za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi )e moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEIUK.I Od bo)a do zmage I devoted to the interests of the laboring classes Stev. 39. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 29. septembra 1911. Razgled po svetu. i_____ VEČ VOJAŠTVA! Dunaj, 25. sept. Avstrija vedno bolj “napreduje”. Novi vojaški minister, general pehote, Moritz pl. Auffenberg, ki je zasedel mesto barona Schönaich, je danes izjavil, da ni zadovoljen z sedaj-no vojaško predlogo in ho zahteval novo. Iz dobro informiranih strani se poroča, da novega ministra predloga o več vojaštvu še ni prišla v roke parlamentu. V budgetu se zahteva namreč za 20 milijonov kron doklade za vojaštvo. Že sedaj daje Avstrija 400 milijonov letno za armado. “Novi mož” je dobro začel! Draginj ska razprava v deželnem zboru. Dunaj 23. sept. Nižjeavstrijski deželni zbor se je takoj v prvi seji bavil z obstoječo draginjo in z izgredi na Dunaju, ki so bili posledica neznosne draginje. Poslanci so ostro napadali bivšega trgovskega ministra dr. Weiss-kirchnerja in mu očitali, da je izdal Avstrijo ogrskim agrarcem. Njegovi razlogi zoper uvoz argentinskega mesa niso tehtni dovolj. -Ogrska ima pravico ugovora proti uvozu argentinskega mesa samo z veterinarnopolicijskega stališča. Pospeševanje češko-nemške sprave. Praga, 23. sept. Češki deželni zbor je izvolil premanentno komisijo, ki bode vodila pogajanja za češko-nemško spravo. Cesarski namestnik knez Thun si na vse načine prizadeva, da bi dosegel to spravo. Italija in Turčija. Pariz, 28. sept. Italija zahteva Tripolis, Turčija odgovarja pa z grožnjami in pravi, da Tripplis ni Bosna-Hercegovina- Vse kaže, da pride lahko med obema državama do krvave vojske, če se ne bo kako našlo premirja. Smešno je zopet pri celi stvari to, d!a se je — Nemčija ponudila za posredovalca. Sedaj, ko je bila Nemčija primorana vzeti francoske pogoje radi Maroka, išče že novega trnbla. Govori se, da je Avstrija in Nemčija na strani I-talije, ki ima že pripravljeno 40,-000 vojaštva za vkrcanje proti Tripolisu. Tudi se zagotavlja, da je Italija ponudila Turčiji $20,-000,000 odškodnine, kar pa ni verjetno še. Iz Dunaja se tu sem poroča, da so tri italijanske vojne ladje že pred Tripolisom, 'kar je spravilo Turke v nemal strah. Organizirano laško delavstvo in socijalisti so se izrekli proti vojni in sploh proti vsaki okupaciji Tripolisa skozi Italijo. V slučaju, da postane le stvar resna, hodo razglasili za vso Italijo generalni štrajk. Srbska vlada je prišla na sled zaroti proti kralju Petru. Belgrad, 19. sept. Srbska vlada je prišla na sled dalekosežni zaroti, ki je imela namen odstaviti kralja Petra in posaditi na prestol princa Aleksandra. Povod za zaroto so baje dala razkritja bivšega srbskega ministra Novakoviča, ki v svojih spominih na zoroto proti kralju Aleksandru trdi, da je kralj Peter vedel za zaroto in odobril umor kralja Aleksandra in kralj:ee Drage. — Več zarotnikov je bilo že aretovanih. DENARJE V STARO DOMOVINO poiiljamo: za t 10.35 ............. 50 kron, za $ 20.50 ............ 100 kron za $ 41.00 ............ 200 kron. za $ 102.50 ........... 500 kron za S 204.50 .......... 1000 kroD za *1020.00 .......... S000 kron. Poštarina je všteta pri teh »votah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve izplačuie c.kr.pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v (rotorini v priporočenetr ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York 8104 St. Clair A ve., N. E, Ceveland.Ohio, 400 MORNARJEV ZGUBILO ŽIVLJENJE. Toulon, Francija, 25. sept. — Ena največjih katastrof, kar se jih je še pri francoski mornarici dogodilo, se je zgodila danes v ju-c-o. Na vojni ladji “Liberté” je eksplodiral magacin streliva in pognal ladjo v zrak. Skoro vse moštvo, okoli 500 mornarjev, je zgubilo pri grozni eksploziji svoje življenje. Nesreča je nepopisljiva. Marseilles, 27. sept. Grozna katastrofa, ki se je pripetila v tu-lonskem pristanišču, je pretresla cel svet. Moštvo in posebno oficirji, so se držali, ko je nastal na ladji ogenj jako hrabro. Ko so o-ficirji zapazili, da se ne da ogenj omejiti tako hitro, so d'ali povelje, da se magacin razstreliva spusti v morje. Mornarji pa, ki so i-meli nalogo to izvršiti, so prišli nazaj in povedali poveljniku, da se to ne more zgoditi, ker ne morejo priti do ventilatov več. Nato se je moštva prijela panika. — Skakati je pričelo v morje in mnogo jih je priplavalo do obrežja. — ...... Disciplina. Oficirjem pa le ni pošel pogum in so delali in izdajali le naprej povelja. Ko so to ubegli mornarji zapazili, so dali znamenje, da naj se jim pošljejo čolni, da se povrnejo nazaj na ladjo. To je bilo storjeno in posadka, okoli 400 mož (drugi so bili na suhem), je pričela z novo energijo gasiti. Pripetila se je prva, in potem druga mala eksplozija in potem so dali oficirji povelje, da naj mornarji mirno in v redu zapuste nevarno ladjo. Ko so se delale priprave za odhod, je pa naenkrat zabučalo — in smrt je zavladala povsod. Na milje daljave v zrak je neslo razstresene ude mornarjev in oficirjev — eksplodiral je glavni magacin razstreliva. — Moč eksplozije. Moč eksplozicije je bila strašna. Na dve milje daljave je neslo razmesarjena trupla ubogih ljudi. Nek železen drog je priletel na neko drugo bojno ladjo, ki je bila tudi več kot 2 milji oddaljena, in na njej ubil oficirja in dva težko ranil. Kos železnega pancer o-klepa iz “Liberté” je priletel na ladjo “Republique” — 225 yar-dov daljave; pomisliti je treba, da je tehtal 37 ton. “République” je tako poškodovana od tega, da bo vzelo več mesecev pov-pravila. Sožalje. Prvo sožalje je prezidentu Francije poslal nemški cesar Viljem. Bacon, ameriški poslanik v Parizu je tudi izrazil prezidentu sožalje svoje vlade in ameriškega ljudstva. Sabotage. Pariz, 28. sept. Prišlo je tajno poročilo, da je eksplozicije kriva —i sabotaža in anarhistični klub. Govori se celo, da je tudi na drugih bojnih ladjah bil požar. Vlada je prepovedala časopisom pod strogo kaznijo, o tem kaj pisati. Demonstracije proti draginji v Avstriji. Dunaj, 25. sept. Včeraj so se v raznih krajih ponovile demonstracije proti obstoječi draginji v Avstriji. Demonstracije so imele protižidovski značaj. Najveeji izgredi so bili v češkem mestu Kut-ni gori. Množica je naskočila židovske prodajalniee, jih demoli-rala in oplenila. Policija ni mogla ugnati izgrednikov in moralo je priti vojaštvo, da je naredilo mir in red. Množica se je uprla tudi vojakom in trajalo je precej časa predno je vojaštvo množico razgnalo. Več oseb je bilo ranjenih. Tudi v Lvovu in v Krakovu so bile demonstracije proti draginji. Listu v podporo: A. Kristan, 25c. Razne novice. HITRA ZMAGA. V mestu Detroit so zmagali u-službenci cestne-železnice v 18 lirah. Do sedaj so imeli uslužbenci “The Detroit United Railway ■družbe” po 23, 25 in 28 centov na uro. Zahtevali pa so sedaj 25 in 30 centov na uro. To je bil prvi štrajk od leta 1891 v tern mestu. Pred 20 leti je štrajk tudi trajal samo en dan in se končal z zmago delavcev. Ker so uslužbenci za-štrajkali, je bil ves promet ustavljen. Pogajanja je vodil sodnik Phelan, ki je šel takoj na magistrat, kjer je županu Thoinson-u zadevo raložil, kateri se je tudi potem izjavil za poravnavo mirnim potom. Štrajk krojačev v New York končan. Štrajk damskih krojačev, ki je trajal zadnji teden, je bil potom sodišča ustavljen. Delavci so se podali na delo nazaj, ker so tovarnarji ugodili njihovim zahtevam, da se skliče mirovno sodišče, v katerem mora biti toliko delavskih zastopnikov, kakor od delodajalcev. Štrajk se lahko vzame kot zmaga delavcev, ker so £a-brikantje dovolili v “zaprto” delavnico, 50urno tedensko delo in odpravo dela na kos. Dobivali bodo sedaj $24 na teden, moški pomagači $18 in ženski pomagači po $16.00. — Na konventu pekovskih delavcev. Kansas City, Mo., 23. sept. Na mednarodnem konventu pekovskih delavcev je bila sklenjena resolucija, ki pooblašča vodstvo mednarodne unije ustanoviti šolo za pekovske vajence, v kateri se bodo temeljito izučili v svoji stroki. Dozdaj vajenci niso imeli nobene strokovne šole. Izučili so se za svojo obrt v pekarijah, kjer je bila učna doba včasih prav dolga in poduk pomanjkljiv. Vrh tega so se mladi delavci odtujili načelom delavske organizacije. Organizacija delavcev v plinarnah. Delavci v nei^yorskih plinarnah niso oragnizovani. Zdaj je dobil E. Wyatt, organizator American Federation of Labor, nalog, pričeti agitatorično kampanjo za organizacijo teh delavcev. V vseh plinarnah je okoli 32,000 delavcev. Te dni se je vršil prvi shod, katerega se pa je udeležilo samo 100 delavcev. Štrajk na Lackawanna železnici. Štrajkujoči železniški delavci na Delaware, Lackawanna and Western železnici so dobili mogočnega zaveznika in podpornika. Guverner Wilson v New Jersey se je postavil na stran štraj-karjev in izjavil, da so njih zahteve upravičene. Štrajkarji zahtevajo zvišanje plače in se hočejo vrniti na delo, ako se njih zadeva predloži razsodišču. Tukaj dokaz! V “American Magazine” čita-mo vse podrobnosti gavnarij, ki jih uganjajo razne države pod trustovskim patronanstvom v “svobodni” deželi. V zloglasnem mestu Cincinnati, O., obstoji neka Ford Johnson Co., ki “plačuje” svoje delavce po 34 centov na dan; vse delo delajo “hudodelci” v jetnišnicah. “Bos” Cox, intimni prijatelj Tafta je načelnik tega “kšefta”. Teh 34 centov ne pokrije niti tega, kar kaznjenci snejo. Taki imenitni “kontrakti” med tovarnarji in zapori obstoje v državah: Indiana, Kentucky, Illi- nois, Wisconsin in Connecticut. Seveda se ne more konkurirati takim kompanijam, ki plačajo 34 centov na dan delavcu. Komu plačevati po $1.50 do $3.00 na dan, če se lahko dobi 1500 “hudodelcev” po 35c komad. Mesto, da jetniki delajo za take gavnarje, bi raje delali za svoje bedne družine. ZA McNAMARA. Organizirano delavstvo mesta Philadelphia je sklenilo, da bo dne 12. oktobra t. 1. naredilo po mestu velik demonstrantičen sprevod v prid McNamara. Isti dan se namreč prične proces Mc-Namare. Pa ne samo v Filadelfiji, temveč tudi po vseh druzih mestih se pripravlja organizirano delavstvo manifestirati za žrtev kapitalistične zarote. Kakor je plačana banda odpeljala, morebiti ubila ali mučila poročevalca socialističnega lista “Appeal to Reason”, Shoafa, ravno tako je mogoče, da p>ride po prizadevanju kapitalistov, McNamara na vislice in to ponedolžnem. / Schoaf je “zginil”. Vedeti je namreč treba, da je imel Schoaf velike dokaze že v svojih rokah, ■s katerimi bi mu bilo z lahkoto dokazati nedolžnost McNamara. Pričakuje se še velike stvari. V Florida vre. Ni dolgo temu kar smo poročali, da se pripravlja v Florida državi velik štrajk izdelovalcev cigar. Delodajalci so sedaj zopet začeli delavcem nagajati. Delavci namreč smejo tobak za svojo potrebo jemati brezplačno ; od tega tabaka tudi fabrikantje ne plačujejo nobenega davka. Sedaj je pa washingtonska vlada sklenila, da se mora od vsega tabaka plačati davek. Fabrikantje sedaj niso prepovedali delavcem jemanje tobaka za svojo potrebo, pač pa nočejo nič vedeti o novem davku, kar pomeni, da ga naj delavci spremejo na svoje rame, čemur so se zadnji odločno uprli. Položaj je danes tak, da se pričakuje, da vsak trenotek 12,000 tabačnih delavcev v Florida odloži delo. Tudi drugače niso v Florida dobre delavske razmere. Boj proti trustu. Kakers & Gonfect. Workers International Union je na konvenciji v Kansas City, Mo., sklenila, pričeti odločen boj proti pekarskemu trustu. Izvolil se je poseben odbor 19 članov, ki bo izdelal bojni načrt. Delegati so poročali zelo ugodno o kooperativni pekariji v San José in nato se je sklenilo, da bo unija tudi v Pittsburghu, Pa., ustanovila kooperativno pekarijo. Na konvenc’ji je bilo tudi sklenjeno, da bodo odzdaj naprej dobivali člani organizacije v slučaju štrajka ali bolezni skozi 16 tednov po $9 na teden. Nezadovoljnost v brooklynskih ladjedelnicah. V brooklynskih državnih ladjedelnicah vlada med delavci velika nezadovoljnost. Delavci pravijo. da se vodstvo ladjedelnice ne briga za predpise plačilne lestvice in da se proti delavcem ne postopa pravično. Prav lahko je mogoče, da izbruhne štrajk v ladjedelnicah. Poštni uslužbenci za organizacijo. Poštni uslužbenci v Združenih državah, vštevši pismonoše, nameravajo si ustanoviti svojo or-gamzacijo na industrialni podlagi, ker le potom take organizacije si morejo izposlovati boljše olače in boljše delavske razmere. Poštna uprava nasprotuje taki organizaciji in je ne bo dovolila. Pričakovati je hudega boja. Proti Samuel Gompersu. Brooklyn Federation of Labor je v svoji zadnji seji ostro napadla Samuela Gompensa, predsednika American Federation of Labor, ker je v glasilu- federacije sprejel oglase neunijskih podjetij. Gompers je obdolžen, da -zastopa preveč svoje interese. Listnica uredništva: John Arhar, Moon Run, Pa. : Poročilo prejeli že p-rej od druge strani; vseeno hvala. Fr. Kostajnšek, Roek Springs. Wyo. : Potrudili se bomo, stvar Vam preskrbeti. Kdor ne misli svobodno, se ne i boriti sa svobodo I BO ŠTRAJK. Konvencija mašinistov v Chica-gi je sklenila resolucijo, vkljub temu, da se je temu grozno zoperstavljal predsednik od' “International Association”, James McCo-nell, da se na Harimanovih progah prične štrajkati, če družba takoj ne ugodi vsem zahtevam svojih uslužbencev. Resolucijo je podpisal od kovačev delegat Ryn, od izdelovateljev voz Kline, in drugih strok pa Sullivan. Nadalje je konvencija sklenila, da se pošlje v McNamarov fond $1000. Predlog so postavili socijalisti in je bil z navdušenjem sprejet. Tudi se je sklenilo, da v slučaju štrajka Jobi vsak tisti podporo, ki je že 3 mesece v organizaciji. Krojaški štrajk v Clevelandu. Abram Rosenberg, predsednik mednarodne unije oblačilnih delavcev, je naznan'1, da je American Federation of Labor prevzela vodstvo krojaškega štrajka v Clevelandu, Ohio. Štrajk bo vodil odposlanec federacije John B. Lenton. Štrajk traja še nad tri mesece. ______________ Kapitalistično časopisje. Nočemo preveč govoriti o ko-ruinpiranem, kapitalističnem časopisju danes navedemo le par faktov, ki smo jih dobili izza zadnjih vznemirljivih vesti, ki so jih ameriški angleški dnevniki dobivali kar per “kaber special” iz “Evrope”. To judovsko časopisje je poroča lo, da se Belgija pripravlja za vojno med Nemčijo in Francijo; da utrduje svoje meje in trdnjave in da bo dežela poklicala vse rezerviste. Svet je kar strmel ob takih senzacijonelnih vesteh, ki jih je navajeno “kabelirati” svojim bralcem kapitalistična lažnji-va preša. Prejeli smo pa sedaj iz stare domovine pošto — pa nikoder ne najdemo o Belgiji in Holandski govorjenja, da se “že pripravljati”. Nadalje se je poročalo, da so rojalisti na Portugalskem med ljudstvom jako “priljubljeni” in da proti revolucija izvrstno uspeva?! Sama laž seveda; sam humbug in poper za uboge čitatelje kapitalističnega časopisja, ki se kot neprebavljiva mora vleče po Ameriki in ki je dosegla že vrhunec v zaslepljenju ljudstva, pre-tiravosti in blaznosti. Zločine goji to časopisje. Ameriška vojaštva. . Iz Washingtona se poroča, da i-ma zvezna armada 89,000 mož, moštvo in časnistvo šteto. Statistika se je naredila tegadelj, ker sta tj pred svojim odhodom na zapad zahtevala vojni tajnik Stimson in general-major Leonard Wood. Armadb se bo pomnožilo še za 400 mož. Sedaj pa šteje stalnih mož zvezna armada 76,954; 5732 jih je na -Filipinih in 5003 oficirji, skupaj 88,089 mt ž. Tudi Slovenci so v armadi zastopani. Nova ladja Cunard črte. Na S. E. vogal Dearborn in Randolph ceste, v izložbenem o-knu od urada “Cunard Steamship Co.”, je za videti še ta in prihodnji teden lep model ladje “Mauretania”, ki je stala družbo $12,-000. — Model je bil na razstavi tudi v New Yorku in vzbudil občno pozornost, ker je v resnici mojstersko delo. Ta model je naravni posnetek od ladje in hranjen v ovitem steklu in povrhu še obvarovan z zabojem iz mahagonija lesa. Meri 18 čevljev 3Y2 inče v dolgosti 3 čevlje 51/2 inče v širokosti, in 5 čevljev 5% inče v visokosti in tehta okoli 3,500 funtov. Sklicanje državnega zbora. Dunaj, 22. sept. Po konferenci z načelniki posameznih parlamentarnih klubov je vlada naznanila. da je državni zbor sklican na 5. oktobra t. 1. Leto X. SOCIJALISTE ZA URADNIKE. Na konvenciji od “Utah State Federation of Labor”, so bili na vsa uradniška mesta izvoljeni — socijalisti. Delegatje federacije so bili potisnjeni že kar v začetku velikega delavskega glasovanja. Vsi delegatje iz dežele so pa in-dosirali socijalizmus in sporočili konvenciji, da bodo z vsemi močmi delali na to, da se v organizaciji vzgoje dobri unijonci in posebno dobri privrženci Marxovih idej. Navadno se je pri tej konvenciji vedno šlo mimo politike, ta konvencija je pa storila ravno nasprotno. Resolucija za socijalizmus je bila vzeta z odobravanjem na znanje. Še nohma konvencija od A. Fed. of L. ni kaj podobnega sklenila. Proti Gompersu. V drugi resoluciji, ki je v svojem značaju revolueijonistična, se jako napada predsednika Am. Fed. of L, Samuela Gompersa, radi njegove zveze z National Civic Federation, m ga poživlja, da se od té pópulncmá meščanske organizacije odstrani, ali pa naj pu-Sii predsedstvo Am. Fed. of L. — Bodi še omenjeno,' da je Gompers tudi od N. C. Fed. podpredsednik. Tretja resolucija je preklela ‘Boy Scout’, radi nje militarističnega značaja. Delegati na tej konvenciji so bili od poslanci čez 10,000 delavcev. Ko se je prečkalo novo izvoljene uradnike, se je izkazalo, da so vsi socijalisti. Naj bo še omenjeno, da je organizirano delavstvo Utah, tudi skozi in skozi socijalisti eno. Vdomačeva se. Volitve v delavskih krogih. Daniel Harris, tajnik unije tobačnih delavcev, je bil izvoljen za predsednika Workingmen’s State Federation v New Yorku. Organizator je Herman Robinson. Y Central Federated Union v New Yorku je bil izvoljen za tajnika E. Bolim in za blagajnika M. Brown. Šole na Filipinab. Združene države so dozdaj u-stanovile na Filipinab 5COO elementarnih šol, več višjih šol in eno vseučilišče. Šole obiskuje 481 t:soč učencev in izmed teh se jih 380.000 podučuje tudi v ročnih delih. Italija grozi Turčiji. Paris, 24. sept. — Poročila iz Rima pravijo, da je vsa italijanska mornarica pod poveljstvom vojvode Abruškega pripravljena za odhod v Tripolis. Italija se je odločila bombardirati Tripolis in poslati 20,000 vojakov v evropske provincije Turčije, da prisili Turčijo, priznati njen protektorat nad Tripolisom in Nemčija in Avstrija baje podpirata načrt Italije. — Turčija se protivi italijanski zahtevi in se tudi pripravlja na vojno. To je menda samo manever, da izsili od Italije višjo odškodnino. V slučaju, da bi se Turčija ne udala, namerava Italija zasesti Albanijo in Macedoni-jo. Pomanjkanje živil v Dublinu. Dublin, Irska, 23. sept. Štrajk na irskih železnicah se je razprostrl po celi deželi. V mestu primanjkuje živil in položaj je zelo resen. — V skladiščih je samo za dva dneva živil. Malo upanja je, da bo štrajk kmalu poravnan, ker se železniške družbe trdovratno branijo ugoditi zahtevam delavcev. Maroško vprašanje in Rusija. St. Petersburg, 23. sept. Carjev zaupnik je dejal francoskemu poslaniku, da bo Rusija zahtevala priznanje svojih pravic v Mali Aziji, ako bodo vlasti, ki so podpisale dogovor v Algecirasu, odobrile konvencijo med Francijo in Nemčijo glede Maroka. Rusija 1 ima v Mali Aziji velike gospodar-I ske interese. Zahodna Podporna Bolniška Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. V»tano»ljena 25. aprila in ink »rporlrana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predselnik: t'RASi JESVi, B>x44, Taylor, Wash. Podprediednik: P\VEfj k03, Bjx 10, Rirenidale. Wash., Box 44. Tajnik: FRVNK T03T0VRŠMIK, Tay'or, Wash., Box 44. Zapisniku-: IVAM ŠKCJFCA., Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLA.Ž FELICIA M, B>x 8), El ime aw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Issagab, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elam, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elun. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Rarensdalr, Wash. PAUL KOLAR, Bjx 337, Cie Elum, Wash. LOUIS KOCIJAN, Eaumclaw, , rin Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode. S Kozi šibe. RUSKO SPISAL SKITALEC. Prevela na slovensko Minka Govekarjeva. Ljubil sem zelo svojega očeta, bolj kakor mater. Mati je bila dobra, tiha ženica, ki je gledala na vse z očmi svojega moža in je v vsem soglašala ž njim. Ona in jaz in kmetje, vsi smo imeli očeta za jako učenega, da, za vsevednega. Z menoj se je mnogo razgovarjal in mi je rad pravil zanimive povesti. Stanovali smo v mali sobici poleg gostilne. Vedno sem 'bi jako srečen, kadar mi je dovolil o-če, da smem spati pri njem v njegovi postelji. Ko se je začel slačiti, je odiložil svojo leseno nogo in jo postavil poleg vzglavja; šalil se je z menoj in me strašil s svojo štulo. Smeha in veselja ni bilo konec. Smejal sem se do solz njego vim dovtipom, in končno sem se utrudil od samega smeha. Tedaj sva zlezla pod odejo, pritisnil sem se radosten k njegovim širokim prsom ter ga prosil, naj mi pove kaj. In pripovedoval mi je o morju in o solne u, o vročih deželah, o kitu, o slonu in opicah, o levih in tigrih ■ in vse je predstavljal kakor . žive, posluževal se je njih kretenj, legal na tla, jih oponašal, lezel semintja ter posnemal njih glasove. Razvneli so njega samega ti opisi in razvneli so tudi mene. Včasih mi je pripovedoval o svoji odrezani nogi . . . “Veš, ljubi moj Kopka”, je govoril s svojim nizkim in toplim basom, in v njegovem glasu so donele prisrčne, mehke note, — “bil sem suženj, last gos.po-de ... Sedaj je narod svoboden, takrat pa ni bilo nikake svobode, vsi ljudje so bili sužnji: Gadje so storili ž njimi, kar so le hoteli. Mojega o-četa, tvojega deda, so ubili s knu to zaradi nične malenkosti: ukradel je oklestek grajskega lesa in ga skril v svojo klet, — bil je namreč mizar. Mati je seveda tudi služila gospodi, mene pa so poslali, ko sem bil v tvoji starosti — šest let — gosi past. In tako sem posedal dan na dan na solncu, da sem se skoraj posušil od vročine, in pazil sem, da bi mi ne izmaknil kak jastreb goske: to so mi ustrojili kožo, ako je izginila katera! Z mojega hrbta niso takrat nikdar izginile brazgotine, ljubi moj Kopka, prav dobro je bila u-strojena moja koža. Toda gosi so večkrat izginile, ker sem tako rad piskal na trsteno piščal; naučil sem se tega od nekega .pastirja. Zapiskaš, pa pozabiš na gosi: zvečer je pa pela palica! Tudi sicer sem bil predrzen dečko in sem rad komu katero zagodel. Ko sem nekoliko vzrasel, sem začel igrati na harfo. In kadar se je lotila gospe migrena — to je taka gosposka bolezen, — tedaj so poklicali k njej mene s harfo. Gospa je bila stara devica in zlobna, strašno zlobna. Rada je poslušala mojo harfo, mene pa je sovražila. Kadar sem jej zaigral in zapel ‘Ziblje se lastovica’, so jo takoj polile solze in migrena jej je prešla; toda kakor hitro jo je minila migrena, nas je dala gospa zopet pretepati. Izročila me je mizarju, da se naučim mizarstva. Tam so me tudi pošteno mlatili, ljubi moj! Šest let je trajalo to učenje in mučenje, no, zato sem pa postal tudi dober mizar, in iz lastne volje sem se naučil strugarstva, in risanja. Z enaindvajsetimi leti sem bil izučen — in takrat se mi je zdelo, da sem mlad' orel ter da me niso nikdar pretepali. O praznikih sem delal zase, in tako se si prihranil nekaj denarja; o-blekel sem se gizdalinsko, si kupil "klobuk iz bobrovine in se pripeljal na trojki s kraguljčki v svoje rojstno selo. . Med tem ko je pripovedoval o-če, je preživel iznova davno mi-noli čas in v njegovem glasu je zvenela pridušena bolest; zdaj pa zdaj je zažigal svojo pipico, vzplamtela je ter razsvetila z ra-dečirn žarkom njegov kardinalski obraz. In v tišini temne sobice je brnel mehko njegov topli glas: “To sem jo skupil s temi kraguljčki: ko je zaslišala gospa troj ko, je dobila takoj migreno. Mislila je, da se pelje ‘svoboda’, to se je godilo namreč takrat, ko smo bili še vsi sužnji. Ljudstvo pa mi je prihitelo nasproti in je vpilo: ‘Svoboda! Svoboda!’ ter je jokalo. ’ ’ In ko so izvedeli, da ni svoboda, nego jaz — so se mi posmehovali, gospa pa me je pozvala k sebi. Ko me je zagledala gizdalina, je siknila: “Jaz ti pokažem svobodo!”, je dejala. “Tvoj oče je poginil pod knuto in tebi se bo godilo prav tako!” Napisala je listek, poklicala kmeta Onufrija, ki je bil hišnik, ter mu je oddala pismo. “Odvedi tega tepca v pisarnico in oddaj pismo. Potem pa pripelji Gavrju-ška zopet nazaj!” In hišnik me je odpeljal. Vedel sem, da me čakajo šibe. Šla sva mimo gostilne. In rekel sem Onu-friju: “Saj ti ne uidem, pojdiva v gostilno in pijva nekoliko!” Ta kmet je bil glup bahač, ki je jako rad pil vino, kadar ga je dobil zastonj, za svoj denar pa ni pil nikdar. Naročil sem četrtinko. In pila sva. “No, daj”, sem dejal, “naj pogledam, kaj je zapisano na listu!” Dal mi ga je, in ena dve — sem ga raztrgal na majhne kosce. Tedaj pa je planil kmet pokonci. “Kaj si napravil z menoj? Sedaj pretepo še mene!” — “Prav gotovo te pretepo, ako me pripelješ v pisarnico,” sem mu odgovoril. — “Kaj naj storim sedaj?” — “I pojdiva”, sem dejal, kar tiho nazaj: jaz se delam, kakor da so me pretepli, ti pa javiš gospej, da je vse v redu! In tako ostaneta najina hrbta eela ...” Kar vikal sem od nestrpnosti. Očetova pripovest me je pretresala, razburjala in privlačevala, trepetal sem za očeta in se stiskal k njegovim gorkim prsim; v duši sem se divii njegovemu razumu in njegovi smelosti; on pa se je ustavljal prav ob najbolj zanimivih mestih povesti in je kadil iz svoje pipe. “Drugega nama ne preostaja”, je pritrdil kmet. Posedela sva še v gostilni — potem sva se vrnila nazaj h grajščini. Zgubil sem se, vlekel noge za seboj in ječal: o-oh! Jedva sem se pomikal naprej: peljal me je kmet. Služinčad se mi je posmehovala, mi čestitala k dobremu “prihodu”; ta ali oni je potipal s svojim prstom moj hrbet, jaz sem pa zavpil na vso moč: o-oj! Težko sem se privlekel do ležišča . . . Prišla je gospa. “No, Onufrij”, je vprašala, “ali si ga peljal tja?’ — ‘Peljal, matka-gospa!” — “In so ga pretepli?” — “Da, pretepli, matka-gospa!” — “Ali so ga pa tudi pošteno pretepli?” — “Prav pošteno, matka-gospa!” — “Jaz sem pa ležal in stokal: o-oh! o-o-ho-ho! ’ ’ Oče je pripovedoval vse to jako nazorno; izpreminjal je svoj glas ter posnemal ljudi še boljše kakor živali. Jaz sem se veselil njegove zmage ter sem se kar valjal od smeha. Pipa se je zasvetila v rudeči luči in zopet ugašala, o-ee pa je pripovedoval ... V tihi polnočni temi so se vrstile pred nama druga za drugo mračne sence in slike iz mimolih dni . . . “In potem, ljubi moj Kopka, so me oddali kmalu v ‘kabalo’, v tovarno . . . Danes že nihče ne razume več, kaj je to ‘kabala’, takrat pa je streslo človeka, če je le zaslišal to besedo. Gospodarji so prodali one svoje ljudi, ki so znali kako rokodelstvo, za več let tovarnam ali drugim podjetjem: delal si, tvoj zaslužek je pa že davno vzel gospod. In s takimi sužnji so postopali hujše kakor s kaznjenci; pretepali so jih, da so kar cunje letele od njih. In tudi mene so spravili v tako sužnjost... zopet za šest let . . . Pri gospej sem bil samo eno poletje. Imela je namreč rejenko, gospodično, klicali so jo Nataša . . . Prava krasotica je bila! Lasje so ji segali prav do pet, oči je imela velike in otožne . . . Kadar je imela gospa migreno — so poklicali mene, da sem jo umiril s svojo harfo. In bil sem vsakokrat vesel: Nataša se je zaljubila vame in jaz vanjo. Toda gospa ni mogla trpeti, da 'bi kdo ljubil koga! Dala je Natašo nekemu pastirju za ženo, mene pa so prodali v tovarno ob Volgi . . . Tako je! Ti lezeš na goro, vrag pa te vleče za nogo navzdol: Jedva sem se izučil, sem zapal v novo sužnjost, tam pa so mučili ljudi kakor v peklu. Bičali so jih s knu-tami, grozovito so jih pretepali. Prebil sem tam šest let, in to ni kar tako, kakor oblizniti motič: tu treba nekaj prestati! Življenje ni urejeno nam na dobro, ljubi moj! To je kakor kopica: oni, ki so na vrhu, suje.jo in butajo spodnje' z nogami! Toda kako moreš zlesti izpod nižine, ko so na nas, spodnje, položene deske? Na njih pa sede in se goste gornji, da se nam lomijo kosti. Čaj pijo in kavo, a mi požiramo sline.” Razumel nisem pravega smisla očetovih besed, toda govoril je vedno v slikah in prispodobah in njegove pripovesti so se mi vtisnile globoko v dušo. “Tako sem torej živel v tovarni v suženjstvu”, se je oglasil o-če, “in mislil sem si: Da bi le minil moj čas, potem pa pojde vse, kakor po maslu, odkupim se, da bom prost! In začel sem delati ponoči svoje delo, da bi si prihranil denarja in bi se mogel odkupiti od gospe. Tako sem delal šest let; tega denarja mi niso dali na roko, marveč so mi ga zapisavali na dobro. Končno pa je prešel moj rok; vrniti sem se moral k gospej. Šel sem v pisarnico, da napravimo o-braeun, in toliko da nisem zapel kakor petelin od samega veselja: svoboda, sem si mislil, no sedaj je tukaj! Prislužil sem si jo! ” Oče se je 'bridko zasmejal. “ ‘Prosil bi za obračun!’ Spogledali so se, potem pa je dejal mirno prvi poslovodja: ‘Odvedite ga in dajte mu obračun!’ Odvedla sta me dva moža. Gledam, — peljala sta me k vratom. Tovarna je bila kakor trdnjava obdana z visoko steno, vrata so bila železna, a poleg vrat je stal velikanski Tatar z gorjačo v roki, ki je bila gotovo težka tri pude. Šel sem, pod pazduho harfo, v roki pa culico — tako sem šel. Privedla sta me do vrat, jih odprla, Tatar pa je prijel z obema rokama gorjačo in mi je zasolil eno med pleča, da sem kar odletel za vrata in sem padel na tla, kakor sem dolg in širok. Harfa je odletelo na eno, cula na drugo stran, vrata pa so se za menoj zopet zaprla in zaklenila. Vidiš, tak je bil moj ‘obračun’! Lepo sem jo skupil! nranil sem in hranil, pa sem vraga prihranil! ...” In zopet trpek nasmeh in plameneče dihanje pipe! “Bil je že večer, bhrja je brila in dež je lil; Volga je bila vsa čr-i na, a po njej so plesali peneči se vali . . . Vedel nisem, kam naj se obrnem, ničesar nisem imel razun svoje strte harfe. In zgrabil sem jo ter jo treščil ob kamen, da se je razbila in so zaječale strune L. In bežal sem brez klobuka v dežju blatu, a sam nisem vedel, kam. V mojem srcu je divjala taka besnost, da bi bil najrajše razdrobil vso tovarno s smodnikom. Pribežal sem do obrežja Volge; tam sem se zgradil na tla in sem plakaje in psovaje tožil Bogu svoje gorje . . . A Volga je šumela svojo pot dalje, črni valovi so se pomikali naprej, dež je pljuskal, veter je gonil temne oblake, na nebu pa je bobnel grom, kakor da se mi hoče rogati: trah-tah-ho-hodio!” ... Mračna, veličastna slika viharne noči, grom in strela, oblaki in valovje — vse to je vstajalo grozeče pred menoj, in v strahu sem se pritisnil k pripovedovalcu, ki se menda sam ni zavedal mogočnega vpliva svojih besed. Puhal je iz svoje kratke pipice in medtem, ko je preživljal iznova svoje doživljaje, je pripovedoval s svojim prisrčnim glasom: “In začel sem klicati hudiča: pripravljen sem bil prodati mu svojo dušo, samo da bi mi pomo-gel maščevati se za vse žalitve...” “No, in kako je bilo?” sem spraševal šepetaj e, jedva dihajoč od razburjenja in nehote trepetajoč. “Ni se prikazal!” je odgovoril z glasom obžalovanja in je umolknil za trenotek. “Menda mi takrat niti sam hudič ni mogel pomagati ! Prebil sem se končno do svoje rojstne vasi, do gospe; toda zbolela mi je noga. Prehladil sem se, hodeč cel teden bos v jesenskem blatu. Noga mi je otekla kakor klada, postajala mi je hroma. Ko je videla gospa, da sem ob nogo, in jej bom zato pač malo koristil, me je vtaknila — edinega sina matere in vrhntega še bolnega — v vojake. Nič ne de! Pri nas je vse mogoče, in tudi kaj takega se je moglo zgoditi takrat. Kakor da je bilo danes, vidim, kako je odhajalo krdelo domobrancev po cesti in jaz ž njimi z malho preko ramen, za menoj bega plakajoča mati; sivi lasje so se jej razku-štrali, njene oči so bile kakor oči blaznice. Ovila se mi je okrog vratu in nisem se jej mogel iztrgati! . . . Ihtela je in jaz sem ihtel . . . Naposled sem se šiloma osvobodil, bežal sem od nje, ne da bi se ozrl, ter sem hitel s svojo hromo nogo za dragimi . . . Eh, Kopka, še danes mi sili solza v oko, ko se spomnim tega! Od tistega časa je nisem videl nikdar več: umrla je” . . . Dalje prihodnjič. Galileo-v daljnogled. Malo je ljudi, ki bi vedeli, da je prvi daljnogled — to je oni, katerega je Galileo rabil z katerega pomočjo je znašel sopremičnico Jupiter v januarju 1610 — še v eksistenci, in sicer se ga hrani v muzeju za fiziko in naravoslovje v Florenci. Toraj 300 let odkar so v prvič začeli z daljnogledom opazovati ne-besje. Ko je Galileo prvič razpostavil ta svoj umotvor pred zbrane dostojanstvenike na stolpu sv. Marka v Benetkah in pred mno-gobrojnim Občinstvom okolu stolpa, je bili obdarjen z vsakojakimi častmi, ker se je mislilo, da je republiki dana moč nad njenimi sovražniki; rimokatoliška hierarhia pa ga je radi te iznajdbe prokle-la, zatrj e vaje, da mn je pri tem pomagal hudobni duh”, ker človeški razum da kaj tacega nezmo-re. — Predsedniška premoženja. A- brahama Lincoln premoženje je znašalo $77,000; predsednika Bu-ehaman $200,000; Johnson $50,-000; Polk $150,000; Pierce $50,-000. Washington je z vdovico priženil $300,000. Adams je zapustil $60,000; Van Buren $300,000; Filmore je svoje premoženje pod- vojih - z dvakratno možitvijo in prezident Hayes je obogatel z perutninarstvom. — Čudno pa je, da nam statistika za to malenkost ne omenja nobenega prezidenta in ex-prezidenta miljonarjb, in vendar je tudi teh precejšnje število. Ovce sveta. Najbogateji z to domačo živaljo so Avstraljski o-toki, ki štejejo 87,043,266 ovac; Argentina 77,581,100; Rusija 58,-514,523; Zjed. države 54,631,000; Velika Britanja 30,011,833; Nova Zelandija 20,499,053; Indija 18,-029,181; Francija 17,461,397; Španska 16,119,051; Cape 14,848, 795; Uruguaj 13,915,796; Italija 10,877,707; Avgtro-Ogrska 10,-743,707. Vse ostale dežele pa okolu 10,000,000. Za znnanje oglase ni odgovorno ne uredništvo in ne upravni-štvo. Vrbasova prodajalna umetnin, portretov, podob in okvirov, razne druge malenkosti in ženitovaniski certifikati. Razglednice-NIZKE CENE. 1836 Bine Island ¿ve. Gbicap. III. SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ. Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne. l^sttiisi SIsLencLer 5241 Butler Str., Pittsfcnrg, Pa. Bell Phone 7-R Fisk. t “DOW. ZDRAVJE IH VESELJE.” j “Ti si lahko zagotoviš zgornje, če založiš vsak mesec v dobro stvar nekaj denarja. Ta oglas naj doseže tiste, moške ali ženske, ki znajo sami misliti. Mi smo zaposleni ljudje ampak vedno pripravljeni govoriti z ljudmi, ki mislijo kšeft in da jim pokažemo dobrote in zaslužek od naše Palm Beach Country Lands, v Florida. V prašaj ali piši na naslov: BRYANT 6c GREENWOOD 1406—10 Republic Bldg., Chicago, Dl. Desk A Govorimo slovensko.” FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. PODRUŽNICA: 6104- St. Clair Ave., N. EL, Cleveland, O. Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljat ve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani. MENJA DENARJE po dnevnem kurzu. PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za vsako prekomorsko dražbo po izvirnih cenah. Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko: 82 Cortlandt St., New York. Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na: FRANK SAKSER. Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor. Račun Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze od 1. maja do 30. avgusta 1911. DOHODKI KRAJEVNA DRUŠTVA 4 C *5 * G 0) •o G £ h !~ 1* 2 c g o d ® a>N >:G, s oo r, CL s 00 s < O N S p « o £ S g,-SP, g .»’S 1 ® ° E »-° a 5 3 S ca 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 «7 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 2.1 12.1 8.00 20.00 12.' 6.1 10. 2. 4. 2 22. 2, 16. 8, 6. 6.00 6. 10. 12.00 2. 2. 8. 12! 4, 8. 1 Chicago, III.................... $ 14.00 Claridge, Pa................ De Pue, 111................. Black Diamond, Wash......... Daragh, Pa. . .............. Winters Quarter, Utah....... Arona, Pa................... McGuire, Colo............... Leadville, Colo............. Moon Hun. Pa................ Staunton, 111............... Sublet, Wyo................. Witt, 111.................. Yale, Kans.................. Taft, 111................... Clinton, Ind............... Aurora, Minn................ Girard, Ohio ............... So. Chicago, 111............ Cleveland, Ohio............. Naylor, Mo.................. Indianapolis, Ind. . ....... Orient, Pa.................. Milwaukee, Wis.............. Beading, Pa................. Collinwood, Ohio............ Porest City, Pa............. Madison, 111................ Taylor, Wash................ Bishop, Pa.................. Farmington, W. Ya........... Venona, 111................. Livingston, 111............. Oregon City, Oreg........... Franklin, Kans. *........... Springfield, 111............ Lawber, Pa.................. Jenny Lind, Ark............. Aguiar, Colo. . ............ Salida, Colo................ Ambridge, Pa................ Bed Lodge, Pa............... High Bridge, la............. Virden, 111................. Baltic, Mich................ San Francisco, Cal.......... Chicago, 111................ Mulbery, Kans............... Winter Quarters, Utah....... Milwaukee, Wis.............. Bavensdale, Wash ........... Somerset, Colo.............. LaSalle, 111................ Ely, Minn................... Broughton, Pa. . ........... Bock Spring, Wyo............ Barton, Ohio ............... Greenland, Mich............. Conemaugh, Pa............... Pueblo, Colo................ Barberton, Ohio............. Lorain, Ohio................ Sheboygan, Wis.............. St. Mihael, Pa.............. Onnalinda, Pa............ Superior, Wyo............... Johnston City, 111.......... lssaquah, Wash.............. Brewster, Ohio.............. Dunlo, Pa................... Marianna, Pa................ Hillsboro, 111.............. Girard, 111................. Johnstown, Pa............... East Helena, Mont........... Boundup, Mont............... Cherokee, Kans. . .......... Brereton, 111............... East Palestina, Ohio........ 32.00 00_ 00 .00 00 ,00 2, 14, 4, 14, 2, 16. 14, 2. 00 .00 .00 .00 .00 i.oo .00 .00 .00 .00 8. 20, .00 .00 16.00 149.00 232.00 90.00 251.50 137.00 237.50 151.00 69.00 215.00 171.00 83.00 181.50 149.00 161.00 180.00 116.00 65.00 87.50 120.00 197.25 36.00 148.00 11.75 140.00 51.00 102.00 164.00 70.00 114.00 108.00 390.40 39.00 110.00 92.00 139.00 95.00 126.85 114.00 118.00 123.85 79.00 59.00 94.50 118.25 96.00 31.00 62.25 221.75 44.75 71.00 73.00 122.75 68.00 46.00 187.00 66.00 35.00 111.75 80.00 97.00 37.25 76.00 115.00 164.25 40.00 57.00 73.00 26.00 78.00 81.00 91.00 48.25 98.50 160.00 40.15 58.25 40.00 36.00 31.00 $ 7.00 L00 6.00 12.00 49.25 20.00 22.00 38.00 6.00 3.00 5.00 1.00 2.00 1.00 11.00 1.00 8.00 4.00 3.00 3.00 1.00 3.00 22.70 6! 00 8.00 1.00 1.00 4.00 28!00 24.00 31.00 19’00 17.00 4.00 15.00 1.00 20.80 16.00 1.00 17.75 4.00 18.00 1.00 19.00 L00 7.00 12.00 7.00 moo 27.00 7.00 1.00 2.00 1.00 4^00 4.00 10.-00 10.00 8.00 9.25 16.35 3.00 14.85 8.75 13.25 7.50 5.40 12.50 10.65 5.25 11.50 9.50 9.00 8.00 6.65 5.00 8.60 7.70 12.40 2.25 9.00 .35 8.50 3.15 6.75 10.25 5.25 7.35 6.75 12.70 2.50 6.50 .45 5.95 7.95 7.15 8.00 11.50 5.00 3.00 6.00 7.90 6.25 2.15 4.15 12.20 3.35 4.70 4.75 7.80 4.25 3.75 11.40 4.25 2.25 8.00 5.80 6.25 3.25 4.75 6.75 8.95 2.75 3.50 4.50 4.50 4.00 4.95 6.00 2.95 5.60 9.00 2.50 5.40 5.00 2.25 1.95 .75 3.25 .50 2.25 3.00 .50 1.00 .75 2.00 ’.25 .75 .75 1.00 ^25 .50 2.50 .75 1.25 .50 .75 .25 .25 .75 1.25 .75 1.25 .50 1.00 .25 ^25 3.50 .25 .50 L25 .50 !75 l’.OO .75 .25 .50 .25 .25 .50 .25 .50 1.00 .25 1.25 .50 .50 $ 2.00 3.00 moo 1.00 16^20 13.20 25^00 2! 60 11.30 1.10 10.10 15.40 .10 2.20 .20 1.75 26.00 1.20 .10 1.10 1.00 1.00 1.20 10.00 2.40 1.50 12.00 5.00 L20 9.00 12.00 2.00 21.15 1.00 1.50 1.50 $412.00 I $8400.75 | $ 605.50 | $509.15 | $44.25 | $229.00 IZDATKI Članov O S 1 *3 Vrnjena podpora Skupaj Bolniška podpora Usmrtnina Skupaj —.— $182.00 $ — $ — $ —.— 42 —.— 254.60 167.05 —.— 176.05 56 1 —.— 96.00 16.00 —...— 16.00 18 ■ 21.75 318.60 43.50 —.— 43.50 60 2 —. 160.00 89.25 100.00 189.25 35 v 311.00 . —.— ... 58 . 159.00 10.30 —.— 10.30 30 ! Q5 40 . 270^25 22^00 w 22.00 52 . 183.65 50.35 —.— 50.35 39 . 89.25 24.59 —.— 24.59 21 2 . '' 231.25 73.35 —.— 73.35 41 5 . 192.70 97.20 —.— 97.20 38 . 179.75 85.85 —.— 85.85 42 . 166.95 136.05 400.00 536.05 33 . 123.65 160.15 . 160.15 29 2 4.55 77.55 139.50 . 139.50 22 . 102.35 230.20 . 230.20 17 2 . 131.20 • 17.15 v 17.15 29 1 . 270.15 269.95 . 269.95 50 5 . 42.00 . . . 9 . 184.85 115.50 100.00 215.50 41 — ! v 24.10 . —.— . 4 1 . 158.00 92.60 —.— 92.60 35 . 54.15 13.75 —.— 13.75 11 2 . 120.05 . —.— 25 . 176.00 43.45 —.— 43.45 42 . 85.35 61.75 —..— 61.75 18 164 15 0 . 115.00 14640 146.40 24 . 436.50 75.50 —.— 75.50 55 2 i . 49.85 . 420.60 420.60 11 J . 120.25 52.60 50.00 102.60 26 . 96.70 57.20 . 57.20 23 l . 151.75 40.05 . 40.05 37 . 100.95 130.30 . 130.30 22 3 . 176.05 54.90 500.00 554.90 28 2 t . 149.65 44.65 . 44.65 24 2 A 22.40 188.40 81.20 . 81.20 28 . 135.35 72.10 72.10 25 — S . 103.25 54.90 . 54.90 20 — 1 . 83.00 22.90 . 22.90 13 . 112.75 21.75 . 21.75 24 _ 0 . 129.65 16.00 . 16.00 24 — r —. 127.70 88.10 . 88.10 16 — j . 36.85 70.32 200.00 270.32 6 2 1 . 88.95 . . . — 20 1 . 309.20 46.90 . 46.90 58 1 r . 49.30 . 500.00 500.00 — 13 r . 78.80 9.14 ... 9.14 — 23 C . 102.00 122.35 500.00 622.35 17 r . 142.55 37.75 . 37.75 33 1 t . 97.00 . . . 19 . 52.75 127.00 . 127.00 15 z . 219.50 69.80 ... 69.80 46 1 'C . 72.00 34.30 . 34.30 18 . 41.25 3.45 . 3.45 11 149 20 i . 112.30 . 5oo!oo 5oo!oo 15 3 j . 126.65 20.60 —.— 20.60 30 2 r . 42.25 . —.— # 10 . 101.00 11.45 75.00 86.45 18 r . 165.25 41.15 . 41.15 32 — z . 194.20 22.90 ,. 22.90 35 5 , . 46.00 24.05 . 24.05 6 . 72.50 . ... . 17 — r . 77.50 44.60 . 44.60 19 . 30.50 . ... . 6 . 93.00 96.10 . 96.10 20 . 89(45 26.30 . 26.30 20 t r . 99.20 138.40 . 138.40 25 . 55.45 . . w 14 2 . 114.35 19.45 . 19.45 24 \ . 181.00 . . 36 — c . 57.15 . ... H j . 115.30 . . w 17 1 56 00 . 39.75 # 9 — t . 58.45 . . . 7 3 48.70 $10249.35 $3893.20 $3345.60 I $7238.80 || 1959 | 126 Pregled posameznih dohodkov in izdatkov. DOHODKI ZVEZE: Bilanca 30. aprila 1911....................................$ 9,767.62 Pristopnina.................................................. 412.00 Asesment .................................................. 8,400.75 Bezervni sklad............................................... 605.50 Tiskovni sklad Potni, prestopni, odstopni listi in premenbe oporok. Znaki in'plačilne knjižice........................... Vrnjene podpore...................................... Društvo št. 31 preplačalo............................ 509.15 44.25 229.00 48.70 41.50 Skupaj.....................................$20,058.47 DELITEV ZVEZINEGA PREMOŽENJA: Na obrestih v Northern Trust Savings Bank dne 30. aprila 1911. .$ 5,312.92 Dne 29. junija 1911. naložilo na obresti v ravno isto banko nadaljnih .................................................. 2,000.00 Obresti 1. julija 1911.....:................................... 79.68 Dne 1. septembra 1911 glasom blagajnikovo knjige................ 4,552.22 Znakov v blagajni 302 komada @ $1.00........................... 302.00 Plačilnih knjižic 1455 komada @ lOc............................... 145.50 Društva dolgujejo na asesmentu itd................................ 610.95 Društva dolgujejo na znakih....................................... 278.45 Društva dolgujejo na plačilnih knjižicah........................... 15.30 Oprava pisarne glavnega tajnika................................... 444.80 Oprava pisarne glavnega blagajnika................................. 20.00 Naloženo na obresti za ml. hčerko umrlega brata Urha Vidmarja od društva št. 32........................................... 420.60 IZDATKI ZVEZE: Bolniška podpora................................................$3,893.20 Usmrtnina .......................................... 3,270.60 Operacija ......................................................... 75.00 Knjige za glavni urad ............................................. 60.35 Dvorana za glavne seje.............................................. 5.00 Glasilo . . ............................................;........ 62.50 ......................................... 4.00 ......................................... 4.50 ......................................... 7.20 ........................................ 17.40 ........................................ 39.10 ............................................93 ............................................40 Tiskovina............. Društveni pečati . . .. Pisalniške potrebščine , Oprava za glavni urad Poštnina.............. Telegrami............. Exprès................ Plače glavnih uradnikov....................................... 435.00 Dnevnice uradnikov..................... Vožnja uradnikov....................... Vrnjena vstopnina ne sprejetim članom. Notarsko potrdilo...................... Za glasilo od društva 31 in 41. ........................... 33.90 ........................... 26.50 ........................... 15.50 ....................... 1.00 ............................ 4.00 Naložilo na obresti, v Northern Trust Saving Bank........................ 2,000.00 Skupaj..........................................$14,182.42 Skupaj . . ...... Spodaj podpisani uradniki, smo dne 18. septembra 1911, pregledali vse knjige gl. tajnika, ter našli v popolnem redu .$9,956.08 Chicago, September 24th 1911. STATE OF ILLINOIS, ) ) ss. COUNTY OF COOK ) Jo«. Benko, Secretary, Ivan Mladi6, President of the Board of Trustees, and Anton Duller and Jos. IvanSek, Trustees, of the Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, being duly sworn depose and say, that the above published statement is a true and honest report of all money collected and disbursed during the term commencing the 1st day of May, 1911 and ending the 30th day of August, 1911, by the said organization, to the best of their knowledge and belief. JOS. BENKO, Secretary; IVAN MLADIC, President, Board of Trustees; ANTON DULLER, Trustee; JOS. IVANSEK, Trustee. Subscribed and sworn to before me, Geo. W. Kralovec, a notary public, in and for the County of Cook, and State of Illinois, this twenty fourth day of September, A. D. Nineteen Hundred and Eleven. GEO. W. KBALOVEC, Notary Public. SPOMINI GOSPE TOSELLI. Leta 1887. je bila rodbina Toskanskega nadvojvode po leti na počitnicah na gradu Pilnice. Tu je videla prineeza Lujiza prvič svojega bodočega soproga, princa Friderika Augusta, Saškega. Gospa Toselli piše, da je princ Friderik August pri svojih 21 letih v uniformi izgledal briljantno. — Plesala sta večkrat skupaj in ji je ugajal. Nekoč je rekla, da bi bila njegova čelada primerna vaza za njene cvetlice. Ko je pri koti-ljonu dobila cvetlice, jih je res dela v njegovo, čelado, ter mu s tem izkazala svojo simpatijo. — V svojih spominih piše gospa Toselli o novem snubaču, bolgarskem knezu Ferdinandu, sledeče: Pri nekem rodbinskem dineju na dunajskem dvoru 1. 1891. so jo posadili med kneza Ferdinanda in njegovega brata Friderika Ko-burškega. Oba brata pa sta se za princeso malo zanimala. Govorila sta med seboj nekaj v mažarskem jeziku, Princesa Lujiza se ni nad tem na videz nič zgražala, dasi je čutila v tem netaktnost. Po dineju pa je ogovorila kneza Ferdinanda v čisti mažarščini in je rekla: Ali ne mislite, gospod bratra- nec, da je zelo neprevidno govoriti vpričo tretje osebe v tujem jeziku, ako se nismo prej prepričali, ali naš sosed razume tuji jezik. Ferdinand je seveda kar ostrmel, ker sta z bratom govorila neke delikatne reči. Poslej je knez Ferdinand imenoval Lujizo: mnogo jezično sestrično. — Oče princese Lujize je zelo želel, da bi postal Ferdinand njegov zet, njegova soproga pa je bila proti temu. Leta 1892 sta se Lujiza in knez Ferdinand zopet sešla na ogrskem gradu Aleont. Tu jo je knez prosil za roko. Toda knez Ferdinand, ki ji je bil pred letom še všeč, ji zdaj ni več ugajal. Na dan snubitve so pustili samega s princeso v vrtu. Knez Ferdinand je trgal bele in rdeče rože in jim je priložil zelenih listov, potem pa je rekel, ta šopek ima bolgarske narodne barve (belo, zeleno., rdeče), ali bi vas, draga moja sestrična zanimal poset v Bolgarski? — “Gotovo”, je odgovorila princesa Lujiza, “če ni tam preveč necivilizirano.” Ferdinand je nekoliko osupel nad tem odgovorom, toda kot rejen diplomat in vajen kavalir se je kmalu zavedel svojega položaja, stopil je bliže in je zašepe- S. S. P. v. X Zveza y stanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ase., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8313 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Are., Chicago, 111. IVAN ML ADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1545 So. Ash.and Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Uradno glasilo je “Glas Svobjde”. Soja vsako zadnjo sredo v mesecu. rincesi vabljive besede: “Se-em sam s seboj na jasnami, da d edina žena, ki jo res lju-” — Princesa Lujiza pa je :no odgovorila: “Vedite toda vas ne ljubim, da vas ne jubim, da vas ne bom nikoli Iju-in da vi niste mož, ki bi me d srečno narediti.” — “To-estrična, jaz vas ljubim než-je zatrjeval Ferdinand. Na proti pravi sreči. Slušajte Ferdinand. Jaz sem prepriča-a me hočete poročiti samo ker sem avstrijska nadvoj- ‘ Obrnite se na parmskega vodo in prosite za roko nje-7e hčere”. Na to sem zapusti-— tako piše gospa Toselli — enda premišljal, kak odgovor naj da svojim bolgarskim ministrom o svojem neuspehu. Tako je dobil knez Ferdinand od princese Lujize — košek. Gospa To-selli govori obširno o raznih članih nemških vladarskih rodbin, posebno o saškem dvoru. Zanimivo je tudi, kako piše o nemškem cesarju Viljemu. Nekega dne je že kot saška princesa dobila povabilo, da naj se pride predstavit s svojim soprogom v Berlin. —- V Draždanih so princeso učili o običajih na nemškem dvoru in so jo opozarjali na posamezne posebnosti. Rekli so ji, da jo bo cesar poljubil, ako mu bo simpatična, da pa naj za božjo voljo ne vrne poljuba. “Ko smo prišli v Berlin” — piše gospa Toselli — je bil cel kolodvor poln uniforem. Spoznala sem takoj cesarja, ki je stopil iz množice in sem skočila takoj iz voza. Cesar me je v jel v svoje roke, poljubil me je na obe lici in mi pritisnil potem poljub tudi na roko. Jaz sem pozabila na vse nauke, ki so mi jih dali doma v Draždanih in sem cesarju prav prisrčno vrnila poljube. Nato smo se odpeljali v cesarski grad, kjer nas je cesar predstavil cesarici in otrokom. Pri dineju sem sedela poleg cesarja in sva se prav živahno zabavala, ker godba igrala precej močno, sva mogla govoriti mnogo in prav odkritosrčno. Na zadnje mi je rekel cesar: “Sedaj, Lujiza, ko sva prijatelja, želim, da postanete pozneje inoja politična prijateljica”. Na to jo je cesar odpeljal čez svojo sobo, in ji je pokazal celo svoje kopališče. Princesa mu je rekla : Ah, jaz šem tako nesrečna brez svoje kopeli'in vi ste tako zelo ljubeznivi, vi ste napravili name velik utiš, vidva oba namreč — vi in banja. Cesar se je dobrohotno smejal in sta odšla dalje. AKO ŠE NISTE, NAROČNINO. POŠLJITE trgovina s novodobnim obu valmo Vstunovljemi leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Blue Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Bank. SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči. itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terbovec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 Arafahoe St, Denver, Colo- Avg. W. Ramm pogrebnik in baizamovač, tapetni k in podobar 9211 Oth St, mmui Wis Zastopnik: FRANK PUNGERČER G03TIX_,ISr.A. J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plače Dvorana za zabave in zborovanja. Tel- Canal 1386. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bobemio” kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhltiin. Fina vina in smodke. Za obilen poset se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18. ul. GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse bo se dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, m. Telefon Canal 1439. Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chioaei le J. P. Bolek-ova, kjer se toči izborno- Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. .Večerja s pijačo samo ISb. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOL EK 1870 Bine 1 slan 5 Ave n h e vogel 19. «i. ' 99 “Glas Svobode CtHB VoiO* OF LlBBRTT) weekly Published by M. V. KONDA fit CO. 2020 Blu? Island Ave., Chicago, Illinois. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement JAURÈS 0 PORTUGALSKIH RAZMERAH. Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. • Glas Svobode’ izhaja vsaki petek in velja---------------- SA AMERIKO,: • , „ Za ¿Blo leto. .................f 2.00 za pol leta...................$1.00 * A EVROPO: CA Za celo leto..................$2.50 za pol leta. ............... $1.25 Naslov za dopise in poSiljatve j* GLAS SVOBODE 2020 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Vtari naslov. PREZIDENT TAFT IN FAR-MERJI. Prezident Taft se vozi sedaj po deželi in govori mnogo govorov vsak dan, govori, ki nikomur ne koristijo, in nikomur ne škodujejo. So pač lepo sestavljeni in vredni velikega kapitalističnega hlapca, drugo Taft tako ni. Zakaj pa se igra sploh vsa komedija? Zato, da ki se ljudstvo pridobilo za republikansko stranko, da bi pri prihodnjih prezidentov-skili volitvah zopet volilo kapitaliste in Tafta. Ker so pa farmerji tuidi jako vpliven faktor v naši novi domovini, je sedaj naloga g. Tafta, dip| farmerje pridobi na svojo, oz. republikansko stran. To pa da dela. Zadnji teden je dokazoval farinerjem v njuyorški državi, da vlada v deželi prosperite-ta, zadovoljnost in sreča. Na podlagi skrbno sestavljene statistike je to farmarjem dokazoval in jim pripovedoval, koliko je obdelanega sveta v deželi, koliko je gozdov, koliko je še močvirja in kako se naj svet kultivira. Povedal je tudi, da se je prebivalstvo dežele pomnožilo in da je treba vedno več živil, ki jih dajejo samo farme. Živila so se podražila v vseb mestih in trgih. In vendar poročajo iz mnogih krajev, da se far-imerjem ne izplača spraviti pod streho svojih pridelkov, in da jabolka, hruške, slive in češplje gnijejo na tleh. Mnogo zelenjave je segnilo na njivah, in to celo v pomanjkanje živil na tržiščih. Farmerji bi bili veseli, ako bi mogli prodati svoje pridelke ali kako jih spraviti na trg. Železnice, ki so vse v zasebnih rokah, hočejo imeti od farmerja dobička in tako zahtevajo visoko prevoznino za prevoz pridelkov v mesta in v trge. Prekupovalec tudi hoče imeti dobička in končno ga išče tudi prodajalec na drobno. Konsument mora včasih plačati dolar za stvar, za katero je dobil producent samo .desetico. Železnice, trusti in prekupovalci delajo sporazumno na to, da ne pride preveč pridelkov na trg, ker le na ta način morejo vzdrževati visoke cene. Dežela producira toliko, da ni nobenega pomanjkanja. Predsednik Taft je svetoval farmerjem, naj razširijo svoje farme in producirajo še več, da ne bodo živila tako draga. Kaj pomaga farmerja to, ker ne umore razpečati pridelkov. Vsi ljudje so konsumenti, ali najveeji konsumenti so delavci in ti trpe največ vsled umetne' draginje živil. Farmerjem je dejal Taft, naj pomnože dohodke z razširjenjem' farm, delavcem pa Taft ne bo svetoval, naj si pomnože dohodke z zahtevanjem višjih plač. Reči jim tudi ne more, naj delajo več, da bodo več zaslužili. Na syetovnem tržišču je vse polno blaga, ki ga izdelujejo delavci, torej bi tudi pomnožitev dela ne imela koristi za delavca. Vlada umora skrbeti, da se draginja odpravi, oziroma da se z zakoni ustavi umetno podraženje živil. To je vse, kar delavci kot največji konsumenti zahtevajo. Namesto, da je predsednik svetoval farmerjem, naj razširijo produkcijo, bi bil raje svetoval železnicam, da znižajo prevoznino za živila. Seveda kaj takega ne bo storil, ker železnice so v rokah mogotcev, ki odločujejo pri volitvah. Taft bo obiskal še cel zapad in upa, da bo naredil ka republikansko stranko veliko uspeha. Sodrug Jean Jaurès (izg. Žan Žores) piše v “Humanité”: Treba je biti le dva ali tri dni na Portugalskem, da se človek prepriča, kako vara reakcionarno in lažiliberalno časopisje vseh dežela javno mnenje. Venome pripoveduje, da narašča na Portugalskem nered in da vlada tam permanentna anarhija. Republikanski režim da je oslabljen in diskreditiran, da ga bo monarhija ob svojem povratku zopet prekucnila in da se monarhisti v resnici pripravljajo, da pridejo zopet na krmilo. Vse to je neresnično. Dežela je mirna in delavna in dobro uspeva. Bogate, plodovite portugalske poljane, na katerih se spaja radodarnost zemlje z umnim Človeškim delom, nudijo sliko živahnega delovanja. V sami Lizboni se komaj opaža v gospodarskem življenju, da so se z zlatom obloženi parasiti starega režima izselili. Prebivalstvo ve prav dobro, da je njihova vro če ljubljena dežela polna velikih prirodnih bogastev. Oni vedo, da se ob pametni, pravični in varčni vladi lahko izogne neprilikam, ki jih je bila pustila za seboj monarhija, in so hvaležni ljudem, katerim so po revoluciji poverili vlado, za trud, ki so ga imeli za notranjo reformo in organizacijo. Republikanska čutila so skozinskoz ohranila živahnost prvih dni, jo utrdila in razvijala dalje. Dne 14. julija je vladalo v Lizboni čudovito navdušenje. Množice so se valile pred francosko poslaništvo in so slavile obenem portugalsko in francosko vlado. Ko je začela vlada mobilizirati rezerve, da bi pokazala monarhističnim zarotnikom, ki so se zbirali na španski meji, svojo moč in obrambno sposobnost, so se rezervisti navdušeno odzvali pozivu, in mislim, da bi vsak, tudi najmanjši napad protirevolucije naletel na silovit odpor nacionalnih sil. Zagotavlja se, da so emigranti, kakor naši 1. 1792. polni iluzij. — Kupujejo si za denar puške in smodnik. Pred kratkim so jim zaplenili transport orožja. Zarotniki nameravajo baje udariti semkaj čez mejo iz španske pokrajine Galicije in potegniti za seboj več vasi na severu, kjer je verski fanatizem večji kakor po ostalem Portugalskem. Potem hočejo počasi pridobivati revoluciji šimej-ša tla, zasesti Oporto in ga proglasiti za glavno mesto portugalske monarhije. Boj med Oportom in Lizbono bi potem odločil usodo dežele. Ali tu so prazne sanje. Če bi bil upor mogoč bi se bil dogodil tisti dan, ko je bila proglašena ločitev cerkve od države, kar je politični moči cerkve zadalo najtežji udarec. Vse je ostalo takrat mirno, kajti portugalsko ljudstvo ni klerikalno in temni fanatizem mu je tuj. Veseli ga življenje v smejoči se in prijazni naravi njegove dežele, katero veselje mu je predolgo časa kalila nespametna in neprijazna vlada. Kmetje so veseli dneva in junaški spomini na pomorske doživljaje preteklih časov ohranjujejo portugalskemu ljudstvu plemenito zaupanje v človeškega duha in plemenski ponos, ki je spojen z ljubeznivo prijaznostjo. Ne verjamem, da bi mogli duhovniki in redovniki kaj doseči; klerikalizem ni pognal tako čvrstih korenin. Vsi Portugalci, ki sem jih spraševal o monarhističnih grožnjah, se o njih z zaničevanjem govorili. Ali govorili so o njih tudi z jezo. To jih ne plaši, ampak jih razburja. Draži jih, ker so prisiljeni paziti na sumljive sestanke, na skrivne pošiljat ve orožja in ker morajo biti takorekoč v vednem vojnem stanju. To jim povzroča mnogo stroškov, ki so še tembolj neprijetni, ker jim je monarhija zapustila proračun, ki je najža-lostnejši v celi Evropi. Predvsem jim je pa težko uzda-ti svoje ogorčenje, ako pomislimo na to, da jih hoče nesposobna in zapravljiva dinastija, katero sta strla splošno sovraštvo in splošno zaničevanje, ovirati, da zopet povzdignejo deželo, katero je tako nesramno izkoriščala. Oni vedo dobro, da bo treba dolgotrajnega napornega dela, preden se zopet popravijo napake preteklega časa urede uprava in finance in razvijejo pomožne sile v deželi; zato so silno ogorčeni, da jim hočejo tisti, ki so naro- du toliko hudega storili, ugrabiti še duševno slobodo, kakor strupene muhe, ki brenčijo okoli sadu. — Emigranti, ki se igrajo s protirevolucijo, igrajo potemtakem zločinsko in nevarno igro. Svojo igro bodo žalostno izgubili, ali mogli bi ugrabiti portugalski republiki tisti lepi in dalekosežni mir, ki je zdaj tamkaj zavladal. Še več kot to; kakor je zbudilo zbiranje portugalskih zarotnikov na španskih tleh nezaupanje celega portugalskega naroda na-pram španski monarhiji, tako bi utegnila zavzeti kriza dimenzije, kakor jih napram portugalski republiki le preneprijazna in neza- upna Evropa niti ne sluti. * * * Jauresova izvajanja kažejo, koliko so vredna tista senzacijska poročila s Portugalskega, s katerimi polni meščansko časopisje dan na dan svoja- predala. Pričajo pa tudi o neusahljivem optimizmu, od katerega ga nista mogla ozdraviti niti “najžlahtnejša” cvetova francosko meščanske demokracije: histerični Clemen- ceau (izg. Klemenso) in pustolovec Briand (izgov. Brian) s svojim krutim zatiranjem delavskega gibanja. Jauresova ljubljenka, novorojena portugalska republika ima dva obraza: revolucionarna je napram gnili dinastiji, ki je motila in ovirala gospodarski razvoj dežele, a do nezavesti reakcionarna je napram delavstvu, ki se bori za svoj obstanek. Koristno delo je opravilo radikalno meščanstvo, da je prepodilo zanikrno dinastijo, ki je pritirala deželo na rob propada, koristno zlasti zato, ker je revolucionarnemu portugalskemu delavstvu meščanska revolucija pokazala, da državna oblast ne izvira od Boga in ne podobnih skrivnostnih sil, in da je zibeljka novega režima tekla na cesti v senci barikad, sredi pouličnih bojev. In to spoznanje je za portugalski proletariat neprecenljive vrednosti. Da si od novega režima ne more obetati nič dobrega, so republikanski mogotci v kratkem času svoje vlade prav krepko potrdili. Pred mesecem v Oportu in pred tednom v Lizboni, kjer je vlada z vojaštvom zasedla pristanišče in zaprla stavkovni odbor pristaniških delavcev. —-S kapitalističnimi pijavkimi, ki hočejo pod bobnečo firmo republike nadaljevati svoje nečedne izko-riščevalne posle, stoji portugalsko delavstvo v neizprosnem bo ju, za končni obračun z “radikalno” buržuazijo mu utegnejo koristiti nauki zadnje revolucije. KARTELI IN SOCIALNA MOKRACIJA. Meščanska politika ima nalogo braniti sedanjo družbo, njene temelje in njeno obliko. Podlaga te družbe je privatna last. Zanjo zahtevajo njeni zagovorniki neomejene pravice in zaščito z vsakovrstnimi zakoni. Lastnino smeš pridobivati — seveda če jo moreš. Lahko jo prodaš, podariš, razmečeš, zapustiš' dedičem, lahko z njo ravnaš, kakor hočeš. Država pa mora skrbeti, da ne seže nobena roka po tvoji lastnini. Zakaj lastnina je sveta. Kaj pomenijo vsi krščanski, židovski in -drugi kulti v primeri s kultom lastnine? Tudi oni so le podrejeni lastninskemu kultu in mu imajo služiti. Država in cerkev, navidezno namenjeni povsem različnim smotrom, ena materialistična, druga spiritualna, se shajata v skupni vrhovni nalogi: V obrambi privatne lastnine. Prva varuje privatno last z zakoni ter ji daje za varstvo policijo in žan-darmerijo, državne pravdnike in sodnike, ječe in zapore, bajonete in kanone; druga uči njeno svetost, razglaša nasprotna, mnenja za pregrešne in žuga s peklenskimi strahotami onkraj groba. Na podlagi privatne lastnine pa ne more biti družba, kadar so njeni gospodarski pripomočki tako razviti, kadar je tehnika na taki višini in promet tako univerzalen kakor dandanašnji, drugačna kakor kapitalistična. Če je tovarna moja po človeškem in božjem pravu, smem po enakem pravu v njej uganjati, kar je mene volja; če velja načelo privatne lastnine kot sveto, tedaj določam plače delavcem in uradnikom po svoji volji, prodajam blago, ki ga izdelujejo moji stroji in moji delavci po cenah, ki jih jaz določam. Delavci, ki zahtevajo bolj- še mezde, so po tem načelu puntarji. In če mi konkurenca drugih privatnih lastnikov omejuje svobodno voljo, tedaj je moja sveta pravica, da se z njimi spravim in sklenem pogodbe, ki povečajo varnost moje in njihove privatne lastnine. Odkod je svetost te lastnine?... Odtod, da so jo dekretirali roparji, ko so imeli dovolj ropa pod streho. Nobeno božanstvo ni določilo, da je stotisoč oralov zemlje last tega ali onega kneza, grofa ali katerega drugega kavalirja, da so kočarjeva lastnina štiri krtine in trije grmički, in da jena milione ljudi brez lastnine. In ko so roparski vitezi iz zasede naskakovali trgovce po cestah ter jim jemali blago, ni bilo v onih visokih krogih nič slišati o svetosti lastnine. Če so oderuhi jemali po sto odstotkov, ni bila lastnina o-drtega reveža nikomur sveta. Brez vsake svetosti je nastala privatna lastnina po gospodarskem razvoju, ki je hodil pota, kakor so se mu pač odpirala. Ta je varčeval, drugi je imel srečo, tretji je bil bolj navihan od svojih bratov, četrti je ropal korajžno, peti je kradel, da se mu ni moglo priti do živega, šesti je imel dober meč, sedmi pa dobre advokate, ali svetega ni bilo v tem procesu nič. Ali privatna lastnina je temelj vsega prava v sedanji družbi. Na njeni podlagi se je razvil kapitalizem in se razvija dalje. Neizogibno. Če so na eni strani milj ar de, na drugi pa nič, je naravno, da raste iz ostajajoče gospodarske moči še nova, gospodarska ničla pa ostaja, kar je bila. Nasprotja med bogastvom in revščino pa morajo postati vsak dan večja. Tudi “regulacija” privatne lastnine je od muh, kajti lastninska enakost, če bi se dala izvesti, ne bi ostala štiriindvajset ur neiz-premenjena in razvoj bi neizogibno ustvaril zopet enake razmere, kakršne so današnje. Na podlagi privatne lastnine se kapital koncentrira in se mora koncentrirati. To je gospodarski zakon, ki se ne da ustaviti z nobenimi pridigami in z nobenimi postavnimi drobnarijami. — Kdo more dvema fabrikantoma prepovedati, da napravita kompanijo? Če pa dvema ne, kako desetim, kako stodvajsetim? In če jim bo kazalo, da gredo v kompanijo, tedaj pojdejo. Kaj jim je mar, da uničijo sto ali tisoč manjših eksistenc? Uničevanje slabejšega je načelo kapitalizma, načelo gospodarstva, ki ima privatno lastnino za podlago. Kaj jih briga, da bodo izmozgali konsumente? Pove-DE- čati profit je smoter privatne kupčije. V smeri kapitalnega osredotočenja so karteli. Nič druzega niso karteli kakor organizacija privatne lastnine. Kdor stoji na stališču privatne lastnine, je hinavec, če grmi proti kartelom in slepar, če obljubuje ljudstvu, da jih bo uničil. Kdor zagovarja privatno lastnino, mora sprejeti kartele kot posledico svojih gospodarskih nazorov; kdor je resničen nasprotnik kartelov, mora biti načelen nasprotnik privatne lastnine. Proti kartelstvu pomaga le socializem s kolektivistično lastnino, socializem, ki bivstveno razlikuje lastnino in posest. Seveda delavstvo zaradi tega nima naloge, da bi držalo vpričo roparskega gospodarstva kartelov roke križema, ker je kapitalizem danes dejstvo. Daši ve zaveden delavec, da v kapitalistični družbi ne more biti svoboden, vendar ne čaka fatalistično na tisto uro, ko izide solnee socializma. Organizira se za odločilni boj s kapitalizmom, ki se ima končati z ustvarjenjem nove družbe, organizira se pa tudi zato, da si že v sedanji družbi kolikor mogoče olajša življenje, nekoliko varnosti za stara leta, boljše šole za o-troke itd. Kapitalizem ne pade, če se uvede zakon zoper nočno delo in če se prepove raba belega fosforja. Ali omeje se nekatere njegovih najhujših posledic in delavci si obranijo nekaj več moči za boj. Organizacija kapitalistov se ne da preprečiti, dokler je kapitalizem. Ali najnevarnejši izrastki te organizacije se lahko nekoliko pristrižejo. Zabrani se lahko, da dobivajo te organizacije še posebne privilegije in specialno podporo. V tej smeri vodi tudi socialna demokracija svoj boj. Osmešila bi se, če bi zahtevala zakon, ki prepoveduje kartele. In kapitalisti bi vprašali, kako moremo nastopati proti načelu, ki ga sami izvršujemo: Proti organizaciji? Ali če bi delavska organizacija pridigala zažiganje tovarn ali ubijanje generalnih ravnateljev, bi bilo naravno in umevno, la bi država nastopila proti njim 5 vso močjo. Če karteli plenijo po /sej deželi in povzročajo nevarnost obupnih uporov, tedaj je treba proti njim ukreniti, kar je v kapitalistični družbi mogoče. Kar velja za industrijske kartele, velja seveda tudi za agrarne. Od države se lahko zahteva in se mora zahtevati, da ne daje privilegij in patentov nobeni izkorišče-valni, ljudstvu nevarni organizaciji, v nobeni obliki in pod nobeno pretvezo. Ali če hoče delavsko ljudstvo, da bo država izpolnjevala to opravičeno zahtevo, si mora priboriti dovolj močan vpliv v državi. Izkoriščevalci sami ne bodo nastopali proti izkoriščanju. SLOVENCI NISMO NAJSLABŠI. Vedno se sliši pritožbe, 'kako je naš narod slovenski v Ameriki “neolikan”, neumen, .trdoglav, sebičen, neorganiziran ...” itd., itd. Je pa to v resnici res ? Je še kdo to dokazal, da je ravno slovenski narod v Ameriki zadnji, nazadnja ški in za vsak napredek zgubljen? Nobeden še ne. Resnica, da ima svoje velike slabosti, ki pa niso še tako v krvi in mesu, da bi jih ne bilo mogoče več pregnati in omejiti. Kdor zabavlja čez narod — nima prav, čeprav je velikokrat potreben šale, kritike in batin. — Mnogo idealistov je že prišlo v to deželo, ljudje, idealisti v pravem pomenu besede, ki so mislili, kako bodo oni “vse v red spravili”, in to jako hitro, ki pa niso nič druzega dosegli, kakor da se so imalo osmešili in še tisto malo zaupanja in vere pri narodu zgubili, ki so jo imeli pred “reformiranjem”. Mnogo poznamo tacih idealistov — nesrečnikov, mnogo. Danes so razcepljeni po vseh kotih naše nove domovine, in nekateri se z tako ljubeznijo spominjajo na svoj narod, da so z njim — pretrgali vse vezi, vse stike, da celo odpovedali slovenskim ameriškim časopisom pot v svojo hišo. Križ čez narod! Križ čež politiko! Križ čež prosveto! Križ čež farje! Križ čez ...” To so storili namreč tisti pomilovanja vredni slovenski idealisti, ki so prinesli v Ameriko dobro slovensko srce in polno upov in nad v svoje, in svojega naroda boljše življenje, ki jim je pa narod obrnil prehitro hrbet, jim zaprl svoje srce, svoje zaupanje in tako rezal idealistom' srce in dušo. kakor ka-cemu konju . . . Žrtve razmer j'h raje imenujmo. To je namreč tako: Narod je prišel izpod slamnaste strehe, far-ške šole in rimskih blagoslovov. V novo, svobodnejšo in več kruha dajalno deželo, kjer je uvidel, da je delo plačano, in kjer se lahko vsak dan trikrat do sita naje. Neizobražen kakor je bil — je naenkrat spregledal. Prišel je sem za kruhom, in kruh je našel. Pri dobrem kruhu se pa lahko pozabi na domovino . . . In prišli so tudi v Ameriko ljm dje, ki so bili tudi morda porojeni v slamnatih hišicah, ki jih je pa usoda nesla v ljubljanske in pozneje morebiti celo na dunajske visoke šole. Spodrsnelo pa jim je na poti življenja ali svoje karijere —• mnogim ni bila povolji c. kr. avstrijska kasarna — in iskali so izhoda in našli so prostorček tudi v Columbusovi deželi. Ker pa so imeli tukaj tudi svoje rojake že, so se podali med nje, ker v Ameriki go šele uvideli, da so veliko napako naredili v stari domovini, da niso bili z “navadnim” narodom. Ker pa je imel narod še vedno do “škricov” predsodke, kakor jih ima še danes, in ker niso razumeli s prva, kaj jim hočejo pomagati bolj učeni in izobraženi rojaki, jiih niso poslušali, (kakor jih še danes dosti ne posluša) — in mladi idealisti so nad narodom “obupali”, in so šli in hodijo svojo lastno pot, nemeneč se, kaj dela tisti nehvaležni narod. Razmere so se pa danes spremenile. Narod ne podi od sebe inteligentnikov, temveč jih prav rad posluša. Čitalnice, društva, gledališke igre, pevski fantovski in ženski sloven- ski zbori so nam priča k temu. -— Na političnem polju zopet socialistični klubi, torej povsod napredek, povsod novo življenje in torej dokaz, da slovenski narod v Ameriki ni več zadnji, temveč stopa v odspredje in je gotovo med slovanskimi narodi v Ameriki prvi za čehi. Slovencem v Ameriki v prvi vrsti manjka dobrih vodnikov, res pravih izobraženih vodnikov, in potem bo narod v resnici napredo. val. Z enim dnem se ne da vse reformirati in pridobiti za narodnjake, počasi pa le gre naprej in to uvidevajo najivečji optimisti. Nek idealist, ravno take vrste, kakor smo imeli gori slišati, je nam zaupal sledečo tajnost. Prišel sem. v neke hribe. Slovencev je bilo okoli 60 in vsi so bili zaposleni v rudniku premoga. Razširiti sem hotel malo Gl. Svobode in tudi še par drugih časopisov med njimi. Tu se je pa izkazalo, da 10 od njih ni znalo citati,. niti za silo. Vendar um ni pa tega nobeden povedal. Prašal sem mnoge, zakaj nočejo Ista in vsak je i-mel izgovor, nobeden pa ni povedal — da ne zna brati! Ustanovil sem “šolo”, da bi jib naučil pisati in citati slovensko — zastonj seveda — oglasili so se pa samo štirje! Prašal sem po uzroku in povedalo se mi je, da ljudje govore, da od tacega “grinarja” se “še” ne puste “kaj” učiti! (Bil sem komaj eno leto v Ameriki; preji sem' bil na univerzi.) Če je to resnično, je žalostno, to pa še ni dokaz, da so vsi taki! Le ne iti predaleč, gospodje i-dealisti. Pojdite med druge narode, tisti narod ki hočete, in uvideli bodete, da je šlo in gre tam še bolj težko, še z večjo mujo, pa še ni kaj pokazati. Posebno med Slovaki in Hrvati in Poljaki je trda — tam, kjer vlada narod rimska katoliška cerkev. Slovenski narod v Ameriki je že mnogo napredoval. Ni najslabši in tudi ne naj zadnji. — Mnogo je pa k temu pripomoglo slovensko časopisje. KRVAVI BOJI IZ SORE V GLAS SVOBODE. Krvavi boji iz Sore v Glas Svobodi? Da. Od pisatelja Pavla Svetlin bomo začeli z slavnostno številko oktrobra meseca priobčevati njegovo zgodovinsko, razpravo krvavih sorških dogodkov. Razprava, ki nosi ime ‘ ‘ Škof proti župniku”, je spisana na temelju resničnih dogodkov in aktov. Stvar, ki je obudila pred par leti na celem Slovenskem, da, celo na celem Avstrijskem in -o vsem Jugoslovanskem velikansko pozornost, bo natisnjena vprvo v “Glas Svobode” in se bo tudi izdala cela razprava v brošuri po ljudsko znižani ceni, tako da bo dostopna vsakomur. Cela stvar je ta, 'kako je ljubljanski škof dr. Anton Bonaven-tu Jeglič iz političnih ozirov preganjal svojega podrejenega župnika. Vse pravice spisa so pridržane. Z to veliko in nad vse imenitno razpravo pričnemo, kakor že povedano v slavnostni izdaji, 27. oktobra, t. 1. Zastopnike, prijatelje in čitate-Ije Glas Svobode pa prosimo, da poskrbe med narodom za ta vele-važen spis, zanimanje. Kaj pomaga, če tiskamo še tako izvanredne stvari, če pa ni čitate-Ijev! Iz tega spisa pa bodo šele naši rojaki v novi in stari domovini sprevideli, kaj zamore in sme počenjati človek, ki nosi čast škofa — nad ubogim navadn'm župni kom. Cel spis je interesanten in poln efekcije in razburljivosti, kakor tudi čiste, gole resnice. Omenjena razprava bi se z prva morala tiskati v stari domovini, a se je gospod pisatelj bal zaplembe od strani e. kr. avstrijske vlade. / Bo tako velike zanimivosti imed ameriškimi, kakor starokrajskimi rojaki. Novim naročnikom pa naj naši zastopniki pri agitaciji za list to stvar povedo. Pazite na našo slavnostno izdajo ! — _______________ Na premogarskem polju v Zdr državah bilo je leta 1909 nald 3000 mož usmrčenih in nad 8000 po haJbljenih in prem o carski operatorji se še ne počutijo prizadete ter še vedno nadaljujejo s pobijanjem in stradanjem ljudi, ki izpo stavijajo svoje življenie ter pre skrbujejo državo s kurivom Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. /|'sA*9t\ Inkorp. 21. nov. 1909j 15. marca 1910. MAOINON, PENNSYLVANIA OTjAVNI ODBOR: PKBDSEDINIK: J os. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK:' Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. ČAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 102. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: A.NTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. fJLAŽ ČELIK Adamsburg. Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK; DR GEORGE BOEHM, Arona, Pa Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. POVEST O LEPI ŽENI. Zdi se mi, da je imela črne o-či, in da me ni ljubila. Da je to resnica, lahko prisežem, ker je bil njen mož celo lep, plavovlas človek z ostro kozlovsko brado. In vendar se je zgodilo, da mi je ta žena ponudila najvišjo ljubezen vkljub temu, da sem jaz začudo zoprn človek pokvečene nizke postave in grbastega hrbta. Glejte, in bilo je tako r Sedel sem kakor ponavadi za mizo in sem šival, ne vem že, ali sosedove opanke ali novelo o hudi mačehi in zlati pribi, ali o Janezu Kapistranu in golobradi ovci. Šivam, šivam, in baš sem zapisal prav lep stavek, težko, če se ni glasil takole: ‘"In njene oči so bliskale žrjavico, in čelo je plamenelo kakor biserna gora v srebrnem svitu belili oblakov.’’ In tedaj, prijatelji moji, je planila ona v sobo. Bila je grozno lepa. Takšne še nisem videl nikoli prijateljeve žene, čeprav sem jo gledal vsak dan in vselej, kadar sem prišel o-biskat njenega moža, svojega vrlega tovariša, ki je tudi šival. — Samo s to izjemo, da je on šival Židane cilindre in pisane škrate, bele lilije in narodne devojke v tirolskih avbah in pečah s petelinčki. Bila je torej grozno lepa. Njene oči — naj jih omenim najprej, — so bliskale groze, in bilo me je v resnici strah teh strašnih, črnih oči. In lasje so ji v ostri sapi, ki je privihrala z njo skozi duri, plamteli do stropa. Usta je imela napol odprta in njeni zobje, kot led brušeni, so sijali v bolnem, neizrečeno bolnem izrazu, ki je objel ves njen obraz. “Rešite me, rešite me! Pri Kristusovih ranah vas prosim: Rešite me!” In padla je pred menoj in poljubila tla in po kolenih se mi je bližala in nervozno ihtela in hitela: “Rešite me, gospod Peregrin, dragi gospod Peregrin!” “Ljuba gospa Karola”, sem dejal plaho in ponižno, “ljuba gospa Karola, kaj se je zgodilo, prosim vas, vstanite, prosim vas, vstanite in odpustite! Pri bogu vas rotim, jaz nisem kriv, da ste se vrgli na tla, in nočem vas videti!” A ona je vsa drhtela, tako je drhtela, kakor da vidi smrt pred seboj, in klicala brez prestanka; “Rešite me, gospod Peregrin!” A »tisti trenotek so se zaslišali skozi okno trdi in nagii koraki, doneli so osorno s ceste. Gospa Karola je skočila kvišku in se me ovila okrog vrata: “Moj bog, moj bog, skrijte me! Moj mož me išče 1 Ubije me, kadar me najde, ubije me.” “Prokleto!” Nekdo je klel in razbijal na vežne duri. Spoznal sem ga: Bil je moj vrli prijatelj. “Skrijte me!’ je hitela lepa gospa Karola, in blazno so strmele njene oči. Prijel sem jo za roko, odklenil omaro in jo zaklenil. Gospo Karo-lo sem zaklenil. In nato sem veselo zažvižgal ter stopil k oknu. ‘‘E — glej ga, ti si, prijatelj, • najmlajši Jakobovih sinov! Kaj je Benjamin!” “Odpri prijatelj, nekaj nujnega!” “Kaj takšnega? Ali si je zlomila nogo tvoj» kraljična ? ’ ’. “Ali si videl mojo ženo? K tebi se je skrila pravkar. Videl sem jo, in nikar ne taji!” “Prijatelj!” “Hitro pridi in odpri. Zakaj mi zaklepaš pred nosom!” “Ali kaj takšnega!” “Ustrelim te, ako v hipu ne odpreš. ’ ’ Grem in odprem. “Kje je Karola, moja žena?” “Zmotil si se! Včeraj sem jo zadnjikrat videl, in niti ne vem, ako jo še-poznam. Pa kaj naj dela pri meni?” “Skrila mi se je! Pravkar sem jo zalotil v objemu mladega oficirja. Vidiš, in s tem samokresom sem mu raztreskal črepinjo. Ves kanape je okrvavljen z njegovimi možgani —” In takrat, glejte, se je zaslišal rahel stok iz omare, kjer je bila zaprta lepa Karola. “Ha”, je zakričal njen mož. “Ta glas? To je ona! Pokaži mi jo! Nič ne pomaga tajiti, drugače — padeš ti.” “Za božji čas!” sem se začudil, “kako ona? Ali si znorel, u-božec, ali ne slišiš, ali ne vidiš moje stare mačke?” Začudeno me je pogledal in ves je drgetal. “Ali ne poznaš moje mačke?” Glejte, prijatelji dragi, to je bilo tako: Ko mi je teta umrla, je rekla: “Ljubi Peregrin! Denarja nimam, da bi ti ga zapustila, ampak za spomin naj ti bo tale siva mačka.” In od takrat gledam in gojim dragi spomin na teto. In prav tisti trenotek, vam povem, ko je moj prijatelj Benjamin drgetal pred menoj, je kihnila moja stara mačka. “Ali ne slišiš, da kiha mačka?” Prijatelj je pogledal in zapazil mojo sinoro, kako se davi pod mizo. “Glej, kakšen si! Moja mačka je, a ti jo imaš za svojo ženo!” Zmedeno in jezno me je pogledal ter skočil skozi duri. Ko je odšel po cesti, in so odbr-neli njegovi grozeči koraki za voglom, sem zaklenil vežne duri, zavrtel dvakrat ključ v hišnih durih in odprl omaro. Gospa Karola se je zbujala iz nezavesti. Skočila je nato predme ter poljubila moje noge in hitela ; “Moj rešitelj! Zdaj sem tvoja! Vzemi me, zdaj sem tvoja! Kako si krasen, kako si lep!” Klečala je pred menoj kakor pred Bogom in mi gledala v moj grdi, ciganski obraz, v mojo po-kvečeno, nizko postavo z znamenito grbo na hrbtu. Kako si krasen, kako te ljubim. Ljubim te!” In ona, tako divna in čarna, jasna in ponosna, je klečala pred menoj. Razjokal sem se kakor o-trok; bile so solze nebeške blaženosti. Vzdignil sem jo in objeto in oblito z mojimi solzami položil v zibel ljubezni. "‘Nič nočem vedeti o njem, naj beži strah in smrt od mene! Morda sem jutri že mrtva! Nocoj naj ljubim — zadnjikrat! ’ ’ Bila je prelepa. In ta žena mi je podala najvišjo ljubezen. Mojega ubogega prijatelja Benjamina so odvedli blaznega, a lepa Karola mi je izginila izpred o-či. Nedavno sem slišal, da je v sa-mostanu,. drugi zopet so jo videli v hiši blodnie. A jaz mislim, da sem nedolžen. Golar. POSLEDICE NEVEDNOSTI IN DUHOVSKEGA HUJSKANJA. Italija praznuje jubilej svojega zedinjenja. Slavnostno leto pa je postalo za Italijo leto žalosti in grda disharmonija, zveni v navdušenje, ki je za tedne polnilo italijanska mesta. Ne samo, da mori kolera v nekaterih mestih prebivalstvo in da je Italija ravno sedaj, ravno v letu svoje proslave, zapuščena, prihajajo od tam poročila o naravnost neverjetni nevednosti in zaslepljenosti prebivalstva. Poročali smo že obširneje o krvavih dogodkih v Verbicaru, kjer je ljudstvo morilo one, ki so je prišli branit pred kolero. S temi dogodki se hočemo pečati tudi danes, ker so tipični za Italijo in so mogoči v slučaju epidemije tudi drugod, kjer gotovi krogi niso dosti bolj izobraženi, kakor so italijanski kmetje in kjer vladajo ljudstvo ravno tako fanatični in mnogokrat zabiti ali pa zlobni duhovniki. Luigi Barzini je o-biskal Verbicaro in opisal svoje o-biske v listu “Corriere della sera” ter moremo iz njegovega poročila prinesti samo najznačilnejše točke. “Grozodejstva, ki jih je izvršilo nahujskano prebivalstvo v Verbicaru, so našla od strani sosednih vasi polno odobravanja in ljudje pravijo, da bodo storili ravno tako, če izbruhne v onih vaseh kolera. Med tem, ko se je bavila preiskovalna komisija s tem, da je preiskovala dogodke, je pridrla pred komisijo množica revno oblečenih žensk. — “Ekscelenca, dajte nam protistrup! Ne pustite, da poginemo!” Ko jih je skušal sodnik pomiriti, je zagodrnjala neka starka: “Seveda, neki deklici pa ste dali protistrupa, ker je imela lep obraz. Mi pa smemo v božjem imenu umreti!” - “Vi tedaj verujete v strup?” sem jo vprašal. “Kako bi ne, ekscelenca. Saj trosi vlada strup. Poslala je na deželo ljudi, ki so šteli prebivalce in sedaj hoče umoriti reveže, ker jih je preveč.” To pa ni morda mnenje kake posamezne Osebe, tako mislijo izvečine vsi. Ljudje si domišljujejo, da imajo za svoje mnenje neizpodbitnih dokazov in prisegajo pri vseh svetnikih, da. je kolera bolezen, ki jo dela vlada, da je vlada zastrulje-valka in morilka. In pod “vlado” razumejo vse. Kalabrežu je sodnik, policaj, župan, vojak vlada. — 'Pet ur smo hodili v hrib, le tu in tam se je odprl pogled na morje. Vedno bolj pogosto pa smo videli gruče bežečih ljudi. Ženske v slikoviti rdeči in črni noši, so nosile na glavi svoje imetje in so se ozirale na nas z globoko vdrtimi, boječe zročimi očmi. Skoro vsi prebivalci iz Verbicara so pobegnili v gore in so vzeli svoje za kolero zbolele sorodnike s seboj ter jih skrili v neštetih skrivališčih pred očmi sanitetne policije. Po ulicah zapuščenega mesta ni videti skoro drugega človeka, kakor vojake in zdravnike ter orožnike. Od 4000 prebivalcev je ostalo v mestu komaj 200 do 300 ljudi, ki so se zaprli v svoje hiše, vsi drugi so pobegnili in od 45 zapornih povelj zaradi zadnjih izgredov jih ni bilo mogoče izvršiti skoro nič. Prebivalstvo je namreč, kakor sem že povedal, pobegnilo in pustilo samo mrliče v hišah in na cestah. Čuden kontrast je videti na debelo po ulicah nasuto apno in pa umazano zidovje hiš, ki se približujejo druga drugi včasi tako, da je mogoče z raz-tegnenima rokama zadeti se hiš na desni in na levi strani ulice. Včasih zavpije kdo “Pozor!” in pokaže na prostor, kjer leži že več dni truplo za kolero umrlega. In prešiči in piščanci brozgajo po apnu, pod katerim pari pripekajoče solnce smrdljivo nesnago. Pred rotovžem, ki je enak drugim kočam, so se odigrali nepopisni prizori sleposti. Veliki kamni označujejo mesto, kjer je prebivalstvo kamnjalo mladega uradnika A-morvija. Ravno je zapisoval slučaje obolenja, da dobi informacije za razdelitev desinfekcijskih sredstev in je prišel na ta način na sum, da izvršuje v imenu vlade svoje peklensko delo. V ječi sem videl njegovega morilca, suhega starca s topim obrazom in mrtvimi očmi. Na vsa vprašanja odgovarja vedtao le isto: “Jaz ničesar ne vem!” Župan svoje hiše, stare podrtije, še ni zapustil. “Ne sovražijo me,” mi je rekel, “vender pa sem vedel, da je móje življenje v nevarnosti, če pripeti prvi slučaj kolere. Ni ga človeka, ki bi mogel izbiti ljudem iz glave, da je župan zastrupil vodo. To je bilo tako že takrat, ko je bil moj stari oče tu župan. Z vrvjo okrog vratu so ga vlekli skozi ulice in nato umorili. Morda me je očrnil pri ljudstvu kak sovražnik, tega ne vem. Gotovo pa je, da je neki duhovnik nahujskal ljudstvo. Še zjutraj, predno je prišlo do pobojev je tu govoril.” Vojaški zdravniki hodijo od hiše do hiše in iščejo bolnike, katerih je le malo ostalo v mestu, orožniške patrulje in vojaki iščejo v gorah one, ki so se udeležili pobojev v Verbicaru in so potem pobegnili. Cela dežela je polna oboroženih in v sredi molči mrtvaško mesto Verbicaro. Najhuša pa je misel, da nimamo sredstva, da bi rešili ljudstvo tega mnenja, da zastruplja vlada sinove domovine. Če govoriš ljudem o sočutju in človekoljubju, ti odgovarjajo njih prestrašene oči: “Mi ne verjamemo!” ZA SMEH. (Resnična zgodba.) Po “Jutru”. Kako se je prebrisani Ribničan rešil jako koščene porcije telečje pečenke. — Pred nekaj leti je pripeljal v Ljubljano premožen Ribničan, Miklov France, svojo suho robo. Voz je zapeljal na dvorišče znane gostilne “Pri Ferlincu”, sedaj “Pri Krischu”, konje pa spravil v hlev. Nato jo mahne takoj v gostilno. Kmalu se mu približa natakarica, ki ni poznala starega Ferlinčevega gosta in ga vpraša: “No očka, ali bo treba kaj zajutrka?” Miklov France se hitro odreže: “I kakii-pak, eno dobro telečjo prato mi prinesite, pa eno kriiglo pira zravn.” Natakarica odide in kmalu sta bila prata in kriigla pira na mizi pred Ribničanom. Ko si Ribničan “prato” od bližje ogleda, zapazi, da so skoro same kosti. Kaj storiti! Hitro potegne iz žepa žepno ruto ter si ovije ž njo desno roko. Kmalu nato pride v gostilno gostilničar Ferline. Ko zagleda pri mizi svojega starega znanca Miklovega Franceta, stopi k njemu, ter ga vpraša: “Kako pa se kaj imate, ali ste zdravi France.” Ribničan odgovori: “Nič nisem kaj zdrav, roka me tako boli, da si še “prate” ne morem razrezati.” Ko gostilničar zapazi, da ima Miklov France povezano roko, mu hoče on razrezati pečenko. Ko se spravi k delu, zapazi, da je skoro sama kost. — Ribničan se potuhnjeno nasmehne, gostilničar pa takoj odide s “pečenko” v kuhinjo. Poprej se še oprosti od znanca z besedami: “France, ne smete zameriti, natakarica ne ve, da ste naš stari gost. Prinesel Vam bom sam boljšo porcijo.” In res! V trenotku je imel Miklov France pred seboj krasno porcijo telečje pečenke. Da bi gostilničar še bolj ustregel svojemu staremu znancu, prične pečenko razrezavati. Ribničan pa si v tem trenotku odveže roko in smeje odgovori: “Hvala lepa, g. Ferlinc, to "prato’ si bom pa že sam lahko razrezal, sedaj me roka nič več ne boli.” Kar je rekel je tudi storil, smeje se, da je gostilničarja tako brihtno potegnil. Malo prašanj. Če se ne počuti dobro, vsaka pametna oseba bo takoj iskala gotovega pripomočka, da si zopet zadobi staro zdravje. —. 1. Kaj za en pripomoček naj bi se rabil? 2. Kako se ga naj bi rabilo in 3. Ke-daj se ga naj rabi. če je vzrok taki oslabelosti v slabi prebavi, je v želodcu ali v slabi akciji jeter ali v oddajanju vetrov, če smo nervozni ali če je naša kri švoh a-li nečista, na ta prašanja se more odgovoriti. Mi moramo rabiti Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino nekoliko minut pred našo jedjo, če hočemo želodec uja-čiti pred jedjo, da dobro pozneje deluje. Če je pregrenko, lahko mešaš malo vode. Dober požirek pred spanjem bo storilo dobro vsakemu. Kakor hitro se zapazi v našem teku, kakšne težkoee po zavžiti hrani, ali nervoznost in švohost, hi morali takoj rahiti za zboljšanje celega našega sistema Triner ameriško zdravilno grenko vino. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. .AshlajKl ave., Chicago, 111.. AVSTRHMERIKANSKA-UNIJA. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO m PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORK A: M. Washington 28. Okt. 1911 Aliče .... 27. Septembra 1911 Argentina .. 11. Oktobra 1911 Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne i. pri.taniiča Bush s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča Dobr* h » • Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO S®-* W.SZYMANSKI trgovec s raznovrstnim POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave., Chicago TELEFON CANAL 955. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot jo bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. E3- M. A. WEISSKOPF, M. D. B ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 478 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. —3. ure popoludne in od 4.—h. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludue doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. S Ako hočeš zadnje mode, največjo izbiro iu najnižje cene v deških in moških oblekah in površnih suknjah, obišči KING® Vogal Blue Island Avene in l&ta cesta. Odprto vsak večer, izvzemši sr,-do in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne. Moške obleke In suknje od $5 00 do 25.00. Deške obleke iu suknje od $2.00 do 15.00. ATLAS BREWHVG CO. •luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. [ LAGER MAGNET QRANAT Razvaža piro v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in MrvaSko Compagnie Generale Transatlantique Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi, La Provence........30.000 HP La Lorraine .........22.000 HP La Savoie.......22.000 HP La Touraine .........20.000 HP Chicago, nov parnik----. .9500 HP Pristanišče 57 1»rth Ri/er vztnzjî 15t1 St , New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavnizatopna 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSkf i glavni zastopnik za zapad, na 139 N. Dearborn St. Chicago, 111 - riri '■ , * ~'t. ‘ •*'v • ■ : « ’• • DOPISI. Biwabik, Minn. Cenj. ured. Gl. Sv.: — Redko kedaj se sliši kaj o naši naselbini; izgleda kakor bi spala smrtno spanje. Ali sedaj smo se prebudili. Ustanovili smo novo društvo Biwabik št. 81 ter ga priklopili pod okrilje S. S. P. Zveze. Društvo lepo napreduje, to se kaže, komaj ustanovljeno pa ima že 30 članov in članic. Le tako naprej ! Rojaki po širni Ameriki u-stanovljajte svobodomiselna društva, ker to bo enkrat edino sredstvo za ugonobiti kapitalističnega zmaja, ki nas tlači in mori do golih kosti. Toraj bratje, v slogi je moč! držimo se gesla od boja do zmage. Živela svobodomiseljnost in napredek! Koncem dopisa pozdravljam še enkrat vse rojake širom Amerike, tebi vrli svobodomiselni in rojake budeei list, pa obilo vspeha in napredka! S bratskim pozdravom Matevž Paučnik, ta j. Fort Smith, Ark. Cenjeni urednik: — Redko kedaj se sliši iz naše naselbine kak dopis, akoravno je nas tu precejšnje število Slovencev, sloga je pa bolj slaba med njimi. Tukaj je še mnogo takih, ki še ne vedo, kaj je svoboda ker jih še ta črni pop slepi. Kar se pa tiče delavskega položaja je jako slab tako, da nekateremu še za življenje primankuje. Delamo v premogokopu; dela se 3 dni v tednu. To naj bo drugim rojakom v zgled, da ne bodo na zimo sem hodili za delom, ker je z ljudmi tako napolnjeno, da ni mogoče de la dobiti. Opomniti moram še, da smo imeli minulo nedeljo veselico pri Jos. Ocepek; na povabilo prišlo je mnogo Slovencev, žena in tudi nekaj deklet, tako da jih še v taki slogi oko ni videlo v državi Arkansas. Le tako naprej! Jacob Zaitz. Springfield, 111. Glas Svobode: — Hočem malo poročati iz naše naselbine, ker se že dolgo ni nih-če oglasil, čeprav je vedno kaka — nova novica. Z delom gre bolj slabo po tukajšnjih rudnikih. Na društvenem polju smo pa dobro podprti. Imamo namreč pet slovenskih društev, ki spadajo različnim jed-notam in zvezam. Klerikalcev se pa tudi v Springfield ne manjka, a kakor se govori bolj slabo napredujejo, ker se med seboj vedno “špetirajo”. Seveda nosijo vsako stvar na nos svojemu “ljubljenemu” fajmoštru, ki je pa, teh hinavcev že tako sit, da je javno pred altarjem izpovedal, da kdor ho še kedaj prišel k njemu, čez druge govoriti, jih objedat namreč in v slabo luč postavljat, da mu bo dal čevelj v r------. Gospod fajmošter so tudi obljubili, da bodo šli od tod, pa ne vemo kedaj. Vzrok je pa gotovo ta, ker je tukaj malo vernih ovčic in je cerkev bolj prazna. Pozdrav svobodomiseljcem po Zjed. državah! Poročevalec. Breezy Hill, Kan. Uredništvo Gl. Sv.: — Ker nam tukajšnji premogarski baroni dovoljujejo mnogo časa —• imamo še velike počitnice do 25. t. m. — bom povedal nekaj za či-tatelje Gl. Sv. V tem mesecu smo že dva dni delali! torej se nam že dobro godi. Pa ne samo trusti in premogar-ji, temveč tudi temperenčlarji nas tarejo po svoji strani. V Kansas je pitna voda jako slaba, a vzlic temu nam ne puste druzega piti. — Ravno 22. sept. t. 1. so šerifi požgali dvorano Italijanov in še eno drugo “šendo”. Delavcem je le pomisliti, kaj» imajo voliti za eno patrijote pri prihodnjih volitvah. Premisliti je potreba če za r. d. ali — s. Pozdrav! John Žager. Springfield, HI. Spoštovani urednik: — Se enkrat oglasim? da se ne bi mislilo, da smo že izumrli. Poročati nimam kaj posebnega, dela se navadno bolj po malem, tol ko, da se diha. Dne 24. in 25. septembra v noči je bila velika nevihta in fin dež. Bati se je bilo, da mesto Springfield splava po vodi. Vihar je napravil vel:ko škodo; cenijo škodo na milijon dolarjev. Sedaj se pa prerokuje, da bo huda zima in mnogo snega. Eni pravijo seve- da, da je to “božja štrafenga”. — No mora že kaj biti; od neba, ali iz nebes pa nimamo mi delavci n:č dobrega za pričakovati — kakor slabo. Pravijo, da se bo moglo v nebesih delati po celih 18 ur, v peklu pa samo 2 uri. Torej se pripravljamo za zadnjega! Star Kopač. Adamson, Okla. Uredništvo Gl. Sv.: — Delavske razmere so srednje; delamo 3 do 4 dni v tednu. Seveda prihajajo tudi k nam vedno no vi ljudje za delom, in tudi mnogo Slovencev je bilo med njimi, a žal, da so morali odditi, ker se ni moglo delo dobiti. Ker dela tukaj ni, zatorej ne svetujem: rojakom sem za delom hoditi. Poletna vročina je bila v tem kraju skoro neznosna. No, sedaj se je vendar v toliko ohladilo da se ponoči lahko spi, kar j,e bilo prej nemogoče. Kedaj nam pa prinese tista republikanska ali demokra-ška “prosperiteta” dobre čase, bomo pa še čakali menda. No, velike politične stranke, kakor so ravno v Ameriki, 'so že navajene vleči ljudstvo, posebno delavce. Koliko časa bodo pa še mogli shajati z humbugom, pa se bo že pokazalo. V št. 219. “Glas Naroda” sem bral dopis iz Bullhill, Oklahoma, kjer dopisnik poroča, da imajo tam dva društva in sicer da eno spada k S. N. P. Jednoti, drugo pa k Av. S. B. P. D. Dvomim. V resnici stojiti omenjeni društvi v Oklahoma državi, in sicer prvo v Wilburton, Okla., in drugo v Adams, Okla. To le v opomin bratom omenjenih društev, da se v slučaju bolezni ali kaeega druzega posla z tema društvama, poslužujejo gori omenjenih naslovov in ne napačnih. Pozdrav vsem naprednomlsle-čim! A. Kristan. Cleveland-Newburg, O. Cenj. ured. Gl. Sv.: — Ne bom nič pretiraval če povem golo resnico, da je med tolikimi a-meriškimi slovenskimi listi — Gl. Sv. najbolj priljubljen in obraj-tan časop‘s, čeprav je mnogo in-dividiev, ki bi ga radi očrnili in mu vzeli ves pliv. Pozna se tudi to, če se pogleda redno vsako izdajo, kjer se vidi mnogo dopisov, iz vseh mogočih krajev Amerike; to le list,še bolj olepšuje in nam kaže pravi pomen njegov. List, ki ima mnogo dopisovalcev, pomeni tudi, da ima mnogo zagovornikov. Kar se tiče delavskih razmer v Clevelandu, Newburgu in okolici, niso posebno dobre, ker se dela slabo. Kriza se kaže povsod, še celo naš dični Lavrič, pri fari sv. Lorenca v Newburgu jo salamensko občuti, ampak njega vsaji sv. Duh tako razsvetli, da si saj malo iz zadrege pomore. Pred nekaj meseci je bil naš vzvišeni gospod Lavrič v jako težkih financijelnih razmerah in še večjih stiskah radi tega — ker ni denarja v skrinji. Pomagal si je pa tudi po svoje, recimo bolj izrazito, po kuharičino. Kako pa? Nekdo iz njegove (Lavričeve) hiše, je položil na neko mesto v farov-žu čist navadno cigar “bakso”; in sicer je bilo tisto mesto pristopno skoro vsacemu in brez skrivnosti tudi. Kar naenkrat pr’ene trditi kuharica, da je bilo v Faksi — 50 dolarjev ameriškega denarja, ter da ga je “nekdo” ukradel. Pozneje se je celo trdilo, da je izginilo celo 60 dolarjev pravega denarja v ameriški vrednosti. —• Kdo neki ga je ukradel? No, kuharica ima pa tudi §e nekaj Sher-lok HolmeiS-ovega nosu, in začela je šnofati po sledu ukradenega “denarja”. Kuharica je poizvedovala sem tja, kdo bi bil neki tat ter končno pride k ženi N. N. ter jo praša, če ima njen štirinajst leten sin kaj denarja. Ko je žena zvedela, zakaj to kuharica od sv. Lorenca sprašuje, je bila vsa iz sebe. ter je hotela zvedeti seveda vse podrobnosti “tatvine”. Seveda da ni zamogla kuharica druzega povedati, kakor da manjka toliko denarja, pozitivnega o kakem “tatu” še ni nič izsledila. Omeniti moram, da je dotične N. N. sin zahajal v šolo Lovrenče-vo, in da je pri maš' tudi meni-striral. Bil je tako priljubljen pri Rev. Kržetu, kakor pri Rev. Lavriču. V ravno istem' času, ko je njegova kuharica igrala ulogo detektiva, v istem času je ležal Rev. Lavrič v bolnišnici in pust' poklicati pred še osumljenega fanta in ga vpraša, če ima mirno vest? Ko fant odgovori z da, reče nato Lavrič da, če ne dobi denarja še nocoj nazaj, da bo dotičnega, ki je denar ukradel — zamaševal. Fant pride domov ter praša, kaj pomeni beseda “zamaševal”. Ko mu mati razloži, je bil fant popolnoma miren, ker njegova vest je bila čista. Tako je preteklo zopet nekaj: časa. Dirindaj je šel semintja, konečno pa reče Rev. Lavrič in kuharica, da mora N. N. plačati “ukradenih” 60 dolarjev; če jih noče zlepa, jih bo morala pa z grda. Uboga žena je rekla da plača, če kuharica priseže, da je njen fant res ukradel denar. Kuharica je odklonila. Končno je “ukradenih” 60 dolarjev ponesla z cerkvenim možem Vidmarjem v farovž. Ubogi delavec je tako plačaj (saj bi jih lahko tudi ne op. pisca), 60 dolarjev, akoravno ni bilo nič dokazanega. Vprašanje se nam sedaj nam far-ranom stavi: je bilo 60 dolarjev v resnici ukradenih? Pa jih je ukradel osumljeni ali kdo? To so velika prašanja, na katera ne vemo še danes odgovora. Smešno je pa tudi to, da se v farovžu sv. Lorenca denar kar v “cigar bakse” shranjuje ? Ožigosati je pa potreba tudi naše cerkvene može, ki vedno tako plešejo, kakor jim v farovžu godijo. Malo jih briga te pohlevne La-vričove mucke, kakor jih ima Lavrič na vrvici. Ako bi bili v resnici možje na svojem mestu, ne bi na tak način vzeli krvavo zaslužene dolarje izpod strehe trdega delavca! Omeniti moram, da je g. Vidmar kot blagajnik se izrazil, da on ne sprejme dotičnega denarja, ker ne ve, je pravičen ali ne. Kriva je seveda vsega najbolj kuharica, a to se je reklo le radi lepšega. Rev. Lavrič dela pa še na druge načine svoj bussmes. Naj naslednji dogodek spriča malo njegovo metodo. Žena rojaka gostilničarja K. v Newburgu ga je pustila za par dni radi prepira. K. gre k Lavriču prosit ga za pomoč, da mu bi zopet ženo nazaj pripravil. Naredila sta za 5 dolarjev, katere bi imel K. plačati Lavriču, ko se žena povrne. Ko se je žena naveličala biti sama, se je pa res vrnila. Lavrič zve, da je ubegla žena že doma in pride neko noč pozno, ko j.e gostilničar K. že zaprl vrata ter zahteval pijače. K. mu ni hotel odpreti, Lavrič se je pa jezil, zakaj da mu ne da pira, ko je grozno žejen! Zahteval je tudi “oblju'-bljenih” pet dolarjev, ker je ženo sprosil, da se je povrnila zopet domov. K. pa mu je odgovoril, da ni obljubil denarja, pač pa za cerkven semenj sodček piva in pa vrečo moke. Lavrič pa je zakričal pred odhodom. “Zapomnil si boš, kedaj je bilo 7. septembra!” Take in enake komedije se dogajajo v naši lepi naselbini. Imel bi še muogo več za pisati, pa u-pam, da bo za danes to zadostovalo. Lahko pa Slovenci po Ameriki sprevidijo, v koliko smo zadovoljni z našim dušnim: pastirjem. Njnburšk’m Slovencem pa priporočam Glas Svobode, kot dober delavski časopis, ki jih bo spravil v kratkem iz teme nazadnjaštva in bo kmalu pokazal luč resnice. Vendar živimo v XX. stoletju, in je torej že čas, da več ne verujemo v stare copemije. Čas zahteva, da vzdramimo, da se spoznamo in da vemo, kaj je prav in kaj ni prav! Tebi list Gl. Sv. pa kličem: Hodi le po tej poti med našim narodom ! Poročevalec. Schoenberg je ime predmestju Berolina, katerega uprava je vza-konila postavo, ki se je vložila nje hranilnicam katere morajo izdati vložno bančno knjižico z eno marko vsakemu novorojenemu otroku. To je dar novorojenčku od mestne uprave; stem hoče uprava gospodarsko . uplivati na svoje prebivalstvo že v mladosti. Naprava je dobra, toda z eno marko — hm. AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO. ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sobe »tev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tki.. 8989 MAIN 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. V-rata Knjižica je -c)redna £10.00 •OsaK.emu bolnemu čloiteKft- Mi žeti no, di vsvki bolni člsv^k piše po nvšo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica s /etuje v poljudnem jeziku, kako da se do na vpešio zdravi: Sifilis ali Zastrupljena kri slab ,tni ži/ot, zgubitek moti, re matizem in trganje v kosteh, spalne bolezni, kakor tuli bolezni v želodcu nivrami, led .icah in v mehurju. Ako s:e zgub li nato in ako >am pr seda zabaiav- denar daiati, tako pišite ,o ono zdravilno knjižico, katero vam nemidom i poš emo in bodite uverjeni da o-zlravite. Na tisoče iju ti je ozdr» *ilo ro navodilu te prekor'stne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki Človek Zapominite .i, da se ona knii-žica razpošilja popolnoma brezplačno, ter i udi mi plačamo poštnino Izpolnite •lolenji odrezek in ga nam poš.ite in mi vam pošljemo popo.noma brezplačno ono knjižico IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM. Or. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Nort'iwestern Bldg ; 22 Fifth Ave., Chicago. 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vat prosim, da mi jo takoj poš.ite. Ime................................................. Pošta. Država. Prvi znak jetike. Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času? Eno od prvih znamenj pojava jetike je: BLEDA BARVA. Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rd ečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih želišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bledati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. JOSEPH TBINEE'S VerWI** REGISTERED Zguba teka, Neredna prebava, Slab počutek po jedi, Nenavadni krči, Vroč glavobol. Trganje po glidih, Zaprtje in krči, Zguba moči, Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina. To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOS. TRINER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland Ave, Chicago, 111. The Konrad Schreiei Co, Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. __________________L ^ v NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Dobra Dnljska Gostilna,*'“" :r',‘n,«“kÂÎ Jos. S. Stastny 2005 Blue Island Ave. veliki Dvorana za druStvene in linijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 3096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 2348 Blue Island Ave. Chicago. i* * * 4 4 * * * * * * 4* * 4* 4* AMERIKI DRŽAVNA BANKA. (t*od državnem nidzorstFom. 1825*1827 Blui Island Avenue vogal Loomis St. Chicago, 111. Kapital in preostanek $350 000 00 Plačujemo pi 3% od vloženega denar;a Pošiljimo denar na vss dele sveta. Od lajamo hranilne predale. Uradne ure: Od 8:30 s jutro do 5:30 zveier V aiboto: Od 8 30 “ *’9 ureiveCer V nedeljo Od 9 “ 12 opoldne. JAN KABEL. J. P. STEPINA, predsednik. blagajnik. 4 4 4 4 4 4 4 X4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*44* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4+4* 4* 4* 4* Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Centie Ave., Chicago, III. So priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerib. potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobš£in. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik RAZNO IN DRuGo-j ________________* Inženir Richter. Inženir Richter, ki se ni zbral svojega spomina, pravi, da so mu četaši uničili vse njegove zapiske predno so ga izpustili. Mnogokrat je moral hudo stradati in večidel je bil v pol-spanju tako, da je izgubil ves časovni račun. Zrakoplovstvo, — nov sistem. Iz Petrograda poročajo, da se je posrečilo nekemu zrakoploveu konstruirati aeroplan, ki stoji lahko v zraku ne da bi se premikal naprej. Rusko vojno ministrstvo namerava zrakoplov kupiti in je ponudilo zrakoploveu 17.000 rubljev. Aparat ima takozvana dvigalna krila, ki v družbi s propelerji omogočajo, da stoji zrakoplov v zraku. Ura pokojnega kralja Aleksandra. Kakor javljajo “Večernje Novosti”, je bila t. m. v Belgra-du prodana ura pokojnega srbskega kralja Aleksandra. Ura je malo manjša-, kakor petkronski tolar in je okrašena z dragocenimi briljanti. Kralju Aleksandru je uro podaril že umrli perzijski šah Nazreddin. Sin španskega kralja. — Princ. Jajme, drugi, sedaj 31etni sin španskega kralja Alfonza je še vedno v Freiburgu na kliniki prof.d r. Reymonda, ki ga je o-periral. Operacija je baje dobro izpadla in upa dr. Reymond, da bo princ Jajme sčasoma tudi govoril, vendar pa bo moral ostati princ do konca septembra v Freiburgu. Srbski anarhisti in svobodna ljubezen. V belgradski ‘Tribuni’ čitamo, da so srbski anarhisti dali po vseh vogalih v Belgradu nalepiti plakate te-le vsebine: “Zakon in prostitucija sta ena in ista stvar na dva načina; samo svobodna ljubezen je lepa in ima smisla. Živela anarhija”. Y javnosti je seveda zavladalo radi teh plakatov veliko ogorčenje, časopisje pa poziva vlado, naj z vso energijo nastopi proti anarhistom, ki razširjajo tako moralo. Nemci v Moskvi. Nemci so že skoro tako raztreseni, kakor Židi. Kakor Židi se vsiljujejo povsod, kjer jih ni treba in so se nastanili tudi v Moskvi. Rusko notranje ministrstvo pa je naročilo depar-tementu, pod kateri spadajo društva in politične stvari, da naj mu sporoči o delovanju “Društva Nemcev v Moskvi”. Departement je dovršil svoje delo in je predlagal, da naj društvo razpuste, ker je društvo zbirališče ljudi, ki po cele noči igrajo hazardne igre. — Društvo obstoja že 93 let in ima 643 članov. Izlet ruskih kmetov na Češko. Harkovsko zemstvo je poslalo več kakor sto kmetov iz domače gubernije na naučno potovanje na češko. Kmetje, ki potujejo na državne stroške, so 16. avgusta do-šli v Prerov na Moravskem, kjer so se mudili več dni, da so si o-gledali tamkajšnje poljedelske in industrijske naprave. Iz Prerova so se napotili v Olomuc, od tu pa v Pardubice, kjer so se mudili tri dni. Ruski izletniki, povsodi i-skreno pozdravljeni in pogoščeni, so si nadalje ogledali še Kolin, Melnik, Prago, Iglavo in Nemški Brod ter prispeli v Brno, kjer so jih ondotni Čehi posebno presrčno sprejeli. Iz Brna se Rusi vrnejo naravnost v svojo domovino. Tiskarske napake. Pavel Adam, eden najduhovitejših francoskih pisateljev, je napisal o tiskarskih napakah to-le: “Tiskarske napake so pogreške, ki jih ne najde niti stavec, niti korektor, marveč «amo čitatelj. Nar bdi trpe za pregrehe svojih vlad, a uredniki trpe za napake, ki jih niso zakrivili. Tiskarske napake spadajo med neizogibne posebnosti vsakega tiskovnega proizvoda, ki mora biti hitro gotov. Marsikatera vest, ki ki je vobče nihče ne čital, postane šele vsled tiskarske napake vredha čitanja. Dokler bo obstojala godba, bodo obstojali tudi neharmonični zvoki in dokler se ko tiskalo, bodo na svetu tudi tiskarske napake. Dragi čitatelj, ne 'šei tiskarskih pogreškov in vedi, da ni povsem brez napake niti knt, ki ga čitaš, niti tisti, ki ga je napisal, ali niti tisti, ki ga — či-ta!’> Bolgarski car, vzor narodne ^vednosti. Bolgarski car Ferdinand ie zadnje tedne bival v Karlovih Varov na Češkem. Iz Kar-'ovih Var je prirejal na avtomo- bilu izlete v bližnjo in daljno o kolico. Pred par tedni je prišel tu!di v Plzenj. Ker se mu je pokvaril avtomobil, je moral dlje časa ostati v mestu. Šel je v tamkajšnjo avtomobilno tovarno, da si nakupi nekaj potrebščin. Tu so ga spoznali ter ga jeli nagovarjati — kako drugače kakor v nemškem jeziku. Toda car Ferdinand je pri vsakem nemškem nagovoru nevoljno zamahnil z roko ter na-glašaje vsak zlog pripomnil: “Mluvme česky, Plzen je češke mesto” (govorimo češko, Plzenj je češko mesto). — Torej bolgarski car, ki je rojen Nemec, neče govoriti na Češkem nemško, naši ljudje pa se na domačih tleh ne sramujejo žlobudrati nemščino, čeprav niti ne znajo, samo ker mislijo, da je bolj nobel, ako govori nemško. Čenstohovski umor pred sodiščem. Prihodnji teden se prične glavna razprava proti menihu Macochu zaradi umora Kryza-novvskega, s čigar ženo je imel ljubavno razmerje. Vrhutega je Macoch tožen zaradi cerkvenega ropa. Kakor znano, je bila glaso-vita črna mati božja čenstohov-ska oropana dragocenosti, vrednih mnogo milionov. Macoch je bil aretiran v Krakovem in izročen Rusiji. V njegovi celici stoji stalna straža, da prepreči beg ali samomor. V drugi celici sedi Kry-zanowska, v tretji pa pater Starčevski, ki je z Macochom skupaj kradel v cerkvi. Razprava bo trajala več tednov in bo tajna, ker se je v preiskavi izkazalo, da so oblasti vedele za defravdacije v samostanu in za nezakonitosti, pa da so jih trpele. Richter vendar v Solunu. Iz Soluna poročajo, da je inženir Richter dospel v Solun v spremstvu poročnika Vahija bega. V Solunu hoče ostati tako dolgo, da se nekoliko pomiri in okrepi. Richter sam je pripovedoval, da je zelo mnogo trpel vsled groženj roparjev, ki so izpočetka še dosti humano ravnali z njim, pozneje ga pa naravnost mučili. Včasih je že obupal, da bi ga izpustili in še ¿daj, ko ve, da je prost, se ne more otresti neke tesnosti ter čuti še vedno, da ga ogrožajo. Izpočetka so ga roparji mnogo vlačili po deželi, pozneje pa so se stalno naselili. Tudi je dobil malo jesti, ker roparji sami pogosto niso imeli živeža. Večkrat so mu grozili tudi s smrtjo in posebna veselje so imeli, če je bil obupan in v strahu. Ko so ga vjeli, je moral biti priča, kako so usmrtili orožnike. Takoj nato so v dolgih in hitrih pohodih odšli in Richter je mogel le slutiti, kam gre pot, nikoli pa ni vedel kje je. Tretji mesec je baje slišal v svojem skrivališču nenavadno vpitje in neki Albanec je baje rekel, da so to Nemci. Hotel je odgovoriti, roparji pa so ga prisilili, da je molčal. (Fantazija.) Sploh napravi Richter vtisk,' da je bolan. Njegova žena ga pričakuje v Jeni ter je 17. julija tam povila deklico. Poplava na Kitajskem. Poročila iz Šangaja navajajo podrobnosti o velikanski povodnji v dolini reke Jangtse, ki je terjala ogromno število človeških žrtev in ki smo 0 ujej poročali med brzojavnimi vestmi. Naglo naraščanje — v nekaj urah je poskočila voda za 10 m — in upadanje vode je povzročilo velik strah med prebivalstvom. Povodenj je katastrofalna, ker so vsi poljski pridelki u-ničeni in preti huda lakota. Dolina Jangtseja, ki je najradovit-nejša pokrajina na Kitajskem, je podobna razsežnemu morju tekočega blata. Nadaljna poročila iz šangaja beležijo, da se po pokrajinah ob reki Jangtse tudi razširja huda lakota. Reka Jangtse še vedno narašča in je poplavila že več sto kvadratnih milj zemlje. Utonilo je nad stotisoč ljudi in vedno večje množice prebivalstva ■beže v hribe, kjer se žive od ko reninic, zelišč, trave, listja in dre vesnih skorij. Lakoto spremlja kuga, za katero prebivalstvo bo-ljinbolj umira. Nepregledne trume lačnih Kitajcev se tudi vale proti večjim mestom. Na poti požigajo, ropajo in plenijo. Razdejana in nožgana so že tri mesta v okraju Čangšuj. češki pesnik Machar tožen. U- rednik “Nar. Listov” v Pragi Žd’arsky se je čutil, kakor smo že poročali, užaljenega, ker je Machar v nekem podlistku jako zabavno pripovedoval, da Kramar ni kupil le pisalnih miz in tintnikov v uredništvu “Nar. Uist”, temveč tudi prepričanje urednikov. Vse skupaj da je dobil za 1,200,000 kron. Žd’arsky, ki je član uredništva praškega lista. je poslal Macharju dva sekundanta, da ga pozoveta na dvoboj. Iz te “veleresne” reči se je razvila veseloigra. Sekundanta menda nista vedela, kje da stanuje Machar, ki je samo pesnik, pa sta priromala ravno o polnoči v njegovo stanovanje, ko tudi on ni bil posebno pripravljen za sprejemanje. 'Zato je kar skozi vrata vprašal, kaj gospoda želita in ko sta mu po dolgem obotavljanju povedala svojo ljubeznivo željo, da bi se dal posekati od Žd’arskega ali pa da bi ga on iz-mrcvaril, se je hudomušno nasmejal, pa jima je povedal, kako prideta najbolje čez stopnice. Drugi dan je dobil rekomandirano pismo z vabilom, naj imenuje svoje sekundante. Machar je odgovoril z briljantnim feljtonom, v katerem je dejal, da hoče Žd’arskega obvarovati smrtnega greha, sebe pa gorostasne neumnosti, da torej odklanja dvoboj. — Zdaj je Žd’arski vložil proti Macherju tožbo zaradi razžaljene časti. — Razprava bo pred poroto v Pragi. Perzijsko poslaništvo na Dunaju je dobilo od» vlade v Teheranu brzojav, ki pravi: “Vest, da so bile vladne čete v Gemanu poražene, je napačna. Le iz 40 konjenikov sestavljena pi*edna straža je zadela ob glavno silo bivšega šaha Mohamed Alija, kateri je bil »Vršaded Davleh na čelu. Prišlo je do kratkega streljanja, nato se je prednja straža umaknila brez izgub. Vlada je zopet odposlala čete za pojačanje v Khar. Dne 1. septembra je bil pri Gvad Kovhu hud boj med vladnimi četami in uporniki, pri katerem so zadnji izgubili 200 mož, 300 pušk in dva kanona. 60 jetnikov so odpeljali v Teheran. Bitka pri Gvad Kovhu je uničevalno učinkovala na čete, na katere je Mohamed Ali v tem kraju v prvi vrsti računal. V Nanu in Kodžuru ob reki Arno! v pokrajini Mazanderan so bili Ka-dže Vavdovi konjeniki, od katerih je bivši šah mnogo upal, popolnoma premagani in razpršeni. Polovica teh vstašev je deloma u-bita, deloma razorožena. Sadar Bhador je prišel v Teheran načelu mnogobrojnih čet, ki se razde-le v razne kraje. Vest, da je vlada demisionirala, je neutemeljena. Dr. Evgen Lampe je katoliški duhovnik. Tako smo mislili doslej. Ali nemara smo se motili. A-li pa so postranski opravki na vsakovrstnih visokih mestih tako vplivali nanj, da se je odtujil svojemu poklicu. Zakaj na shodu »Slomškarjev v Ljubljani je pokazal, da tistega ne zna, kar bi moral duhovnik v prvi vrsti znati. Dejal je: “Gotovo je, da moramo ljubiti vsakega bližnjega, j toda nekatere moramo bolj, druge manj.” Gospod dr. Lampe, ki je vendar avtoriteta, je s tem zasejal seme najljutejših vdomov v naše duše. Kdo ima zdaj prav: Dr. Lampe ali naši nekdanji kateheti, oziroma dr. Lampe ali Kristus? Učili so nas namreč, da je Kristus ukazal: “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.” To ni bilo nobenega več in nobenega manj. “Kakor samega sebe”, to je bilo merilo, zanesljivo, razumljivo, ki je izključevalo vsak dvom. Ali dr. Lampe pravi: Nekatere »bolj, druge manj. To pa nam izpodmika tla izpod nog, pa se lovimo brez opore v grozeči brezkrajnosti. Katere bolj, katere manj? — Koliko bolj, koliko manj? Po kakšnem pravilu, po kakšni kritiki, po kakšni lestvici? “Kakor samega sebe” — to je bilo tako enostavno, da je lahko razumel vsak otrok. “Nekatere bolj, druge manj” — to povzroča milion komplikacij, zmede ves katekizem in napravlja iz vesti matematičen problem, ki so zanj pravila neznana. Tako “korigirajo” naši klerikalci Kristusa ! In tako je menda tudi dovoljeno tisto strastno, maščevalno sovraštvo, ki se bujno razvija pod klerikalno streho; zakaj po Lam-petovi “krščanski” razlagi je sovraštvo najbrže le — kvantitativno manjša ljubezen. Razprodaja raznoterosti. m m m m Tu je navedenih le nekaj malenkosti! KUPON. Beljene rjuhe, 72x90, patentirane, narejene iz posebnega težkega blaga,posamezna rjuha 65c, a če pokažeš ta kupon, te stane posamezna samo Oglejte si naš grocerijski oddelek! Fina londry milo, šest kosov, pri tej razprodaji samo za .................. 8c Dobro domače milo, pri tej funti samo .............. razprodaji 4 lOc m Washington Powder milo, zaboj 30c, pri te j» razprodaji samo. navadno I5c m m n Najfineiji zdrobljeni makaroni, 3 funti za samo .......................... Ilc Bneiderjev novi eatsnp ................ I0c Fino olje, navadno 12c steklenica....... 8c Kingsfords štirka, trije zaboji za samo 25c KUPON. Moške naramnice, narejene iz dobrega elastičnega blaga, na konceh dobro usnje, se prodajajo samo tistim, ki se izkažejo s tem kuponon; dva para m kupca, par samo............. I7c (Izreži ven.) Velik zaboj vžigalic, samo ............. 5c Dober Carolina riž, trije funti za samo 19e gg Welch Grape Juice, pajnt steklenica ... 22c Najboljši Elgin maslo, sveže vsak dan, jg funt ................................. 29c g Najboljši angleški čaj, navadno 36c, m funt .................................. 29c ® Karo Syrup, zaboj .................... 7c ® Stric Jeryev Pancake moka, zaboj ______25c, || Posebne vrste japonski čaj, zaboj samo 13c gg Hakove jetrene sveže klobase vsak dan! ga $10.00 moške zadnje mode obleke samo $6.95 ® Te vrste obleke dobite v »pritličju. Te vrste oblek smo kupili od nekega »znanega njuyorškega prodajalca oblek na debelo pod j® jako znižanimi cenami in sicer ima vsaka o- » bleka najmanjšo vrednost $10 a pri tej raz- J prodaji se bodo prodajale za samo ........ ® 6.95 m i m Ü5 §§} í i l Koliko tehtate? Če izgubljate na teži, je morda pokvarjena hranitev, katero povzroča bolan želodec, in Pomagajte svojemu želod-pičla prebava. — cu s tem», da »uživate Severov Želodčni grenčec. i Dollar steklenica, V lekarnah. I IŠČEM svojega brata Andreja Mave. Sedaj se nahaja nekje v Minnesota, Za njegov naslov hi ral zvedel Ivan Mave, 201 — 4th St., Barberton, Ohio. Ali so vaši živci slabotni? Nič tako hitro ne ugonobi možaka, kakor onemoglo, pokvarjeno živčevje. Ali ste razdražljivi? Zakaj bi zanemarjali tako resno stanje svojega zdravja! Poskusite in uživajte Severov Nervoton V zvezi s primerno hrano, duševnim počitkom, telesnim gibanjem, kopelmi in gnetenjem vam to zdravilo povrne trdno voljo, moč in jakost vašemu živčevju. Cena dolar. Cena 25 c. in 50 & V lekarnah Predno se poglobi! Predno se navadni prehlad, lahni kašelj ali hripavost razvije v hudo pljučno bolezen, se zavarujte s prijetno in stanovitno olajšbo, ki jo podeljuje Severov Balzam za pljuča. Severovih zdravil lahko kupite, kjerkoli so lekarne ali trgovine ,z leOri. Pazite, da dobite pristnih Severovih Zdravil in ne vzemite nobenih dragih. Navodi so tiskani v vašem jeziku. — Naš zdravniški oddelek daje svet v pismu zastonj. W. F. Severa Co. "J“ O delovanju krščanskih misijonarjev na ---------------Vzhodu.------------ Phil. dr. Otokar Berthold. (Po “Jutru”). Batuvantudave, sin govorečega budista in znanega ceylonskega učenjaka, je bil v svoji mladosti primoran hoditi v katoliško šolo; v Kandy tedaj namreč druge šole ni bilo. Angleška vlada namreč redno v krajih, kjer so misijonske šole, ne ustanavlja državnih šol, da bi ne delala misijonarskim konkurence. Seveda so misijonarji poskušali kar se je le dalo, da bi bili spreobrnili sina tako slavne in spoštovane osebe na svojo vero. In misijonarjem se je res posrečilo pridobiti nedoraslega mladeniča za svojo misel, in šlo se je samo še za pokrščenje. Ker pa mladenič še ni bil polnoleten, je moral imeti po ceylonskih zakonih za spremembo veroizpovedanja dovoljenje svojega očeta. Oče dovoljenja seve ni dal in mladenič je bil že skoraj pripravljen zapustiti očeta in preživeti čas do svoje polnoletnosti med misijonarji. Toda tu so prišli na pomoč bratje jezuit j e sami: gorečše so fantu razlagali, da mu v tem slučaju ni treba ubogati svojega očeta, da njegov oče ni nikak učenjak, ker je njegova veda hudičevo delo, in več podobnih neumnosti. Da pri tem poučevanju se niso niti bali zmerjati starega učenjaka z imeni gotovih domačih živali, katere smatrajo Šinhalci ravno kot A-rabci in Židi za zelo nečiste in zaničevanje vredne. To je bilo seve preveč za člana naroda, kjer je spoštovanje štarišev najsvetejša stvar. To vse je seve v mladeničevi duši povzročilo naglo spremembo. Njegovo navdušenje za krist-janstvo in brate jezuite se je o-hladilo ravno tako hitro, kot se je hitro razvilo. Tedanji mladenič, pandu Batuvantudave, je danes skoraj petdesetleten mož in eden naj gorečne jših nasprotnikov krščanskih •misijonarjev, mogoče ravno zato, ker jih se spoznal pošteno od blizu. Ne smemo se torej čuditi, da v takih razmerah uspehi misijonarjev niso baš najsijajnejši. Če pregledamo okolnosti, ki so vplivale pri posameznih domorodcih, da so se pokristjanili; vidimo skoro v vseh slučajih, da niso prestopili niti iz verskega prepričanja, niti iz skrbi radi posmrtnega življenja duše, temveč iz gmotnih vzrokov. A to iz takšnih, da za tisti čas mogoče niti ni preostajala druga, enako udobna rešitev. V tem oziru je zbral zanimive podatke na podlagi letnih poročil misijonarjev samih angleški somišljenik Svobodne Misli Mr. C. Cohen v brošuri Foreign Missions, Their dangers and delusions (t. j. tuji misijoni, njih nevarnost in sleparstvo), izdani v založništvu tiskovne družbe angleške sekcije Svobodne Misli v Londonu. Da pokažem, kakšne uspehe dosegajo krščanski misijoni na Vzhodu, naj navedem le nekaj podatkov, ki pa zaležejo več, kot dolge zasluge. V misijonskem delovanju je najživahnejša n. pr. Church Mission Cociety, ki spada k anglikanski cerkvi; ta je imela v 1. 1899—1900 v Indiji 3242 misijonskih propagatorjev (t. j. duhovnov, učiteljev, zdravnikov i. dr. ki vsi služijo v misijonske namene), in za te misijone je bilo odposlano iz glavnega središča na Angleškem vsega skupaj čez 2 in pol milijona kron. Uspeh delovanja teh misijonov je bil pa ta, da so krstili omenjenega leta 8423 ljudi, izmed katerih je pa 5978 nedoraščenih otrok, a večina teh krščenih otrok so bili otroci že krščanskih starišev. Po drugih indijskih misijonih uspehi niso dosti drugačni. Tako so imeli misijoni Wesleyskih metodistov i-stega leta 2383 propagatorjev v Indiji, ki so krstili 604 odraščen-ce, od katerih jih je pa med letom zopet 295 odpadlo, tako da je znašala resnična pridobitev enem letu le 309 članov. To delovanje je veljalo čez 700.000 K. Enake razmere so po drugih misijonih, neizvzemši niti rimskokatoliških. Samo da so rimskokatoliški misijonarji prefriganej-ši, kot protestantski in se njih letna izvesfja ne spuščajo v takšne podrobnosti, kot protestantska, niti ne podajajo gotovih dat, temveč govore kar se le da v splošnih izrazih. Toda še ti podatki, ki že tako niso preveč u-godni, se pa še bolj spremene v škodo misijonov, da je bilo mnogo na novo pridobljenih spreobrnjencev kateregakoli misijona izvabljeno drugi krščanski cerkvi. Tako očita že omenjena Church Mission Society v svojem izvestju katoličanom, da so ji izvabili tekom leta čez 400 že krščenih rodbin. Katoličani pa očitajo isto zopet protestantom. Za razvitek misijonov takile prepiri niso ravno koristni, zato pa zelo pripravni za kritiko njih delovanja: vsaka stran kaže namreč svojega tekmeca v kar najostrejši, pa naj-pravilnejši luči, pri čemur se pa dotični tekmec pokaže po navadi umazan, da je grdo. če pa vpnštevamo še kakovost domorodcev, na krščansko vero spreobrnjenih, se mora odreči vsak odkritosrčen opazovalec brez predsodkov, pa naj bo sicer še tudi goreč kristjan, vsakoršne-ga upanja opravičiti krščanske misijone v Indiji. Da se me bo dobro razumelo, kaj menim s kakovostjo teh spreobrnjencev, moram zabočiti nekoliko v stran ter omeniti nekaj besedi o socijalnih razmerah v Indiji in o tem, v kakšnem razmerju so te socijalne razmere z uspehi krščanskih misijonov. V Indiji so bili namreč od davnih časov štirje družabni razredi, od sebe strogo ločeni; najnižji razred je bil določen zato, da je služil višjim razredom. Izven teh štirih razredov stoje takozvane pari j e, izmečki človeške družbe, smatrani za nečiste, katerim ni dovoljeno delati niti za najnižje ljudi zadnjega razreda. Tem pavijani so dovoljeni edino najnižji, gnjus vzbujajoči opravki, katerih prebivalci uvrščeni v razrede, ne smejo opravljati n. pr. čiščenje kanalov in stranišč, odnašanje mrhovine z ulic itd. In ravno ti, radi svojega položaja prefrigani in premedeni parije so spoznali veliki pomen krščanstva za zboljšanje svojega položaja. — Če sprejmejo krščanstvo — čeprav samo navidezno — postanejo s tem enaki svojim bližnjim ter morejo, ker so zelo nadarjeni, doseči primeroma zelo visok položaj, v najslabšem slučaju kot osebni sluge pri kakem Evropejcu krščanskega prepričanja. Ravnotako koit vsprejemajo ti parije iz zelo posvetnih povodov krščanstvo navidezno, delajo tudi cele črede beračev in lenuhov, ki se živijo s tem, da hodijo od misijona do misijona, prosijo vedno in vedno za podporo ter obljubljajo, da se dajo krstiti in odidejo zopet drugam, začno z vso komedijo zopet znova, ter si ne store prav nič iz tega, čeprav so krščeni tako celo po štirikrat. Jaz sem imel takšnega slugo; bil je to prvi sluga na mojem potovanju, Valdži Devdži po imenu. Prvotno je ne Hindu, nato se je dal krstiti od baptistov, pozneje je pa — bil vem iz kakega vzroka — prestopil k moha-medanizmu. Nato je gospodarju, kjer je služil, poneveril neko svo-to denarja, okrog 100 rupij, ter je imel priti pred sodnijo. Da bi se rešil sodišča, je šel k anglikanskemu misijonarju, se dal zopet krstiti ter dobil pri tem od botra omenjeno svoto, da bi mogel gospodarju narejeno škodo povrniti. Ko je stopil k meni v .službo, je imel v službeni knjižici že zapisano, da je katoličan. Ker sem se pa zelo zanimal za hinduške cerkve, v katere so me bramani prav radi vodili, in ker si tega ni znal drugače razlagati, kot da sem sam hinduške vere, se je delal pred mano hinda, molil hinduške bogove, opravljal vsak dan očistne obrede, obredne kopelji itd. Pri tem so se ga pa stare lastnosti (kraja, goljufivost) držale naprej, tako da sem ga moral nazadnje zapoditi iz službe. Drugi izmed hindu, ki prestopajo h krščanstvu, ne vidijo v novi veri nič drugega, kakor prostost, da smejo jesti in piti, kar se jim poljubi. Te svobode jim namreč ni puščala njih dosedanja vera, ki prepoveduje jesti meso in piti alkoholične pijače sploh. V to vrsto vrsto kristjanov je spadal brez dvoma moj zadnji sluga Jožef (katoličan), katerega sem imel za časa svojega bivanja na Ceylonu. Sicer je bil to dober dečko, toda njegova slaba stran je bil ar rak. Plačo je imel vedno en mesec naprej dvignjeno in je hodil skoraj vsak teden po predujme. Kakor hitro je imel predujem v rokah, je kupil arrak in se upijanil v pravem pomenu besede kot klada. Drugega jutra se je okopal, oblekel čisto, belo obleko, šel k spovedi in obhajilu in — to se razume samo p oseb — obljubil spovedniku, da ne bo nikoli več pil. Toda najpoznejše čez en teden se je vse znova ponovilo. Ko je enkrat zopet prišel po prednjem, sem mu prigovarjal, naj nikar ne pije, ker je to greh. Nato mi je odgovoril, da noče piti, da potrebuje denar za drugo stvar; če se mu pa vseeno primeri, da ne bi vzdržal, pa to baje tako ni tako hudo: 'enostavno pojde drugi dan k spovedi in vse bo zopet dobro. K temu pripominjam, da so i-meli tega slugo Jožefa za zelo dobrega katoličana in so ga misijonarji dajali vsem drugim domorodcem za vzgled, mogoče ravno zato, ker je hodil vsak mesec vsaj po štirikrat k spovedi. (Konec prihodnjič.) ZGODOVINA NOGAVIC. Nogavicam posveča dandanes ženstvo izredno skrb in pozornost. Zlasti sedanja moda, ki ljubi ozka in kratka krila, je dvignila zanimanje za nežne, fino izdelane nogavice, ki igrajo pri ženski obleki veliko ulogo. Zgodovina nogavic je razmeroma malo znana. Prvotno so bile nogavice šivane iz suknja ali usnja ter so se tesno oprijemale nog. Delane so bile skupno s hlačami kot podaljšek in so imele podplate iz usnja ali ličja. Že vojaki kralja Čira, ustanovitelja perzijske države — 558 — 529 pred Kristovim rojstvom — so nosili take nogavice. Pri Rimljanih so nosile najprej ženske in samo pomehkuženi moški obveze okrog meč in nog. Šele v petem in šestem stoletju so se jih posluževali splošno. Pa tudi že v srednjem veku so nosili pogostokrat take nogavice, poleg tega so se oblačli moški tudi že v šivane nogavice, ki so bile oddeljene od hlač. Sredi šestnajstega stoletja so začeli delati v Švici prve pletene nogavice. Ker so bile te nogavice navadno svilnate, so bile v tistih časih silno drage in redke. Splošno začudenje je vzbujal Henrik II., ko je prišel na svatbo svoje sestre z vojvodo savojskim v svilnatih nogavicah. Še koncem 16. stoletja se je branila žena nekega uglednega politika obleči svilnate nogavice, češ, da je vendar ponižna soproga, ne pa kaka razkošna gospa. Na brandenburškem dvoru so veljale takrat nogavice kot tolika nezaslišana potrata, da je dejal nekoč Ivan Brandenburški svojemu svetovalcu Bertholdu pleni. Mandelslohu, ki je oblekel na delavnik nogavice: — Ej, ej, Berthold, tudi jaz i-mam svilnate nogavice, a jih nosim samo ob nedeljah. Koncem 16. stoletja se je prikazala fina svilnata nogavica tudi na Angleškem. Kraljica Elizabeta je dobila od nekega trgovca svilnatih tkanin v dar par črnih svilnatih nogavic, s katerimi je imela velikansko veselje. In v čem se je kazalo to veselje? Prepovedala je vsem svojim dvornim damam, nositi take nogavice. In ko je Anglež Lee izumil stroj za izdelovanje nogavic, je kraljica Izabela z vso silo zatirala to obrt; hotela je biti edina v deželi, ki bi nosila tako fine nogavice. Izumitelj Lee je bil globoko u-žaljen zaradi take nehvaležnosti; obrnil je hrbet svoji domovini in je šel na Francosko, kjer ga je Henrik IV. prav gostoljubno sprejel. Njegovi drugi soprogi Mariji Medičejski so plele do tedaj njene dvorne dame volnene nogavice. Kakor razdražene levinje so planile te dame na Lee-ja, ki jim je hotel odvzeti privilegij kraljevskih izdelovalk nogavic. Kovale so tako dolgo, da so resnično pregnale nesrečnega izumitelja tudi s francoskega dvora. Še-le ko se je na Francoskem začela moda kratkih hlač, so nanovo uvideli potrebo lepih nogavic. Z naj večjimi žrtvami so sestavili nekaj Lee-jevih strojev, ker sedaj so spadale k elegantni obleki vedno tudi umetno izdelane svilnate nogavice in dragoceno okrašene podveze. V začetku 18. stoletja so nosili z zlatimi in srebrnimi niti prepletene nogavice s kovinastimi za-ponami. Francoska revolucija — 1789. —, ki je bila toliko sovražna kronanim glavam, tudi ni imela u- smiljenja z nogavico. Zapuščena in zanemarjena, se ni več brigala, da izpopolni svojo obliko in barvo. In tako je prišlo, da so nosili skoraj samo še bele nogavice. Za časa naših starih mater je dobila nogavica zopet večjo veljavo. Toda svilnate nogavice so ven-dar-le vedno bolj izginjale in so se umikale solidnim in praktičnim nogavicam iz drevesne volne. Danes pa polaga ženstvo na no gavice zopet veliko vrednost ter potroša zanje zopet mnogo denar, ja. Po mestih mnoge gospe nosijo visoke, prozorne nogavice, ki so pač lepe, a malo trpežne. Mnogi pravijo, da poglej žensko pod noge, pa boš vedel, kakšna je. Lepo osnaženi čevlji in čedne, cele nogavice pričajo, da ljubi njih nositeljica — snažnost in pa red! Boj za šolo v Belgiji. Združeni naprednjaki in socijalisti so dosegli v borbi proti klerikalni šolski predlogi, po kateri bi izželi samostani letno 20 milijonov od davkoplačevalcev in v kateri je bila dejanski odpravljena šolska dolžnost, lepe uspehe. Trije naj-klerikalnejši ministri, Schollaert (predsednik). Helleputte in Lie-baert so morali odstopiti. Vladna klerikalna večina znaša samo še 6 glasov. Že pri zadnjih volitvah so imeli neklerikalci 16.000 glasov večine, prihodnje' leto pa, bode vsekakor ultramontancem odklenkalo za vselej v Belgiji. AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO! POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00 Poštnina je s tem že plačana. Priporo?! se rojakom »SHEBOYGAN WIS .groc ri sko prodajalno H Ger lacba, kateri jo »odi že čez 12 let nad vse zido»oljst' odjemalce». Naročila na dom' ozi Frank Piitgiro r. H.GERLACH&CO. T rgo\ ci fatfjsra, arroceHIsklh potrebščin» moke in živeža 2111 D, liti SI, SHSSOM W1S, Telefon 630 White. ITALIJO IN ADRIJO PO STARI IN ZANESLJIVI CUNARD ČRTI VSTANOVLJENA 1840. POSEBNI ZIM3KI PARNIKI NOVI JORK - SREDOZEMSKO MORTE — ADKIJA Franconia (nov. 1911) .18.150Ton Caronia ............. 20.000 Ion Laconia (nov. 1912) . 18.000 Ton Carmanla.......... 20.000 Ton Ogrsko-atneriška postreita IzNewYorka v Reko in Trst skoz Gibraltar Gencvoir Ntpclj Novi moderni parnila na dva vijaka. Po ?ebno izbrani za to plovbo: CARPATHIA - 13.600 tonov P AN N O S I A • - 10.000 tonov ULTONIA • - 10.400 tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. Phone: Canal 80. H0ERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prostgorak in mrzel prigrizek v.ak dan. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najtolšo zalogo Me in mMn oMe. Feeling Better Already JZZZZZZZZZZČZSSZZ^ | [| fl/X'l 1 \ / ihankjijou! Srečen sem, kor sem poslušal vaš svet in se zdravil z Dr. Richterjevim Pl-EiPELL Ozdravel me je bolečin v in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice. F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl Street, New York, N.Y. Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25e. ali 50e.) >«!>«! P»P"P">" P”#" ^ 2020 Blue Island Ave., Chicago, III. OBVESTILO! Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi druJtVena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista “Glas Svobode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. i i f ? 1 i I i I n Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.- VLOGE 84.000,000.00 GLAVNICA . $400,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva I« edina češka državna banica v Chldngl. Plačuje po 3% od j vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. PoSljamo denar na vse del« f L s veta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. { V £jemu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svc'e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433, | Pijte najboljše pivo n k ^ Pater Srtioenliofen Brewing Co. g M PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. RESNICA. če bi začel hraniti pet let nazaj po 50c na dan, imel bi danes $1.000. Prični z današnjem dnem in imej danes pet let toliko. INDUSTR1ALS AVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto v soboto zvečer Kapitala čez pol od 6 do 8. milijona dolarjev.