PoStnlna plačana v gotovinl Izhsja Tsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celjupo raznašalcih dostavljc- na550Din,zainozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakcija in nprava: G'elje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 2. Celje, petek 11. januarja 1935. Leto XVIL Uspehi Muzejskega društva v Celju CELJE, 11. januarjii Niu/.fj.-Ku uruštvo v Celju je iiw>itedami sponinil blagopokojnega kralja in nedavno umrlega zgodovi- narja.g. kurata Matije Ljubše, nato pa je pod;1' ¦¦ '¦ -'"^ 'V'!'r;;-- ¦¦¦* ročilo: l/.redno peivte vprašauje toij.-ke- ga mesta se tice njegovega mu/eja. Pravzaprav to vprašanje ni novo; pojavilo se je že pred 50 loti, čim je bil celjski nuizej ustanovljen. Let:i 1S82. nastalo Muzejsko društvo je spravljalo .-voje zbirke v nepriklad- ne prostore uekdanje glavne sole in tam so ostale do današnjega due. Društvo se je vsaj dvakrat z upon» /mage borilo za nove prostore. Ko je bila leta 1887. zgrajena palača Mestne hranilnice. je njeno vodstvo nc-kaj časa obetalo Muzejskemu riru- štvu, da sprejme muzej v svoje okri- lje. Toda nade društva se niso izpol- nile in bridke so bile besede, ki so jih zaradi tega govorili društveni fünkcijonarji. In ko je leta 1922. pro- fesor Mvavljak prev/el agende nek- danje neinške muzejske uprave, je nastal sličen položaj: zopet so ^e obc- tali prostori v Mestni hranilnici. to- da zgodilo se je kakor 35 let poprej. Tako n izhod: v vojni i. like so bii^ leta 1925. razmeäüene v starih pro- storih, pri čeiner so se na stroške mestne obCine samo na dvorišču iz- vršile znatnejše izpremenibe. Toda ta rešitev je bila samo provizornega značaja, služiti je mogla samo ohra- nitvi starih /birk, pa tudi to nalogo je vršila nepopolno: predmeti v la- pidariju polagoina propadajo; inno- gi zaniniivi napisi se že ne dajo več čitati in sreča je samo, da so vsaj že publicirani. Ker se pa absolutno ne suiemo zadovoljiti s tistim, kar so Vtabrali nemški predhodniki, je vpra- Šanje muzejskih prostorov teni bolj pereče. . Današnje naloge celjskega uiuzeja bi morale biti mnogo obsežnejše, ne- go so bile naloge nemške muzejske ere. Tedanje Celje (v kolikor je bilo iiemSko) je živelo izolirano sredi Ao- venskega sveta in njega območje je organsko segalo jedva preko mestnih mej. V resnici si je Muzejsko dill- s'tvo ie ob svoji ustanovitvi nadelo sa- mo omejeno nalogo: zbirati je hote- lo predmete, nanašajoče se na rim- sko dobo in na zgo iužil naj iv. kot znaustvena knjižpica. kot ar- sodr. Mu>-oj>iia ziuiij.^fwiia '.ajiZaicit. liaj bi obsegala vse celjske tiske, kolikor bi jih bilo niogoce dobiti, ter vso li- teraturo, nanaiajofo se na p^etek- lost in sedanjost mesta ter v ega od njega odvisnega o/.emlja. Mora!a bi pa tudi razširiti svoje vidike na ve,« si.ovenski, jugoslovenski in celo s!o- ki svet. Tistemu, ki pozna knjiž- . cske razmere pri nas, je jasno, ua kako lahek način in s kako raz- n>eroma neznatnimi žrtvami bi m moglo Celje v tern ozivu pridobiti vodstvo. V muzejski arhi\ , aoiali priti bogati zakladi listin. ki so zdaj ^e v posesti uradov, drustev in celo posameznikov. Vse gradivo, ki o~.vot- Ijuje predprevratno dobo. spada vanj. Meni je popolnoma jasno. da .ie ;:velo za zgodovinsko premotrivanje vse predprevratno dogaj.".nje; vsi te- ilanji boji in napori naroda so nani. itko jih pazno motrimo, lahko poka- žejo v moCni luCi in v rosnicai ceni. Pravi muzejski predmeti bi pa mo- lali osvetljevati vso preteklosl i-i se- lanjost uaroda. bivajočega v o% jem in najširšem mestiiem območju. Na kulturo drugih narodov naj bi se ozirali samo v toliko. kolikor so v zvezi z našim naroi so število muzejskih oddelkov močno ra/širilo. V naglici uaj navedem sanio neka- K'l-e: geoloski in rudarski, zivalski in rastlinski, prazgodovinski in rim- ski, srednjeveški in novoveSki, nu- miz.matiCni, etnografski, obrt.no in- üustrijski, tujskoprometni in turi- sticni oddelek. Prazgodovinski in numizniatični oddelek bi že po sc- danjem bogastvu zbirk lahko zavze- la prav odlirnn. r-p tip vodilp.o mrsto v državi Da dosežemo ta cilj, >o potrebne neke žrtve, ki pa so majhne. I'red- vöenti: muzej mora dobiti nove pro- store. Celjsko mesto je v teni oziru pred dilemo, ali naj otirani svoj mu- ž:ej, ali naj ga izgubi. V sedan jih pro- storih je napredovanje nemogofc, in kjei ni napredovanja, tam polagoma nastopa smrt. Kje dobiti prostore? V sedan jem poslopju jih ne bi kazalo iskati. tudi Ce bi se Glasbena Matica preselila kam drugam. Bilo bi pretesno in la- pidarij, ki je resniCno dragocen, bi So nadalje propadal, kajti slabi le- seni hodniki ne bi mogli rešHi ka- menitih spomenikov. Mesto samo je pa v posesti dveh poslopij, ki bi bili za muzej prav pri- pravni. Prvo izmed njiju je ^>grofija«. ki bi bila zu muzejske svrhe prav odlična. Drugo tako poslopje pa je stara gimnazija, ki naj bi se vrnila prvotnim kulturnini svrham. Danes bi i-e izpraznitev paC dala izvesti; saj tcžave za preskrbo rane v »grofiji« in mnogo je že žrtvovala /a ohranitev Starega gradu. Upam, da bo tudi v muzejski m- devi vedela, kaj je njena naloga. Trcba bi bilo sicer poseci nekoliico globlje, ali s tern, da mesto zagotovi potrebne materialne pögoje. si, bo ustvarilo zavod, ki iriu je potreben in ki mu bo v .^i^t.« redsednik g. prof. Orožen je nato v i)oročal, da je v pretekli poslovni dobi delovala pravzaprav samo j>ra- zgodovinska sekcija. Dela na Starein gradu je opravljala mestna občina v lastni režiji. Stari grad je sedaj v glavnem rešen j>red nadalJTiim l'az- padanjem. Xove pridobitve muzeja so bile skromne. Obisk muzeja je bil lani prili^no isti kakor predlanskim, muzej si je zlas'ti ogledalo mnogo šoi. Diuštveni podpred?cdnik g". prof. S. Brodar je poroCal o svojih znan- stvenih izkopavanjih v Potocki zijal- ki in v Njivicah pri Radečah. Šesta ekspedicija je delala v Potočki zijal- ki im Olševi od 28. junija do 13. av- gusta 1933, sedma ekspedicija pa od ¦Z9. junija do 25. avgusta 193i. Izko- pavanje je bilo /elo uspešno. V obeh letih so prekopali okrog 300 kvadrat- nih metrov in izkopali 940 kubičnih metrov materiala. V teh dveh letih so izkopali kosti približuo 500 jam- skih medvedov. pri vseh dosedanjih eksedicijah okrog 1.500, dočim so v jami kosti nad 10.000 jamskih med- vedov. L. 1933. so n. pr. izkopali 866 medvedjili podočnjakov, lani pa 2(57 desnih spodnjih čeljusti ter veliko množino drugih kosti. Glavno ognjiš- če je v zadnjih dveh letih obsegalo približno 20 kvadratnih metrov. Tam so izkopali tudi dva kubična metra lesnega oglja. Gosp. prof. Brodar jo našel /.elo mnogo kulturnih o. Politični pregled p Sporazum med Francijo in Itali- jof ki sta ga v Riinu podpisala fran- ooski zunanji minister Laval in pred- sednik italijanske vlatle Mussolini, obsega naslednje štiri točke: 1. pro- tokol o istovetnosti naziranj obeh vlad glede najvažnejših vprašanj zii- nanje politiko. 2. Priporočilo obeli vlad vsem nasledstvenhn državam, i1a sklenejo konvencijo o spostova- nju sedanjih svojih anej in o nevme- šavanju v iiotranje zadeve drupe cir- žave. 3. Konzultativni pakt med obc- ma državama, da se medsebojno po- >vetujeta o vseh korakih, ki bi bili potrebni za ohranitev avstrij>.ke ne- odvisnosti. 4. Konvencijo o uroditvi afriških kolonialnih vprašanj. — La- val je izjavil novinarjem, da so ro- ilila pogajanja pozitiven uspeh. Pri- jateljstvo med obema narodoma ,ie utrjeno. Nobena stranka n\ niL žrt- vovala od svojih bistvenih interesov. Odpravljene pa so ovire, ki so pre- prečevale sodelovanje. V ozračju za- upanja je treba sedaj rešiti še drugs* vprašanja. Sporazuru iii proti niko- niur naperjen. Veliko upanje, s ka- Yerim je prišel v Rim, se je izpolni- lo. — V zvezi z rimskimi pogajanji bo dobila Italija od Francije posojilo v znesku 1 milijarde frankow poz- neje pa še tri milijarde. Posojilo bo Italija uporabila za plačilo zapadlih notranjih posojil in za krit.je piora- Čunskega primanjkljaja. p Konferenca Male antante v Ljub- ljanL Danes so se sestali v Ljubljani h konferenci stalnega sveta Male an- tante jugoslovenski ministrski pred- sednik in zunanji minister g. Bogo- 1 jub J e v t i č , češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš in ru- munski zunanji minister Nikola T i - t u 1 e s c u. Zunanji ministri Male antante so razpravljali o vseh aktu- alnih vprašanjih mednarodne politi- ke, kolikor so tičeio držav Male an- tante. p Prvo glasovanje v Posaarju je bilo v nedeljo 6. t m. Glasovalo jo 30.000 javnih nameščencev. Izid toga glasovanja ne bo posebej objavljen. Glavno glasovanje bo v nedeljo 13. t. m. p Nadomestne volitve v sen at bo- do v nedeljo 3. februarja. Dravska banovina bo volila tri senatorje za šestletno dobo. Glasovati se bo smelo samo za potrjene kandidatne liste. p Banovinska konferenca JNS za Mnatne volitve v dravski banovini bo v ponedeljek 14. t. m. v Ljubljani. Banovinski konferenci v Ljubljani bodo prisostvovali gg. dr. Kramer. Ivan Pucelj in Ilija Mihajlovir. Domače vesti p Novoletna amnestija. »Slulbene Novine« so 6. t. in. objavile nasled- nji ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. po milosti božji in volji na- roda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki po predlogu ministra pravde in na osnovi čl. 30 ustave kraljevine Jugoslavije odredili sploš- no amnestijo v naslednjih mejah: I. Pomiloste se vsi tiskovni prestop- ki, ki so kot takšni kaznivi po zako- nu o tisku in ki so bili storjeni do 1. januarja 1935 ne glede na to, ali je obsodba že izreeena ali ne, ali je sodba izvršna ali ne in ne glede na to, ali se je kazensko postopanje že pričcio ali ne. Izvzeta so kazniva de- janja, ki se kaznujejo po zakonu o zaščiti države, ter kazniva dejanja iz poglavja XII. k. z. II. Podeljuje se splošna amnestija za kazniva dejanja po gozdnem zakonu z dne 21. decem- bra 1929, v kolikor so bila zagrešena do 1. januarja 1935, ne glede na to, ali je sodba že izrečena ali ne, od- nosno ali je sodba pravomočna in ne glede na to, ali se je kazensko posto- panje že pričelo. Izvzeta so kazniva dejanja po čl. 142. 143, 144, 148 in 149 zakona o gozdovih z due 21. decem- bra 1929. III. Oproščajo se kazni ose- bam, ki so obsojene od civilnega ali vojaškega sodišča na zaporno kazen do i\ mesecv in sicer ta kazen v ce- loti odnosno njen ostanek pod po- gojem, da pomiloŠČene osebe v teku 5 let od dneva te pomilostitve ne za- grese drugega kaznivega dejanja. prestopka ali prekrSitve iz koristo- Ijubja, kakor tudi no dejanja, kazni-. vega po zakonu o zaščiti države ali iz poglavja XII. k. /, Izvzete so kle- vete in žalitve, ki se kaznujejo samo po privatni tožbi. VT. Od pomilostitve pod 1., II., 111. so izvzeta kazniva de- janja po čl. 307, 308 in 309 k. z., od amnestije pod I., III. in IV. tega uka- za pa so nadalje izvzete: 1. Osebc, ki so obsojene po zakonu o zaščiti dr- žave ali za kazniva dejanja iz po- gavja XII. k. z. 2. Osebe, ki so kot državni, samoupravni ali drugi jav- ni organi obsojene zaradi prejema- il ja podkupnine. 3. Osebe, ki so po- begnile v inozemstvo in so do dneva objave tega ukaza niso vrnile v dr- žavo. 4. Osebe, ki so obsojene pol eg glavne kazni tudi še na sporedno ka- zen izgube častnib pravic ali na iz- gubo službe. 5. Osebe, ki so že od so- dišča pogojno obsojene. Določbe pod III. in IV. tega ukaza veljajo samo za osebe, ki so zagrešile ka/nivo de- janje do 1. januarja 1935. Pri vseh teh pomilostitvah pa ostanejo netio- taknjene pravice države in zasebni- kov glede povračila škode. Spore, ki bi na^tali pri izvajanju tega ukaza. resuje minister pravde. d Novi bani in senatorjL Imenova- ui so: za bana vrbaske banovine dr. Bogoljub K u j u n d ž i č , minister v pokoju in narodni poslanec iz Beo- grada; za bana moravske banovine Dobrica Matkovič, ban dunavske banovine; za bana vardarske bano- vine Dragoslav Djordjevič, ban vrba^ke banovine; za bana dunavske banovine Mihajl V a s o v i c , flan glavne kontrole iz Beograda. Nadalje so imenovani za senatorje dr. Milan S t o j a d i n o v i c , f inančni mini- ster; Radoslav Dunjic, vrhovni inspektor predsedništva ministrske- ga sveta v pokoju in odvetnik iz Kru- ševca; Vatroslav Can jug a, profe- sor v pokoju in bivši župan v Bakru. d Za nedeljen pouk na srednjih so- lah. Narodna poslanca gg. Ivan Pre- koršek in Lovro Petovar sta v četr- tek 10. t. m. intervenirala pri pro- svetnem ministru g. Stevanu Ciriču in ga prosila, naj izpremeni pravil- nik o pouku na srednjih šolah tako, da ostane na srednjih šolah V: velja- vi tudi v bodoče nedeljen pouk. To je zlasti važno za ogromno število di- jakov iz oddaljenejših krajev, ki se vozijo v šolo z železnico in nimajo stanovanja v kraju šolanja, G. pro- svetni minister je pokazal veliko raz- umevanje za socialno stran tega vpraSanja in je dal obema gg. poslan- cema zagotovilo, da bo to vprašanje dobrohotno proučil in storil vse, kar dovoljujejo interesi pouka. d Licitacijo del za popolno dovrši- tev nove Narodne skupščine bo raz- pisal minister za zgradbe v najkraj- šem času, tako da bi se mogla Na- rodna skupščina preseliti spomladi iz sedanjih zaCasnih prostorov v biv- šem gledališču v novo poslopje. d Rektor ljnbljanske univerze prof, dr. Fran Rainovš je iz zdravstvenih razlogov odal ostavko. d Novi sreski šolski nadzorniki. Za sreske šolske nadzornike v drav- ski banovini so postavljeni z. mini- strskim dekretom: Anton Radinja za srez Crnomelj -, Metlika, Fran Ber- netič za Brežice, Josip Korban za Gornji grad. Anton Arrigler za Kam- nik, Ivan Horvat za Krško, Matej Mikuž za Dolnjo Lendavo, Josip Vel- nar za Mursko Soboto, Ciril Vizjak za Novo mesto, Rajko Gradnik za Radovljico in Anton Fink za Šmarje pri JelSah. d Zveza kulturnih društev je ime- la v nedeljo v Kazini v Ljubljani redno letno skupščino. na. kateri je položila obračun svojega plodonos- nega dela. Za predsednika Zveze kul- turnih društev je bil izvoljen narod- ni poslanec minister dr. Albert Kra- mer. (I Maistrovo, novo postajališče med Ponikvo in Foljčanami. Gradbeno de- lo xa postavitev vmesne žele/.ni.Ške postaje na progi ined Ponikvo in Poljčaiiami se bližajo zaključku. Ako ne n as topi jo še kakšne težkoče in ako izpolnijo prizadete občine Ločo, Ponikva in Smarje okolica svoje u/.a- konjene obveznosti, se bo javna pro- mttna naprava iziočila že i uvedbo letošnjcga poletnega voznega reda svcjemu namenii. Po desetletja tra- jajočih prizadevanjih bo slednjif iz- vojevana pomembna pridobitev, ki bo prinesla vsein krajem ob tej 10 kilometrov dolgi progi velike ugod- nosti ter bo poživila gospodarski stik z ostalim svetom. Prvotno namera- vano imenovanje postaje »Lipoglav« se je opustilo in se bo nazivala ^Mai- strovo« po braniteljn naše severno meje generalu Rudolfu Maistru. d Nova številka »Našega vala« jo pravkar izšla. Iz pestre vsebine na- vajamo le najvidnejše prispevke, ta- ko članek dr. Janka Tavzesa o na- žem radiu, Antona Ingoliča novo dramo »Zgrešena pot«, ki je pričela izhajati v novi številki, Zupančičevo »Polžcvo«, Pirnatove »Špijone«, Sel Catinijev vedno bolj zanimiv in na- peti roman »Emilio Berenini«, radij- sko tehniko in modno prilogo. Slika- nica »Našega vala« nas seznanja z osnutki naših novih znamk, s »Pol- ževim«, z božičnico filmskih igral- cev, s prizori iz raznih radijskih od- dajnih postaj in z novimi modnimi stvaritvami. »Naš val« je res to, kar je obotal: edina slovenska tedenska revija, ki nas uvaja v radiofonijo, ki nas seznanja s programom Ijubljan- ske, domačih in inozemskih postaj, ki nam predstavi predavatelje in glasbenike, ki nastopijo pred mikro- fonom. »Naš val« je pa tudi edini bo- gato ilustrirani tednik, ki skrbi za naše ljudske otire. Doslej je v »Na- šem valu« izhajala ljubka naro<:lna igra »Kmečki teater«, sedaj pa je pričelo izhajati v »Našem valu« že drugo i7virno dramsko delo, ki bo z velikim veseljein sprejeto na naših ljudskili odrih. Gledališki in filmski del je v »Našem valu« vedno zani- miv, modna priloga je vedno aktu- alna, sedaj nam pa uredništvo obe- ta šo posebno prilogo »Kulturna te- lesa«, ki bo zlasti našim damam do- brodošla. »Naš val« je najcenejši slo- venski ilustrirani tednik. Zahtevaj- te še danes brezplačno na ogled en izvod. Pisite'ua naslov: Radijska re- vija »Naš val« —- Ljubljana. Celje in okolica c Na rojstni dan Nj. VeL kraljice matere Marije je bila v sredo ob 8. zahvalna služba božja v opatijski, ob 8.45 v pravoslavni in ob 10. v evangeljski cerkvi ob prisotnosti za- stopnikov civilnih in vojaških ob- lastev in uradov, oficirskega zbora ter predstavnikov mestne in okoliš- ke občjine, šol, korporacij in dru^tev. Na državnih, samoupravnih in občin- skih poslopjih so izobesili zastave na pol droga. c Na pravoslavni badnji dan 6. tm. se je ob 14. formiral na dvorišču vo- jašnice kralja Petra sprevod, ki ga je otvoril konjenik z državno zasta- vo, sledili so oficirji na konjih, čast- na teta vojakov ter oficirji in pod- oficirji na okrašenili avtomobilih in vozovih. Sprevod je krenil skozi me- sto v okolico po badnjake, ki so jih na povratku oddali v stanovanjih poveijnika vojaškega okrožja in me- sta g. polkovnika Gavriloviča in po- veijnika 39. p. p. g. polkovnika Golu- bovica ter v voja^nicah kralja Ale- ksandra in kralja Petra. c Poklonitev na Oplencu. Banovin- ski odbor društva Rdečega križa kra- ljevine Jugoslavije v Ljubljani je na svoji seji 18. decembra 1934 sklenil prirediti spomladi poklonilno poto- vanje na Oplenac. Odbor namerava organizirati potovanje v treli etapah in sicer iz Ljubljane, Maribora in Ce- lja. Sklenil bo doseCi za člane Rdeče- ga križa zelo znižano vožnjo. c Redni letni občni zbor Sokolske* ga društva v Celjn bo danes, v petck, j ob 20. v Sokolskem domu v Gaberju. Vabljeno je vse članstvo! i- Odvetniška vest. Odvetnik g. Ivan | Erhartič v Celju se je 31. decembra ; odpovedal izvrševanju advokature j in jo bil na lastno piožnjo brisan i/. ' imenika aclvokatov. Za prevzeninika pisarne je bil imenovan odvetnik g. dr. Ivan Stanonik v Celju. c Zanimivo predavanje na Ljud- skem vseačiliščn. V ponodoljek 14. t m. ob 20. bo predaval v risalnici deške nieščanske sole g. prof. Sročko Brodar o »Novih odkritjih iz stare kamene dobe v Potočki zijalki in v Radečah«. Predavanje bodo uniasnic- vale skioptične slike. c- Predavanje o človeškem cgjiz- ntu bo v nedeljo 13. t. in. ob i). e je prioel v četrtek zvečer v j>o- j >lopju Delavsko zbornice. Za turnir j vlada veliko xaniinanje. ker je met! j vseihi '' ;-.-'"; "¦•><">L»i> dob1-'1 ;<1- ' bistm ¦ Sneg muh koiu in» veiularl«1 liobi- . \i. V zadiijin dneh ga jo zapadlo -10 j i\v 50 cm -- v veliko veselje zimskih \ Hnu'tnikov. \ , Obrtniški pies pri red i Slo\. obrt- HC društvo v Celju due 1. februarja v VSO); ..,-.....;;«. ..,.,w,.,..".». v.,,v..'.,,m.:, Most čez Savin jo pri Levcu k in I |.('tl kratkim končno dograjen in i/.- ¦ •<"en prometu. Komplicirano delo jo '.*¦!<> zadovoljivo i/.vršil mestni tesar- >ki inojster n. Kinnr Alnmčič i/ Co- .- Žetev srarti. \ -,.,.,,,,! ji> uuü„i , 1 ojiiiku v starosti 48 let zasebnica v:n. Klza Mnverjeva, v nedeljo v Ce- lju [Glavni tig 18) v starosti 56 lot tražnica v Gaberju pa 591 prijav. Kriminalnj oddelek celjske policije je lani obravnaval 1 uboj, 3 snirtne nesreč?,-4. samomore, 3 poskuse sa- moinora. 4 težke in IS lahkib teles- nih poškodb, 181 tatvin (med temi 11 vlomov in 39 tatvin koles). 68 golju- fij, 28 utaj in 187 raznih drugih ka- zenskih deliktov. Sodišču in držav- nemu tožilstvu je bilo izročenih 464 ovadb, v sodne zapore pa je bilo od- danih 136 oseb. Z zadevami iz 1. 1933. vred je kriminalni oddelek lani ob- ravnaval 320 tatvin, 70 goljufij, 28 utaj in 210 drugih kazenskih delik- tov. Odgonskim potom je policija od- premila 268 oseb, izgnanih pa je bilo 22 oseb. Poleg vseh kazenskih zadev je kriminalni oddelek lani obravna- val in rešil nad 6.500 raznih uprav- nih spisov. Lani so bili v Celju trije manjSi požari. Prijavni urad je lani izxlal 130 novih in vidiral 543 starih potnih listov. Varnostne razmere so bile lani prav povoljne in se število kazenskih deliktov ni povečalo. c Ugodna statistika celjske bolniš- niee, V javni bolnišnici v Celju je bi- lo lani 6.467 bolnikov, predlanskim pa 5810. Število bolnikov je torej lani znatno naraslo. kljub temu pa je offtalo število umrlih skoro neizpre- menjeno: lani je umrlo 250 bolnikov (123 moških in 127 žensk) nasproti 247 leta 1933. « Lani so izhajali v Celju naslednji časopisi: »Nova Doba« (1 krat teden- >ko). -Deutsche Zeitung« (2 krat te- densko), »Slovenski hmeljar« in »SIo- venski gospodarski list« (2 krat me- sečno). »uostilničarski vestnik«. Hmeljarski vestnik« in »Mladika^ (I krat meseCno) in »Vestnik Sokol- ske župe Celje« (10 krat na leto). Po- leg tega so se tiskale v Celju še tri revije, ki so izhajale drugje. Lani je prenehal izhajati meseinik Trez- riost«. < Mojstrski izpit so uapravili pied komisijo za mojstrske izpite v Celju: rpvljarji Jože Sterniša iz Sp. Gaber- nika pri Podplatu, Mihael Jagodič v/. Poilplata, Tože Pohajač iz Lokovice pri Dobrni, Jakob Bovale iz Nove va- .si pri St. Juriju ob juž. žel., Jože Ša- lej iz Pilštanja in Martin Vrtnik iz Ormožic pri Žetalali, krojaCa Stanko Gračner iz Celja in Rudolf Udrih iz ^p. GruSovelj pri St. Petru v Savinj ^MUČARJI! Smučarske obleke za gospode ali dame . Din 390*— Samo hlače........... „ 150"—- Sinučarske čepice......... „ 30*— Smučarski šali.......... „ 10*— Smučarske obleke za dečke...... ,. 290'— TIVAR OBLEKE ski »loliui, šivilji Matilda Ajdičeva iz Paške vasi in Erna Oblakova iz Griž, fnzerka Marica Jugova iz Celja ter mizarja Teodor Vozlič iz Dobrteše vasi in Ivan Rogina iz Golavabuke pri Slovenjgradcu. Novi mojstrski izpiti se bodo pričeli po 15. januarju. Novim mojstrom iskreno öestitamo! c Naval bolnikov v celjsko bolniš- nico je v zadnjem času izredno velik. Pri tem pa se često dogaja, da po- šiljajo občine v bolnišnico bolehnc stare ljudi. ki so pač ubogi in po- trebni oskrbo, ki pa niso vef sposob- ni za ozdravljenje v bolnišnici Bol- nišnica se ne more prenatrpati s ta- kimi hiralci, ker sicer ni prostora za bolnike. ki so zdravljenja v bolnišni- ci nujno potrebni. Občine naj v last- riem In v interesu takih starih bo- lehnih ljudi ne pošiljajo v bolnišni- co, ki mora sprejem takih hiralcov cxlklanjati. c V celjski mestni klavnici jo bilo lani 7aklanih H2 konj, 34 bikov, 1038 volov, 1010 krav, 139 telic, 2634 telet, 3776 svinj. 14 kozlifev in 1 ovea. LTvo- ženih je bilo 3769 kg govedine, 31.940 kilogramov teletine, 20.852 kg svinji- ne. X3 kg ovejega mesa, 3188 kg sve- žo slanine. 8274 kg suhe slanine, 37.623 kg suhega mesa, klobas in sa- lam. 6556 kg rib, 56 kg divjačine in 57.236 kg soljene slanine. Mestna klavnica je lani nabavila moderen električni aparat za ubijanje svinj ter goveda in konj s pištolo. c V poročilo o anketi hmeljskih tr- govcev in producentov v Žalcn, ki sino ga objavili v zadnji stevilki, se jo vrinila napaka, ki kvari smisel dotitnega stavka. Predsednik Hme- ljarskega društva g. Lorber je po- udaril, da ne potrebujeoio inozem- skih komisijonarjev. ne pa inozemskih kupeev. kakor jo bilo v poročilu navedeno. i Prijavite motorna vozila, fijakar- ske vozove in bicikle. Lastniki bici- klov iz območja predstojništva mest- ue policije (Celje mesto, Gaberje, Za- vodna, Breg, Lisce in Lava) ne pla- čajo letne takse pri davčni upravi kakor doslej, temveč prilepijo na pri- javni poli k prijavni taksi, ki znaša 5 Din. še kolek za 20 Din, skupaj to- rez 25 Din. Tako kolkovano prijavno polo in prometno knjižico oddajo pri mostni polieiji (soba št. 36) v potrdi- lo. Za vsa ostala vozila se placa let- na taksa pri davCni upravi, prijav- na taksa pa pri pristojni upravni oblasti, kjer je dotieno vozilo v evi- denci. Rok za plačilo prijavne in let- ne takse poteče 31. t. m. c Dobava vode iz mestnega vodo- voda na teritoriju okoliške občine. Mestno poglavarstvo v Celju razgla- ša: Na podlagi sklepa mestnega svo- ta z dne 21. XII. 1934 se objavlja, da mestna občina celjska do nadaljncga dovoljujo dobavo vode iz mestnega vodovoda tudi okoličanom. ako vlo- žijo zadevno prošnjo. c Smncarske obleke v vseh veli- ; kostih v rjavi in temnomodri barvi j v veliki izbiri in po nizki ceni nudi i tv Kramar & Mislej, Celje. | c Celjski pododbor Drnštva absol- i ventov drž. trgovskih šol se najpri- [ srčnejše zahvaljuje vsem onim, ki so j na kakršenkoli način pripomogli k j uspehu družabnega večera na silve- j strovo, katerega čisti prihod je na- ! menjen ustanovitvi lastne strokovne j knjižnice. ; c Pomlad na otokih solnca in sre- j če. Pod tem geslom priredi »Ham- burg - Südamerikanische - Dampf- j Schiffahrtsgesellschaft« s svojim pri- i ljubljenim izletniškim parnikom j »Monte Rosa« dve krasni potovanji : na Atlantske otoke, v Maroko, južno | Španijo in Portugalsko. Prvo poto- j van je od 30. Januar ja do 20. februar- i ja, 2. potovanje od 23. febimarja do '. 16. marca. Vozna cena, ki obsega po- i lge priznano obilne in sine prehrane. ! še vse pristojbine, znaša od 170 mark naprej. Na podlagi turistične kon- veneijo med našo državo in Nemčijo se voznina lahko vplača pri ofic. po- tovalnem uradu »Putniku« v tako- zvanih registrovanih markah po te- čaju 14 Din za vsako marko. Vsak potnik ima za gornja potovanja pra- vico, da si nabavi registrovane mar- ke za skupno 10.000 Din. Razen ve- ijavnega potnega lista ne potrebujejo potniki, ki potujejo iz Hamburga do Hamburga, nobenih nadaljnih viz držav, v katere vodi izlet. Motorna ladja »Monte Rosa« je opremljena z radiopostajo, preko katere je za ča- sa celega potovanja dosegljiva. Vse nadaljne informacije, prijave, pre- skrba registrovanih mark pri »PUT- NIK«-u v Celju, tel. 119, pri »PUT- NIK«-u v Mariboru, Aleksandrova 35, tel. 2122 in pri »PUTNIK«-u v Gornji Radgoni — pošta. c Restavracija »Lisce« (Petriček). Prvovrstno domače koline. c Listnica z važnimi dokumenti jo bila pred dnevi izgubljena v Colju. Najditelj naj jo odda proti nagradi pri predstojništvu mestne policije ali pa v pisarni »Putnika« pri kolodvo- ru. c Temelj vsakega podjetja je dobro knjigovodstvo! Zato si pravočasno nabavite trg. knjige, rednike in osta- le pisamiške potrebščine, katere do- bite po ugodni ceni v veliki izbiri pri tv. K. Coričar vdv., Celje, Kralja Pe- tra cesta 7, knjigarna in velotrgovi- na s papirjem. c Pomeiamo dalje. dokler je še kaj zimskega blaga. Velour barhont 7 Din, flanela 5.50 Din, volneno 16 Din, snežke 20 Din ltd. STERMECKI. c Smučarske čevlje v prvovrstni izdelavi kupito ugodno pri tv Kra- mar & Mislej, Celje. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 13. do 19. t. m. III. vod, reševalno T. skupina, in- spekcijsko predsednik g. Jellenz. c Nočno lekarniško slnžbo ima od 12. do 18. t. m. lekarna »Pri križu«. Dramlje. Pretekli teden je občin- ska uprava v Dramljah izročila g. Ivanu Zidanšku, posestniku v St. Ilju v drameljski občini, dipiomo častnega občanstva. Ob priliki hiš- nega slavja (g. Zidanšek je obhajal svoj god)) je pevski zbor, obstoječ iz obč odbornikov, zapel pod vodstvom šol. upr. g. V. Povha slavljencu pod- oknico. — Predsednik občine g. Fr. Mastnak je po lepem nagovoru izro- čil dipiomo slavljencu, ki je 46 let kot odbornik neprestano delal za bla- gor in dobrobit občine. To smo opa- zili tudi mi, ki smo ga šele pred ne- kaj mesci spoznali. Kljub 72 letom je naš tastni občan obdržal dobro voljo. saj ga kot iztoornega šaljivca pozna vsa okolica. Gosp. Zidanšku, ki je napreden, značajen mož in velik do- brotnik revežev, iskreno čestitamo in želimo, da bi mogel še mnogo let s tako požrtvovalnostjo ilolati za ob- čino. — J. H. Vransko. Minister za vojsko in mornarico je odlikoval z »medaljo dobrega strelca« tri člane Strelske družine na Vranskem in sicer gg. gostilničarja, mesarja in posestnika Karla Košenino, slikarskega mojstra in posestnika Antona Marka ter Cev- ljarskega mojstra in posestnika Ja- koba Virjenta. Slovesna izročitev od- likovanj bo na občnem zboru Strel- ske družine na Vranskem. Čestita- mo! Rogatec. Sokolsko društvo v Ro- gatcu je priredilo od 27. docembra do 6. januarja v svrho izobrazbe vod- nikov društveni vaditeljsko - idejni tečaj pod vodstvom načelnika br. Cu- rina v telovadnici osnovne sole v Ro- gatcu. TeČaj je redno obiskovalo 16 sester in bratov, ki so se poleg teore- tične in praktične telovadbe vzgaja- li tudi idejno, saj so tu predavali na- ži najboljši predavatelji. Tečaj je otvoril v zastopstvu zadržanega sta- rešine podstarešina br. Ivane. Med tečajem so predavali br. dr. Lesko- vec (O sokolski id^ji in Sokolstvo pred in po vojni z ozirom na nacio- nalno vzgojo), br. dr. Ogorevc (So- matologija in pomen telovadbe za te- lo), starešina br. Stefaniosa (Sokol- sko poslovanje in organizacija), pro- svetar br. Železnik (Sokolstvo v pro- svetnem oziru), br. Sivoš iz upravo Sok. župe Zagi-eb (Sokolstvo na se- lu), br. Curin (Administracija Sokol- «tva, Zgodovina Sokolstva). Dne 6. januarja je br. starešina 7. zbranimi besedami zaključil tečaj, ki je bil prvi svoje vrste v Rogatcu in j. tako v tehničnem kakor idejnem oziru prav dobro uspel. — Dne 20. januar- ja ob pol 14. bo v gostilni br. Marin- ca redni letni občni 7bor. Pozivamo vse brate in sestre, da se ga sigurno in polnoštevilno udeleže. Laško. Sokolsko društvo v Laškem bo upri?orilo v prvih dneh februar- St ran i. »Nova Dobav v svež, prijeten liumor. /.. ulog je bila brezhibna. Starega ubogega Čaleba je podal g. Kralj naturno m prisrčno. Njegovo slepo hčerko Ber- to in sina Edvarda sta igrala gdč. VTida Juvanova in g. Gregorin prepri- čevalno. V vsakem pogledu dovršena je bila ga. Šaričeva kot kočijaževa žena Dotka. Posrečen je bil g. Cesar kot robati, a v resnici srčno dobri kočijaž John. Komorno figuro je ustvaril g. Skrbinšek kot skopuh in izkoriščevalec Tackleton. V manjših ulogali sta se uveljavili gdč. Mira Danilova in Medvedova. Maske, ko- stumi in srenerija so docela ustre- zali. Cetudi je bilo v gledališču nekam hladno, se je občinstvo dobro zaba- valo in je bilo zadovoljno. — rp Kino Kino Union Celje. Petek 11. in so bota 12. Januar ja: »Charley eva teta«. Izvrstna filmska komedija po zna- iiem gledališkem komadu Brandona Tomasa. V glavnih ulogah Jessie Vi- rogh, Pavel Kemp, Ida Wüst in Fric Hasp. Režija: R. A. Stemmle. Izredno zabaven film. Salve smeha! Predigra: zvočni tednik. — Nedelja 13., pone- deljek 14. in torek 15. januarja: »Že- . na, ki ve, kaj hoče«. Sijajen zvočni film po opereti Oskar ja Straussa. V glavnih ulogah Lil Dagover, Anton Edthofer, Marija Behling, Adolf Wohlbrück, Hans Junkermann in Kurt Vespermann. Režija: Viktor Janson. Gla.sba: Oskar Strauss. Oglej- te si to lepo in razkošno filmsko de- lo! Predigra: zvočni tednik. — Pred- stave: ob delavnikih ob 16.30 in 20.30, ob nedeljah in praznikih ob 14.15, 16.15. 18.30 in 20.45, Sport Celjska posojilnica d. d. v Celju t Sokolska župa Celje priredi od 20. do vštetega 20. t. m. smučarski nadaljevalni tečaj na Smrekovcu. Tečaj je namenjen za srednje iz.vež- bane Clane in članice, ki bodo poz- neje vodili društvene odseke. Vsi re- flektanti naj se nemudoma prijavijo potom društva župnemu načelništvu. Zadnji rok je 15. t. m. Vsak udeleže- nec plača za hrano in prenočišče dnevno 22 Din. Ostalo krije župa. t Smuškl tečaj na Smrekovcu. Sniučarski klub Celje bo priredil od 13. do 20. t. in. smuški tecaj na Smrekovcu. Skupni odhod v nedeljo 13. t. m. ob 7.40 s savinjskim vlakoni iz Celja. Vsak udeleženec naj bo toe- no ob pol 8. na kolodvoru. Vozno kar- to je treba vzeti do ŠoSUmja. Tecaj bo vodil savezni smuški ucitelj g. Ervin Gračner. Snega je zapadlo v zadnjih dneh skoro 1 meter na pod- lago 20 cm, temperatura 10 sto- pinj. Torej najboljši izgledi za ne- deljo. Smuk! t Zimsko-sportno poročilo. Mozir- ska koča, 10. januarja: Na stari pod- tagi 40 cm pršiča. Smuka zelo ugod- na, za nedeljo najlepSi izgledi. Celj- ska koča, 11. januarja: 30 cm suhe- ga, za smuko izvrstnega snega. V LASTNI HIS! NAR0DN3 DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000 ooo'-- Rupuje in pro« daj a. d'e vtifc** in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice iis tekoči račun ter nuA\ za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribon Soštani g Pocenitev sladkorja. Po zakonu o kartelih je bil ob novem letu raz- veljavljen sladkorni kartel. Ostaia je le še Zveza sladkornih tvornic. Učin- ki te izpremembe so se na sladkor- nem tržišču že pokazali. V Vojvodi- ni je tvorniška cena sladkorja padla od 4 na 3 in celo na 2.50 Din, v trgo- vini na drobno pa na 12 Din za kilo- gram. Pričakovati je, da se bo zdaj povpraševanje po sladkorju znatno povečalo. Zaradi visokih cen so tvor- nice lani prodale le 6000 vagonov sladkorja, kar je razmerno zelo malo. Šolske potrebščine v veliki izbiri po nizkih cenah kupite pri tvrdki Franc Leskovšek Celle, Glavnl frg 16 Gospodična all dijakinja se sprejme kot sostanovalka k dijakinji me- Sčanske Sole. Dobra domača hrana, na raz- polago glasovir. Naslov v upravi lista. Opozorilo! Za dolgove, ki jih dela sin Gaberc Milan, midva z ženo nisva plačnika. Gaberc Simon, trgovec, CeOje Peisobno stahovanje s kopalnico itd. ter z vrtom se odda na Cankarjevi cesti St. 10. — Celjska mestna hranilnica. ""ranjo Dolžan 'LL kleparstvo, vodovodne instaladje, strelovodne naprave Pretzana «si « zgora) Mveden« strok« ipaöajoft dtli ia popratili — Cms mm — Postrtibi totaa ii s«M»i Dvosobno stanovanje išče stranka brez otrok. Ponudbe na u- pravo lista pod »Stanovanje«. Zatekla se je mlada lovska psica bela, z rjavimi lisami, ki čuje na ime „Mis". Oddati proti nagradi Mariborska cesta 2. Štirisobno stanovanje lepo, yeliko in sonenö, s kabinetom, kopa>- nico in z vsemi pritiklinami, o d d a m e 1. februarjem. Informacije se dobe v sL- klarni Fr. Stiupi v Celju. Ogiašulie! PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAUSKE BANOVINE CELJE9 prej Juznostajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižioe in tekoöi račun*!zvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamci Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Usianovljena leta 1864. Pod stalnim drzawnim ladzoritvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v gö- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakenr. primeru zajamčena ÜrelTTiTi^dTPÄiiEr-- Ödgovbren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tisltarnoMüan Öetliia.- Obav Celju