll.utibiire v Cherbourg 10 februarja:
• »Iv tuj.j.- v Cherbourg I'aris v Havre
15.	februarja: Ber« fignria v <Therl»-iiirg
16.	februarja:
I tenis.-li .»i.« \ 1'heil. nrg
17.	februarja:
Kur« pa \ l:r« m«-n
18.	februarja:
<"tiamt'*ain v Havre K-v v Oenoa 22. februarja-
Itrem.-n v l:rem«-n 25. februarja:
C..lile «1 i S.->voin v Cenr»a Majestie v Cherboiog
V JUGOSLAVIJO
Preko Hivri
Na Hitrem Elcspresiiem Pataikc
PARIS
./.t.vr.i/;./.t
10. F» h rim rja — f. Marca
LAFAYETTE
5. Jan n a rja — Januarja
CHAMPLAIN
11. Januarja— /t. Februarja
NIZKE CENE DO VSEH DELOV JIGOSLAV1JE
Za pojasnila in potne nate vpri-fca.te niti pdobla«£«ne tuantt
^»ertfiJi. J&ria
19 STATE STREET. NEW YORK
wmmmmmmmmm^■■nm
7 DNI DO SLOVENIJE
\klju<-iio žflrzniško voinjo PREKO SOLI NE JI ŽNK I'KO<«K
Vthl. i. ;a:J.oširi, mjrnuiiia />ariiik-i
REX
C. januarja — februarja 18 CcnZt
SAVO IA
14. januarja — 4. februarja
i Ko »e izkrcate v Genov . vas moderni i ekspiesni	cdpel.e.o v domo^.no. Polj
| dne do jugoslovanske meje in direktnd zveze z Dalmac jo.
/..» I" • j.i-n ['.i \jn. • j: > K.il«-re|;ako]i bl.Ver-eK. a«eiita aH
ITALIAN LINE
1 STATE STREET. NEW YORK CITY
T«!«*|»hone. FJ »wliiiK lir.-t-n >-^'.•«<1
V JUGOSLAVIJO
Moderna udobnost in reprekosljiV3 postrežba v vseh razredih...Tedenska odplutjj iz New Yorka... Pr pravne in h>tre železniške zveze iz Han.burga.
ZMERNE CENE ^
Pojasnila vam da vsak lokalni agent an
HAMBURG-AMERICAN LINE
3S BROADWAY. NEW YORK
Vsak Mstopult tsaa« potrdilo rroto. katero Je prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo.
Naročnin« za -QJaj Naroda":
Za eno leto St.; xa pol leta S3 ta itlri meaeoe St.; sa tet-* leu Si M.
Ne« Tort City Je S7. celo leto
Naročnina «a Kfrom ii fl a calo too.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
POFOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
Razne vesti.
Hpfi
npc