Učiteljstei Tovariš ^^ , #v . ... Uredništvo tn uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem Stanovsko politiško glasilo UJU — Pover/eništvo Ljubljana. zffizz&jssk trÄÄim" Izboljšanje materialnega položaja učiteljstvu. Bilo je v predvojni dobi — starejše uči« teljstvo se bo še dobro spominjalo teh časov — ko je bila borba za materialno izboljšanje učiteljskega stanu naravnost brezupna. Ni država ni dežela nista hoteli uslišati glasu učiteljstva. Pristranost je vladala celo pri po» deljevanju kruha! In čim težja je bila borba, tembolj se je učiteljstvo oklepalo organizacije, tembolj se je zavedalo, da je treba skupnosti in vztraj« nosti in da se le z vztrajnim neumornim de« lom pride do uspeha. Da je za dosego uspeha treba dela in da se je po neuspehu treba vzravnati in da je treba zopet — podvo« jenega dela in če se zopet ne uspe, da je treba pričeti zopet znova še z intenzivnejšim delom — dokler se ne uspe! Kdor omaga, je slab bojevnik, on ni za borbo, najmanj pa za borbo v prvih vrstah, kjer je treba tudi ob neuspehih jeklene volje in največjega samozatajevanja da se uduši malodušje, ki je pogibelj vsaki borbi, in (ki ga ne sme poznati resen bojevnik. Neuspeh je resnemu delavcu povod, ki mu vlije v žile novih sil in volje za koncentracijo novih moči v dosego svojega cilja. Danes smo približno v enako težkem položaju. Učiteljstvo ječi pod težo nezadost« nih sredstev za življenske potrebe. Ječi pa pod težo še nečesa drugega — pod težo iz« gube moralne sile, upanja za izboljšanje... Ne vsi, nekateri so, ki omagujejo — mnogo jih je! Zavest jim je padla celo tako daleč, da v svoji slepoti in nepreudarnosti groze celo z izstopom iz skupnih vrst iz onih skupnih vrst, ki danes edino delajo za nj h dobro. Slepota jih dovaja tako daleč, da tolčejo po onih in jih delajo odgovorne, ki so storili vse da bi odvalili težko breme z učiteljstva, ki teži učiteljstvo in tudi nje same. Toda tudi to ne sme dovesti resnega bo« jevnika, da bi pričel omagovati, ne sme ga dovesti do malodušja, da bi opustil započeto delo, da bi zapustil skupne vrste — in sto« pil v ozadje ter gledal — kaj bo... Ne! Za te ima resen bojevnik samo eno besedo, in ta je: »Oče odpusti jim...« Prišel bo čas, ko bodo sami spoznali svojo slepoto, ako niso prežeti egoizma že tako daleč, da niti do tega spoznanja ne bodo prišli in niso več sposobni priti. In tudi nič za to! Gremo preko njih; mi, ki imamo dobro voljo, da vztrajamo do konca da si delimo težke ure. kakor si bomo delili ob uspehu vesele. Zlato se preizkuša v ognju, človeka v težkih časih! Več na učiteljstva je še zdrava, je še razsodna, razume položaj, razume težko borbo. In to daje moč,. to vliva nove sile vkljub neuspehom, da se poizkuša vedno iz« nova ifi iznova otresti bremena ki teže — nas vse. t Nečemo obupati! Po dolgih letih predvojnih časov je bil nepozaben moment oduševljenja za učitelj« stvo, ko je prvi jugoslovenski parlament iz« boljšal gmotni položaj vsemu učiteljstvu v državi. Mlajše generacije se niti ne zavedajo te velike razlike, ki jo je občutilo učiteljstvo. Nagrajeni so bili posebno vsi oni, ki niso LISTEK Osnovni razred v luči sedanje vzgojno-didaktičnih načel,, {Spisal: Leo Pibrovec.) (Založila Slovenska Šolska Matica. 1929. Na« tisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.) Novo delo je zopet obogatilo našo pe« dagoško literaturo. Tovariš velike pridnosti in šifoke izobrazbe nam podaja jasno sliko poti, ki jo uporablja v smeri poučnega in vzgojnega cilja po principih delovne šole. Je to eno najzanimivejših in najpomembnej« ših del naše mlajše pedagoške literature. Iz knjige se namreč zrcali doživljeno delo de« lovne zajednice osnovne stopnje in je s tem po avtorju podan res pravi ključ do umeva« nja vseh strani novodobne šole. Pri proučitvi vsebine bo vsakdo dobil jasen upogled v delo take zajednice, saj nam avtor kot prvi zanimivo slika mnogo važnih, doslej še ne« pojasnjenih vprašanj. S1 svojim delom nam podaja celotno sli« ko Učnega postopka, na podlagi katerega je dosegel' izredno lepe uspehe v svojem raz« nikdar obupavali, ki niso nikdar izgubili za« vesti, da le konsekventna vztrajnost prinese uspehe tudi v najtežjih časih. Nekaj let za tem. 1923. se je izpolnila druga dolgoletna želja učiteljstva» njega konsekventna zahteva, da se izenači z osta« lim državnim uradništvom. To je prinesel učiteljstvu uradniški zakon. Izvojevala je to konsekventna vztrajnost! Gospodarske prilike pa so postale take, da se je z njimi poslabšal položaj vsega uradništva. Pokazalo pa se je tudi, da plače po tem zakonu med poedinimi kategorijami niso v nobenem pravem razmerju. Razmerje med I. ter II. in III. kategorijo absolutno ni odgovarjalo. To je rodilo klic po reviziji! No, niti plače uradništva I. kategorije niso več zadoščale kaj šele ostalih dveb ka« tegorij, ki so bile toliko manjše. Imajoči to okolnost v vidu, so poedini resorni ministri izboljšali s specialnimi za« koni gmotni položaj uradništvu. Tako je bil izboljšan gmotni položaj uradništva I. kategorij v vseh resorih z znat« nimi mesečnimi dokladami od 520 do 2700 Din mesečno. II. kategorija je ostala zadaj in so do« klade prejeli le resori ministrstva financ, trgovine in industrije, socialne politike in narodnega zdravja in zun. min. po 600, 450 in 300 Din mesečno. Uradništvo II. in III. kategorije ostalih resorov ni dobilo še do« datkov. Vsi so željno pričakovali za 1. april obe« čani uradniški zakon, da izravna in pritegne tudi ostale resore in kategorije ter izenači in izboljša vsem. Že v zadnjem poročilu smo omenili spre« jem in koncert v Kraljevem Gradcu. — Orne« niti jč še to, da je bil zbor v tem mestu ves čas svojega bivanja gost mestnega šolskega sveta, ki je svoje gostoljubje spremenil v naravnost sijajno pogostitev. V Olomuc! Dne 2. aprila ob 9. zjutraj se je zbor po« slovil od prijaznega in gostoljubnega mesta in se z najlepšimi vtisi odpeljal proti Olo« mucti. Navdušen je bil sprejem in na kolodvo» ru se je kar trlo ljudi, ki so sprejeli in po« zdravljali naše pevce. Oficielno so pozdra« vili zbor zastopniki učiteljstva, Češko slov. jugoslov. lige, vojaštvo, pevci in drugi. Za vse pozdrave se je zahval 1 predsednik zbora tov. Tit Grčar. Koncert se je vršil zvečer v dvorani Narodnega do« ma. Zelo obširna dvorana je bila polna ob« činstva. ki je z največjim navdušenjem spre« jelo in pozdravljalo jugoslovenske pesmi, a zboru samemu so razna društva in korpora« cije poklonile krasen srebrn venec iz I povih listov in zlatimi trakovi, na katerih so gravi« rana imena vseh darovalcev. Po koncertu še skupna večerja z navdušenimi napitneami in krasno zabavo, ki pa je morala biti pre« kinjena, kajti že zgodaj zjutraj je odpotoval zbor v Brno. redu. Avtor svojega dela ne predlaga v po« snemanje, marveč opozarja, da je treba učni postopek prikrojiti potrebam šolskega oko« lisa in duševnemu razvoju otrok. Umevno je, da si bo marsikdo želel še tu in tam nekatera poglavja v obširnejši obliki. Na žalost je moral pisec mnogo gradiva vsled previsokih tiskovnih stroškov izločiti in je marsikaj opuščeno, kar bi zanimalo to« variše. Kdor bo usmeril pot v novo smer, b.o pa v knjigi našel bogato navodilo trajne vrednosti. Vredno je, da ji posvetimo vse zanimanje, kajti motriti je ni samo s stali« šča znanja n sposobnosti g. pisca, temveč tudi iz njegove ljubezni do mladine in do svojega poklica, v katerem kaže učitelja« umetnika ki pozna tajinstveno življenje mladih duš in tako v živem ustvarja in obli« kuje. Je pač učitelj, ki ž;vi z otroci in ve, s kakšnimi uspehi lahko zaključuje leto. S svo« jim delovanjem si je pr dobil ljubezen vse okolice, ki z zanimanjem spremlja njegovo delo. Kako se njegovo delo ceni, nam priča dejstvo, da so ga tekom časa mnogokrat po« setile skupine hospitantov Dravske in Sav« ske banovine in pa tudi to da se pripravlja prevod njegove knjige v srbohrvaščino. Knjiga obsega 192 strani velike osmerke v mehki vezavi. Barva platnic se prijetno ujema z ono naslovnega napisa, zunanja ob« lika z ravn'mi robovi pa napravlja ugoden vtisk. V 18 poglavjih, od katerih je posebno tretjemu, četrtemu, petemu in šestemu pisec Prišel je prvi april! Uradniškega zakona ni, za učiteljstvo je prišla vest, da je državna stanarina ukinjena in učiteljstvo se bori za stanarino z občinami. Državne stanarine ni in s tem tudi ni več razlike med naturalnim stanovanjem in državno stanarino in učitelji ter upravitelji, ki imajo naturalna stanova« nja, imajo od 1. aprila manjšo plačo kakor so jo imeli prej. Listi so že poročali, da je učiteljstvo v zadnjem času mnogo izgubilo: izgubilo je 321etno službeno dobo, izgubili so šolski upra« vitelji funkcijske upraviteljske doklade, ki so jih imeli po prejšnjih določilih, itd. Delo in odgovornost učiteljske službe se je z novim zakonom o narodnih šolah jako zvečala. Učiteljski študij se je povišal. Za vstop v učiteljišče se zahtevajo 4 razredi srednje šole in se sprejemajo samo najodl č« nejši dijaki in dijakinje. Študij na učiteljišču se je povečal na 5 let torej skupaj 9 let. Od« ličen dijak se bo premislil iti na učiteljišče iz 4 srednje šole, ker v srednji šoli napravi že čez 4 leta maturo, medtem ko ob pre« stopu na učiteljišče maturira šele čez 5 let. Če gre pa iz 5., 6, ali celo 7. razreda srednje šole na učiteljišče, maturira šele z 10 do 12 leti, torej istočasno, ko bi absolviral uni« verzo, če bi šel naprej. V najboljšem slučaju torej, kot najbolj« ši absolvent nižje srednje šole, maturira uči« telj po 9 letih, kar upravičuje učiteljstvo za v',šjo uvrstitev od II. kategorije in do višjih prejemkov od sedanjih. Učiteljstvo torej upravičeno pričakuje, da se mu gmotni položaj nujno izboljša, ker stanje postaja neznosno. Prvo pa je, da se vsaj izravna z osta« limi! Velik uspeh v Brnu. Turneja se je bližala že koncu in je bil v Brnu predzadnji koncert, toda navdušenje za pevski zbor jugoslovenskega učiteljstva ni ponehavalo, marveč se je ravno nasprotno čimdalje bolj večalo in je doseglo morda ravno v Brnu svoj vrhunec. Nikakor ni mo« goče točno povedati kje je bil sprejem bolj navdušen, kje uspeh lepši, kajti zboru so bili prirejeni povsod naravnost sijajni spre« jemi. V Brnu, kamor so dospeli naši pevci 3. aprila, jih je pozdravila cela vrsta zastop« nikov, ki so pozdravili zbor v imenu mestne občine, učiteljstva, lige, pevskih društev, slovenskih akademikov in drugih korporacij. Koncert v Brnu je bil najlepše obiskan, kajti veLkanska dvorana v Stadionu je bila polna občinstva in tudi uspeh, ki ga je tu dosegel zbor, je bil naravnost ogromen. Navdušenja in ploska« nja ni bilo ne konca ne kraja. Mnogo pesmi je moral zbor ponavljati in v priznanje je dobil ta večer sedem krasnih vencev, ki so jih podarila zboru razna društva. Po koncertu se je vršil svečani banket v posebni dvorani Stadiona. Zabava je potem trajala pozno v noč kajti drugi dan je bil namenjen počitku in ogledo\anju mesta in se je ta odmor že zmučenim pevkam in pev« cem zelo prilegel. posvetil posebno pažnjo, nas seznanja s praktičnim delom delovne zajednice. Že v skrbno napisanem uvodu seznanja čitatelja s smernicami novodobne šole, in to na pod« lagi izkušenj lastnega doživljanja, kot pro« rok istinitosti stremljenj, ki jih narekuje duh časa. Dosedanja metoda sama nam je onemogočila spoznati otrokovo duševnost. Otrok se je moral uživeti v učiteljevo dušev« nost, ker se učitelj v otrokovč ni mogel. Od« tod neskladnost in nezadostni uspehi! Pisec poudarja, da otrokove duše ne smemo siliti v smer, ki je ne zanima. Akoravno so poglavja porazdeljena po predmetih, je vendar točno razvidna vez. ki prepleta nalik živi nitki vse zajedniško živ« ljenje v šoli. To ni ona okostenela učna pot formalnih stopenj, kjer vara učitelj sapiega sebe in mlad no. marveč predpostavlja samo« delavnost rešitev pojavljajočih se problemov z dokazi in tehnično izpeljavo uporabljanja kot delom otrok — faktično torej samo aktivnim delom kot produktom duha, fanta« zije in roke. Zelo važno je drugo poglavje, v katerem obravnava razvojno stopnjo šestletnega otro« ka s posebnim ozirom na prevažno delo uč;teljevo. Kakor ostala, je tudi 3. poglavje opremljeno s kratkim uvodom in tolmači po« stopek pri poučevanju čitanja s potrebnimi primeri in pojasnili. Značilnost dela je. da ves pouk in prdobitve temelje na doživlja« jih. Sledi zanimivo poglavje o pisanju, t. j. VABILO na sejo sirjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana, ki bo dne 26. aprila 1930. na drž. ženskem učitel/išču v Mariboru. Začetek ob 10. uri. * DNEVNI RED: 1. Predsedstveno poročilo. 2. Poročila funkcionarjev. 3. Popotnik in uredniški odbor. 4. Učiteljska gospod, poslovalnica. 5. Sklep glede pokr. skupščine. 6. Samostojni predlogi. 7. Slučajnosti. Opomba: Samostojni predlogi naj se pošljejo poverjeništvu do 18. aprila 1.1. Člani širjega sosveta so vsi predsedniki, odnosno njih namestniki in člani ožjega sosveta. Zaradi važnosti dnevnega reda pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana, dne 8. aprila 1930. Andrej Skulj, Jos. Kobal, poverjenik. tajnik. Zadnji koncert se je vršil v Bratislavi, kamor je prispel zbor v soboto 5. t. m. Sprejem v Bratislavi ni prav v ničemer zaostajal za prejšnjim . Za« stopniki raznih društev in korporacij so po« zdravili zbor, a v imenu zbora se je zahvalil za vse pozdrave tov. Grčar. Tudi večerni koncert je uspel nad vse sijajno. Dasi so bili pevci in pevke že zmu« čeni od dolgega pota, vendar so še vedno z lahkoto izvajali ves program. Navdušenja in vencev seveda tudi tu ni manjkalo. Povratek v Ljubljano. S koncertom v Bratislavi je bila zaklju« čena, nad vse pričakovanje dobro uspela turneja Pevskega zbora UJU po Češkoslo« vaškem in zbor se je vrnil v ponedeljek 7. t. m. ob 13"45 v Ljubljano. Precejšnja množica učiteljstva in dru« gega občinstva se je zbrala na kolodvoru in ko je pripeljal vlak tudi naše pevce, je naj« prej zasvirala železničarska godba »Sloga«, nato so pozdravili naše pevce v imenu mest« ne občine g. dr. Zarnik, nato češkoslovaški konzul dr. Resi; v imenu Saveza jugoslov, pevsk;h društev je pozdravil zbor g. dr. Švi« gelj. sledil je še pozdravn' nagovor sreskega šolskega nadzornika za mesto Ljubljano g. Andreja Rapeta, nakar so se pevci razšli. razvoju svojstvene pisave z nekaj zgledi osebnih pisav. Posebnost zase, a tesno ve« zani na ostalo, sta poglavji o računstvu in stvarnem pouku. Kdor bo knjigo temeljito pregledal, bo v imenovanih in ostalih poglav« jih našel vse. S knjigo nam pisec podaja no« vodobne preizkušnje ki odločno kažejo pra« vo smer in pa razmerje, ki naj vlada med učencem in učiteljem. Ker b; razporedba obravnavanih črk na strani 51., ki se z ono v seznamu učne snovi točno ne ujema, znala motiti, bi bilo potreb« no pojasniti, da se je delo vršilo na sledeči način: Še preden se je pričelo s sistematsko obravnavo črk (tiskanjem), so se spoznavali nekateri glasniki, ki so jih otroci zavestno izgovarjali. Obravnava glasnikov po načrtu je sledila kasneje. Risbe k poglavju »Pouče« vanje čitanja« so čiste, po večini posrečene, samo praznine na straneh 183. in 185. delajo neugoden vtisk. V splošnem je delo temeljito kakor je g. pisec sam. Žal, da deluje v neznosnem položaju, ki mu ovira delovanje, ki je v ko« rist mladine in naroda. Opravlja zaslužno kulturno delo, ki je vredno tudi pozornosti s strani merodajnih faktorjev. Druga knjiga je skoro gotova in za tisk pripravljena. V interesu našega pedag. slov« stva pa je, da prvemu delu sledi drugi, tretji in četrti, kar bo pripomoglo k enotnemu delu in povzdigi našega osnovnega šolstva. B. Triumfalna turneja pevskega zbora UJU po Češkoslovaški, Termin za Mladinsko Matico je potekel, pošljite naročilnice! Pravilnik Djačkega Doma. (Za vsie one, ki potuje j|o sami ali z otroci v Beograd.) Izvršni odbor je predpisal sledeči pravil« nik za red v Dačkem domu: I. del. Red v domu. Čl. 1. Za inventar v domu, kakor tudi za red v njem odgovarja gospodar. Dokler ne bo izvoljen gospodar, bo vršil te posle usluž« benec. ki ga postavi izvršni odbor. Čl. 2. Dom se zapira pozimi ob 8. uri, a poleti ob 10. uri zvečer. Kdor bo hotel po tej uri iti v dom, plača 2 Din. Izvzeti so le učenci ekskurzisti, ki izostanejo zaradi skup« nega izhoda. Čl. 3. Stanovanja v domu, ki so name« njena učiteljstvu, smejo uporabljati samo člani UJU in učenci osnovnih šol. Stalno se teh stanovanj ne sme dajati v najem. Čl. 4. Učitelj i(ice), člani UJU plačajo za eno prenočišče brez kurjave 10 Din, s kur« javo 15 Din. Učenci ekskurzisti plačajo za pjrenočišče ipo 3 IDin. Čl. 5. Za čistost in red v domu bo skrbel služitelj doma po navodilih gospodarja. II. del. Dolžnosti gospodarja. Čl. 6. Gospodar je dolžan: a) Voditi inventar celokupne imovina in polaga ob koncu leta o tem račun. b) Dogovorno z blagajnikom oskrbovati manjše potrebščine, a za večje podajati pred« loge, po blagajniku izvršnemu odboru. c) Voditi knjigo za prenočišča, ki je do« ločena za evidenco oddajanja postelj pobirati pristojbine od vseh oseb, ki prenočujejo v domu in vsakih štirinajst dni oddati blagaj« niku račune in denar od pristojbin. III. del. Ekskurzije in ekskurzisti. Čl. 8. Vsaka ekskurzija mora biti štiri« najst* dni prej prijavljena izvršnemu odboru zaradi razporeda in drugih priprav. V prijavi se mora navesti število otrok (dečkov in de« klic) in koliko dni prenočujejo v domu. Vodje ekskurzije morajo dobiti poročilo do« ma še pred odhodom na pot. Čl. 9. Za neprijavljene ekskurzije ne nosi Udruženje odgovornosti za slučaj, da jim ne more dati prenočišča. Čl. 10. Gospodar doma odkazuje ek^kur« zistom prenočišča. V knjigo vpiše samo ime voditelja ekskurzije in število učencev in po« bere takso za prenočišče v naprej za ves čas. Čl. 11. Do brezplačnega prenočišča v do« mu imajo pravico: Vsi člani širjega odbora, predsedniki in tajniki sekcij, ko pridejo v Beograd po poslih udruženja. Čl. 12. Prehrana otrok v domu ni obvez« na. V slučaju pa, da se to želi, se sporazume vodja ekskurzije z gospodarjem doma. Ko« silo se servira le v jedilnici in ne po sobah. Čl. 13. Kopanje v poletnem času je za ekskurziste brezplačno a vodje plačajo po 2 Din. Kopanje pozimi stane za učitelje in učiteljice po 10 Din. Čl. 14. O sprejemu učencev drugih šol, razen osnovnih določa posebej izvršni odbor. Učiteljski pravnik. —§ Do 8 dni dopusta učiteljstvu. Kra« Ijevska banska uprava dravske banovine je izdala sledeči odlok: I, No. 3704. Ljubljana, dne 10. marca 1930. Pooblaščenje podrejenih starejšin glede dovoljenja odsotnosti. Vsem gg. sreskim načelnikom in g. starejšim sreske izpostave v Škofji Loki. Na podlagi § 36. za« kona o banski upravi pooblaščam gospode starejšine naslovnih uradov, da dovoljujejo bolezenske dopuste in dopuste po privatnem poslu nameščencem tamošnjega urada do največ pet dni na leto učiteljstvu podrejenih osnovnih šol pa največ do osem dni na leto. — Pri dovoljenju bolezenskih dopustov je upoštevati določbe čl. 108. zakona o civilnih uradnik h in o*stalih državnih uslužbencih, dopusti po privatnem poslu pa se dvoljujejo le, če je dejanska potreba dokazana. — Vsa« ko dovoljenje dopusta je semkaj javiti in po izrabi dovoljenega dopusta zabeležiti v pod« ročni izvod uslužben.ikega lista. — Ban: Du« šan S e r n e c , s. r. —§ Kam je nasloviti vlogo glede odteg* ljajev za nabavi jalne zadruge. Na tozadevna vprašanja z ozirom na zadnjo listnico ured« ništva v »Učit. Tovarišu« sporočamo priza« detim, da je vlogo naslov ti na Kraljevsko bansko upravo — oddelek (IV. v Ljubljani. Prilog n'!. Takse je prosto po čl. 128. čin. zak. DRUGO GORUP & Co. LJUBLJANI JbL MIKLOŠIČEVA CESTA 14/ 'S» Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. Naro čila po men se izvršujejo hitro in točno Ferijalni Savez učiteljstva. —f Letovanje v Velaluki. Vsem prigla« šenim sporočam, da pošljem čeke za vpla« čilo takoj, ko jih prejmem! Vsem onim tova« rišem(icam), ki pričakujejo sporočila, ako je njihov priglas sprejet, sporočam, da je. Vsak priglas se bo toliko časa upošteval, da bo število 100 popolno, kar bo pravočasno jav« ljeno! Posebne tiskovine »Prijavnice«, kakor sem jih pošiljal prejšnja leta, sedaj izosta« nejo. Priglas se upošteva samo takrat, kadar je priložena članarina! Kdor pošlje priglas s članarino, se smatra, da je vpisan kot udele« ženec letovanja in da do 1. junija poravna vse plačilne obveznosti! — Slavko Mrov« 1 j e , gl. pov., Slovenjgradec. Osebne zadeve. —i Upokojitve. Z ukazom so upoko« jeni: Serajnik Lovro, šolski upravitelj v Pri« hovi; Riedl Marija, učiteljica v Leskovcu; Jelovšek Fortunat, šolski upravitelj v Libo« jah; Mulaček Zofija, učiteljica v Mariboru; Voglar Emilija, učiteljica v Vidmu; Kozina Ana, učiteljica v Ljubljani; Trofenik Drago, učitelj v Laškem; Soštarič Aleš, šolski upra« vitelj v Trdkovi; Rajman Ljudevit, upravi« telj gradanske škole v Čabru. — Napredovanje v 1. grupo II. kategorije so povišani: Sokol Adolf, učitelj v Kotlju, Kotnik Ema, učiteljica v Guštanju, Šimon Rudolf, učitelj v Tolstem vrhu, Džuban Jo« sip, učitelj v Križevcih, Bric Dominko, učitelj na Dobrovi, Gorišek Simon, strok, učitelj me« ščanske šole v Mežici, z 10% po čl. 7. urad. zakona, Zupan Franc, učitelj na Viču, Kreps Arnold, učitelj v Odrancih, Planer Albert, učitelj v Sv. Pavlu, Hribar«Truger Teodora, učiteljica v Kočevju Dobriha«Sadnik Hilda, učiteljica v Sv. Pavlu pri Preboldu, Sedlak Gizela. učiteljica v Mostah, Ganslmajer Ana, učiteljica v Kočevju, Rus Marija, učiteljica na Poljanah, Kadunc Karolina, učiteljica pri Sv. Gregorju, Vomer Ivan, učitelj v Mariboru, Prudič Ana učiteljica v Cerknici, Pirjevec Ivan, učitelj v Šmartnem pod Šmarno goro, Kovačič«Jurko Olga, učiteljica v Kostrivnici, Kromar Julij, učitelj v Brežicah, Smolik Ru« pert, učitelj v Koroški Beli, Gobec Regina, strokovna učit. mešč. šole v Slovenjgradcu, z 10% po čl. 7. urad. zakona. Dobrnik Leon, šolski upravitelj v Stranicah, Matelič Ivan, učitelj v Mariboru, Šalda Leopold, šolski upravitelj pri Sv. Lovrencu, Janežič Avgust, učitelj v Šoštanju, Pavletič Franc, učitelj na Vrhniki, Šerbec Josip, učitelj na Muti Ber« toncelj Jos:p učitelj v Kovorju, Spindler Šte« fanija, učiteljica v Veržeju, Sorec Karel, uči« telj na Selah, Sajovic Marija, učiteljica v Že« leznikih, KordonsLejler llvana, učiteljica v Gor. Logatcu, Porenta Uršula, učiteljica na Hruš:ci, Župančič Elizabeta, učiteljica v Ra« tečah Klugler Ivan, učitelj v Podgorju, Kump Leopoldina, učiteljica v Ljubljani, Verk Mi« loš, učitelj pri Sv. Križu, Firm«Slemenšek Ire« na, učiteljica v Radvanju, Lasič Josip učitelj v Kaplji. — V 2. grupo II. kategorije: Ari« gler Marija, učiteljica v Trebnjem, Plevelj Leopoldina, učiteljica v Jevnici, Švarc Silva, učiteljica na Drenovem griču, Raspotniik Alojzija, učiteljica na Zidanem mostu, Go« ljar Franja, učiteljica na Jež:ci, Košak«Ur« bančič Terezija, učiteljica na Viču, Vutkovič« Povh Marija, učiteljica v Krškem Golmajer« Sušnih Franja. učiteljica v Brežicah, Rupnik« Terpin Antonija, učiteljica pri Sv. Emi, Hvala Mihaela. učitelj;ca v Št. Rupertu, Lazar An« ton, učitelj pri Sv. Martinu, Jakac Andrej, učitelj v Mariboru, Dujc Mirko, učitelj v Šmartnem ob Paki, Visočnik Andrej, učitelj v Pamečah, Černe Josipina strok. učit. mešč. šole v Mariboru, z 10% po čl. 7. urad. zak.. Hribar=Bergant Pavla, učiteljica v Dolnji Lendavi, Lavrenčič Ivan, strok, učit. mešč. šole v Mariboru, z 10% po čl. 7. urad. zak.. Perme«Primajer Ljuba strok, učiteljica me« ščanske šole v Mariboru, z 10% po čl. 7. urad. zak., Bregant Marija, učitelj ca v Sliv« niči, Petriček Elizabeta, učiteljica v Žalcu, Kreiner Marija, učiteljica v Kočevju, Matko« vič Marija, strok, uč teljica pom. šole v Ljubljani, z 10% po čl. 7. urad. zak. Vidmar Alojzija, učiteljica v Leskovcu, Merala Leo« poldina, uč teljica v Kočevju, Urbanc«Milač, Katica, učiteljica v St čni Hrovat Ivan, uči« telj v Ihanu, Zoreč Francka, strok, učiteljica mešč. šole na Jesenicah z 10% po čl. 7. urad. zakona. Mihelič Ivana, učiteljica v Preski Serajnik Jelisava, učitelj ca v Mariboru, Av« gustinčič Rajko učitelj pri Sv. Iju v Slov. goricah, Šorli Marija učiteljica v Mariboru, Kladnik«Vrtačn h Vilma, učiteljica v Sevnici, Kirar Josipina, učiteljica pri Sv. Petru Faga« nel Stanislava, učiteljica na Viču, Planer« Versolati Marija, učitelj ca pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Levstik Marcela, učiteljica na Stu« dencu«Ig, Čarman Iva. učiteljica v Vel. Trnu, kasagrande Ljudmila, učiteljica v Stranjah, Likar^Gospodarič Erna učitelj ca na Rakeku, Ambrožič Ivana, učiteljica v Dolenji vasi, Porenta Viktor, učitelj v Št. Vidu, Fajdiga« Sorčan Ana, učitelj ca v Hrastniku, Krapš Ana učiteljica v Litiji, Zcmljič«Korbar Josi« pina, učiteljica v Ljubljani, Močnik Pavla, učitelj ca v Devici Mariji v Polju Voršič An« tonija, učiteljica v Dobrni Pirnat Viktor, učitelj v Novem mestu, Munda«Štrumbelj Pavla, učiteljica v Novem mestu, Cerar Iva« na, učiteljica v Hrušici Hasl Ana, uč teljica v Ptuju, Sever Marija, učiteljica v Cvenu, Sušnik Marija učiteljica v Dobrepoljah, Kri« žaj Karolina, učitelj ca v Dobrepoljah. Peč« jak«Kamenšek Ana, strok, učiteljica mešč. šole v Št. Vidu pri Ljubljani z 10% po čl. 7. urad. zak., Klobar Štefanija učiteljica v Li« tiji, Martelanc Justa učitelj ca v Božakovem. —i Napredovil so v II./3. skupino: Fakin Dragotin, učitelj, Boštanj; Podboj Ana, uči« teljica, Rajhenburg; Tavčar Angela, učite« ljica, Javorski Rovt; Četar Olga učiteljica, Sv. Barbara v Halozah; v II./4. skupino: Je« reb Bogomir, učitelj v Cerkljah; Eržen Ana, učiteljica v Žirih; Lunder Dušan, učitelj v Primskovem; Sedej Pavla, učiteljica v Gra« hovem in Vozel Nada, učiteljica v Loškem potoku. —i Stalnost je priznana: Golobic Marti, učiteljici v Šmartnem; Kunčič Antoniji, uči« teljici v Pečicah; Škufca Jožefi, učiteljici v Št. Rupertu; Šumi Gabrijeli, učiteljici v To« mišlju; Žlebnik Jožefi, učiteljici v Št. Janžu; Urankar Mariji, učiteljici v Selih«Vrhih. Splošne vesti. — »Učiteljski Tovariš« prihodnji teden zaradi seje glavnega odbora UJU ne izide ter nadomestimo to z naslednjimi številkami. — Seja glavnega odbora UJU, ki se je imela vršiti 12. in 13. t. m. v Beogradu, je preložena na velikonočno sredo in četrtek, t. j. 16. in 17. aprila t. 1. — Seja širjega sosveta pov. UJU Ljubs ljana se bo vršila v soboto 26. aprila 1930. v Mariboru. — Stanarina in naturalna stanovanja. Tovarišice in tovariše, ki imajo neprilike v tem oziru opozarjamo, da uradno to poro« čajo na prosvetno upravo, prepise pa pošljejo tudi poverjeništvu, da organizacija tudi s privatno iniciativo lahko stori korake za ugodno rešitev tega vprašanja. — ALi ste že naročili šolski zakon? Za vsakega učitelja in vsako učiteljico je ta za« kon nujno potreben, ker ga potrebuje vsak dan v službi. Oglejte si današnji oglas, kaj vse vsebuje zakon o narodnih šolah, ki je izšel v založbi Učiteljske tiskarne. Kdor ga nima, naj, ga naroči takoj po dopisnici. —Velikonočne počitnice so odrejene z odlokom min. prosv. O. |N. br. 27.544 z dne 4. aprila 1930. od vštetega četrtka 17. t. m. do vštetega 27. aprila t. 1. in to v zmislu § 54. zakona o narodnih šolah. — Pokojnina. Poznam bolezensko upo« kojeno učno osebo, ki je prejela dosavljen upokojitveni dekret že tekom meseca pro« sinca in so se ji seve takoj s 1. februarjem ustavili prejemki. Toda pokojnine še do da« nes — dne 7. aprila ni dobila nakazane. Bo« lezen, a že tretji mesec nobenih prejemkov. In vendar tudi upokojenec ne more živeti le ob vodi in zraku, posebno pa še bolnik ne.-Skrajni čas je, da se to ublaži in se ti dolgi odmori za vselej onemogočijo. — Stanarino nam bodo plačevale občine. To bo zopet povzročilo težave med učitelj« stvom in občino, med šolo in domom — po« sebno za nas podeželske učitelje. Podeželski človek je najbolj občutljiv pri denarju, ozi« roma pri plačilu. To je pri njem alfa in orne« ga. Tu se razbije vsako prijateljstvo. Že sli« šim in čitam: Zdaj naj jim še občine stana« rino plačujejo! Čemu imamo toliko učite« Ijev, nekdaj smo imeli le enega ali dva in je bilo dobro. Tu ne pomaga vse pojasnjen vanje nič in če tudi mu poveš da je zdaj dvakrat in več toliko otrok kot jih je bilo pred 50 ali 60 leti, vse nič ne pomaga, zna se ti zgoditi, kakor učitelju, ki je v družbi govoril o luni, pa ga je eden resno za« vrnil: »To vse nič ni res, kdo pa je že bil na mesecu, da vse to ve?« in konec je bilo debate. Zato pa naj se ne dela učitelja gmot« no odvisnega od občin, posebno na kmetih ne, ker si potem gotovi ljudje vedno prisva« jajo neko oblast nad njim, ki je nimajo in je logično ne smejo imeti. Zdravo razmerje med šolo in domom se kali trpi vzgoja in pouk učitelj in kmet. Učitelj naj vedno občuti okove odvisnosti in podrejenosti. Tukaj jasno govori tudi mučni incident v Laškem (»Učiteljski Tovariš« z dne 27. mar« ca »Poslano«); Zato pa naj se nam zasigura naša primerna eksistenčna neodvisnost po študiju in delu primernih državnih prejem« kih, da bomo- lahko postavili s polnim uspehom vse svoje moči domu, narodu, dr« žavi na oltar v šoli in izven šole. Tiste muč« ne beračije pri obč nah za stanarino in ku« rivo, pa lepo prosimo: Reši nas o Gospod! Obdravski učitelj. — Društvo učiteljic v Ljubljani bo imelo izredni občni zbor v četrtek dne 17. aprila t. 1. ob 9. uri zjutraj na šentjakobski dekliški šoli v Ljubljani. Dnevni red: 1, Društvena poročila. 2. Volitve. 3. Referat uč;teljice An« gele Vodetove: »Strokovne organizacije uči« teljic pri nas in drugod«. 4. Slučajnosti. — Vabimo vse tovarišice, posebno one z de« žele; pridite ves k zborovanju! aLnsko leto so prevzele nekatere tovaršice nabiralne pole za temeljne kamne »Ženskega doma«. Pro« simo, vrnite pole, ne glede na uspeh— Društveni odbor. — Občni zbor Učiteljske tiskarne bo v nedeljo 13. t. m. ob 10. uri na mestnem magi« stratu. Zadružniki, udeležite se ga T — Kamnfško učiteljsko društvo objav« lja: Vse knjigarne in založništva opozarjamo, da smatramo vse pošiljke, naslovljene na učiteljstvo in šole, in ki niso bile naročene — kot darilo pošiljatelja prizadeti šol". — Iz ekspozeja k budžetu ministrstva prosvete. Izdatki ministrstva prosvete ka« žejo povečanje za 45'2 milijona. Od te vsote odpade del (27 milijonov) na srednješolski pouk v zvezi z uveljavljenjem novega zakona o srednjih šolah. Izdatki za univerze se po« višajo za 8'9 nrlijona v glavnem za izred« ne izdatke (gradnje). Dalje se povečajo iz« datki za učiteljišča za 5"8 milijona Din. Zni« žajo pa se izdatki za osnovno šolstvo in na« rodno prosveto za 13*5 milijona Din kar je posledica okolnosti, da so sedaj stanarine uč teljev in plače slug prenešene na občine. Dejansko je proračun za osnovno šolstvo povečan za 24 milijonov, in sicer predvsem za plače 480 novih učiteljev. Povečanje iz« datkov ministrstva prosvete, ki so izkazani v proračunu državnih podjetij in ustanov (gledališča in tiskarne) znaša 3 milijone. — Knjige Slovenske Šolske Matice za leto 1929. so izšle, in sicer: 1. Pedagoški Zbornik, XXV. zvezek, 2. Dr. K. Ozvald: Duševna rast otroka in mladostnika, 3. L. Pibrovec: Osnovni razred |v luči sedanjih vzgojno«didaktičnih načel. Tekom (tekočega tedna bo ekspedicija knjig izvršena na vse tiste poverjenike, ki imajo svojo članarino plačano za leto 1929. Zamudnikom, oziroma nečlanom bodo knjige po izvršeni ekspedi« ciji na razpolago, toda proti plačilu knjigar« niških cen, ki so določene za knjigo pod št. 1 na 28 Din, št. 2 na 20 Din in št. 3 na 40 Din, kar naj blagovolijo prizadeti upošte« vati; za tekoče leto jih pa prosimo, da pra« vočasno, t. j. vsaj do konca junija t. 1. vpla« čajo predpisano članarino 30 Din pri pover« jeniku svojega sreza. — Odbor. — Trojni jubilej bo obhajal tovariš Jan« ko Leban dne 21. aprila t. 1.: 751etnico roj« stva, 601etnico slovstvenega delovanja in 631etnico orglanja. Čestitamo, še mnogo let! — Redni občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru bo v nedeljo dne 4. maja t. 1. na deški meščanski šoli v Mariboru, Krekova ulica. Začetek ob 10. uri. Dnevni red: 1. Po« ročila funkcionarjev. 2. Volitve. 3. Predava« nje oblastnega šolskega nadzornika v pok. M. Senkoviča: Poizkus združitve glavnih ci« ljev nove šole. 4. Delovni program za bo« doče leto. 5. Slučajnosti. — Ferijalni tečaj škole rada u Krku. Oblastni odbor Podmlatka Crvenoga Krsta u Zagrebu upriličiti če kroz velike praznike (od 7. jula do 14. augusta t. g.) tečaj škole rada u Krku na istoimenom otoku za nastavnike (ice) osnovnih škola. Nebiljegovane molbe za tečaj škole rada u Krku imaju se slati di« rektno Oblasnom Odboru Podmlatka Črve« noga Krsta u Zagreb, Higijenski zavod, Mi« rogojska c. 4. Upis u tečaj traje do 10. juna t. g. Svaki prijavljenik ima da plati 4Q0 Din •u ime upisnine i 200 'Din poslati zajedno s prijavom, a ostalih 200 Din platiti prije po« četka tečaja. Materijal za rad u tečaju dobije pohadjač besplatno, a izradjeni predmeti nje« gova su svojina. U tečaju če se raditi samo prije podne, da se pohadjač tečaja mogu po« slije podne kupati, sunčati, loviti ribu itd. Spavanje če biti bezplatno, zajedničko u škol. dvoranama (uz neznatnu nagradu po« službi), a hrana u gostionima uz cijenu od 650—700 Din mjesečno. Pohadjači tečaja do« biti če propisana uvjerenja. Za sve eventu« alne informacije treba se ohratiti na Oblasni Odbor Podmlatka Crvenoga Krsta u 2agre« bu, Higijenski zavod, Mirogojska c. br. 4. Svrha ovog tečaja (kao što je bila i onog prošle godine u Sušaku) da se nastavnicima dade uputa kako se ručni rad dovodi u vezu sa svim naučnim disciplinama na bazi skup« ne obuke (Gesamtunterricht). Napredna pedagogija je postavila dijete kao centar cjelokupnog školskog rada, i traži aktivno sudjelovanje učenika bilo kod kojeg nauč« nod predmeta. Pošto je ručni rad zakonom za osnovne škole propisan, smatrali smo po« trebnim da se ovaj tečaj održi. A. Voditelj tečaja S. Zaninovič obraditi če u tečaju sli« jedeče gradivo: 1. Rad štapičima, graškom, papirom i glinom u savezu sa početnim črta« njem, stvarnom poukom, čitanjem (stvara* njem početnice), računanjem (stvaranjem ra« čunice) i pisanjem sve na bazi skupne pouke. 2. Rad u šarolikom papiru i glini u savezu sa zemljopisom. povijesti, prirodopisom, fizi« kom i gradjanskom naukom. 3. Sagibanjem papira na bazi planimetrije. 4. Rad u kartonu u savezu sa planimetrijom i stereometrijom, izradjujuči prvenstveno sve one likove koji služe svakom učeniku kao pomagalo pri kon« struktivnom črtanju. 5. Rad u tankom drve« tu. Izrada najobičnijih fizikalnih predmeta kao primjena teoretski naučnih zakona. 6. Rad u glini u savezu sa podavanjem te« meljnih zemljopisnih pojmova: brdo, dolina, tunel, most, kula itd. 7. Pravljenje šarolikog papira i mramorisanog. 8. Uvez knjiga. B. Gosp. Šalih Ljubunčič. prof. više pedago« ške škole i učiteljske u Zagrebu predavati če u tečaju u Krku: 1. Škola rada i radna obuka, principijelno stanovište, socijalno privredni i kulturno=nacionalni razlozi škole rada pSi« hološka i pedagoška opravetanja radne obuke. 2. Obuka (nastava) u materinjem jeziku: je« zik kao duhovni faktor, jezik kao sredstvo izražavanja i prikazivanja: nastava u jeziku kao središna i sveobuhvatna školska nauka, didaktični i pedagoški principi radne obuke (nastave) u: a) štivu, b) nauči o jeziku (gra« matici) c) pismenim sastavcima, d) pravo« pisu. Novi oblici učenikovog samorada u svim granama obuke u jeziku. 3. Zernljopis i povijest, važnost i cilievi ovih nauka, na« stavni oblici nfekoč i sada, putovi i sredstva radne obuke u zemljopisu i u povijesti, pe« daeoška (uzgojna i naučna) obrazovna važ« .nost zemljopisne i povjesne obuke. njihov socijalni. kulturni i nacionalni značaj. 4. Obu« ka o poznavanju prirode: metodički principi radne obuke u poznavanju prirode: vežbe, i samorad učenika privredno i kulturno zna« čenje ove obuke: pedagoški značaj radne obuke. 5. Metodika radne obuke u računskoj i geometrijskoj nastavi, psihologija i peda« godiia računske i geometrijske obuke. ,~iate« matika kao znanost i kao školska nauka ma« teriialna sredstva računske i geometrijske obuke, novi metodički oblici i njihov peda« goški značaj. 6. Obuka (nastava) kao kultur« no«socijalni i pedagoško psihološki problem, tehnika obuke. psihologija dječieg rada, važ» nost metode, uloga učitelja u obuci. humana i kulturna strana obuke, uzgoj i obrazovanje u obuci skupna obuka. — C. Predavanja iz En gros. En detai*. higijene uopče, a dječje naposc. — D. Orga* nizacija Podmlatka Crvenoga Krsta kao od* gojna i humana ustanova. — Početni pouk v čitanju zemljevidov je prav lahek za učence in učitelja, ako se upo* rablja pri njem ročni zemljevid dotične Jcuh turne skupine, v kateri se nahaja njegova šola. Saj najdejo učenci v takem zemljevidu vse zemljepisne pojme, kar vidijo v svojem oko* lišu v naravi. S kakšnim veselim -zanimanjem sodelujejo učenci pri takem pouku in kako lahko se dosezajo dobri uspehi, to ve vsak sam če je že poizkusil. Pri Učit. domu v Mariboru je dobiti ročne zemljevide sledečih kulturnih skupin: Pohorje*Kozjak, Slovenske goricesPtujsko polje, Prekmurje, Celjska kot« lina*Posavje in Kamniške planine. Torej ne mučite sebe in učencev z abstrakcijo v tem predmetu in uporabljajte te zemljevide! — Izvor izredne nadarjenosti otrok. Pro* fesor psihologije na univerzi v Chicagi, L. Thurstone, je izvršil pri 1500 družinah raz» iskovanja, da bi dognal pogoje pod katerimi se rodijo izredno nadarjeni otroci. Izpraševal je družine iz raznih društvenih slojev in vršil medsebojno primerjanje otrok, ki so zrasli v isti družini in pod istimi pogoji. Nikjer ni ugotovil, da bi bili otroci mlajših staršev manj inteligentni od otrok starejših roditeljev. Rav* no tako nima vpliva na duševno moč potom* cev razlika v letih med roditelji in tudi ne če* sti porodi. Z raziskovanjem inteligence je ugotovljeno, da zaostajajo prvorojenci po svojem duševnem razvoju za otroci, ki so ro* jeni pozneje. Prof. Thurstone je tudi opazil, 'da so pozneje rojeni otroci bistrejši nego drugi. Pri proučevanju 362 družin z dvemi otroci se je pokazalo, da so stali mlajši otroci (inteligentno) povprečno za 3 poene nad sta* rejšimi. Čim večja je bila družina, tem bolj je stopnjema prehajala inteligenca na pozneje rojene otroke. V družini s petimi otroci je bila razlika med petim in prvim otrokom za 10 po« enov, a navadno je stal peti otrok za 3 po* ene nad vsemi ostalimi. — Brezžični brzojav in kinematograf v šoli, je naslov časopisu, ki ga izdaja generalna direkcija narodne prosvete v Maroku. Ta list poudarja veliko važnost radioaparata in kine* matografa za šolo. Ni pa ostalo le pri besedah. Že v letu 1928. so imele 23 šole svoj radio in 1. januarja t. 1. je dala direkcija šolam štiri* deset sprejemnih radio*aparatov. Oddajna postaja prireja posebna predavanja in kon* certe za šole. Učenci so se tudi naučili že več pesmic potom radia in tudi pravilno čitanje se poučuje po radiu. — Letos sta razpisana v Maroku dva natečaja. Prvi za »Najboljši tekst lekcij za radio«, drugi pa za »Najboljši letni program lekcij za radio«. — Pouk na praških polzkusnih diferenci* ranih meščanskih šolah. Na praških poizkus* nih šolah se uporablja pri pouku češčine resnično litararno delo in ne odlomek iz či* tanke. O prebranem napravijo dijaki refera* te, ki se potem v šoli prebero in popravijo z ozirom na slog, pravopis in vsebino. Pravo* pisne poprave so razredne ali pa si dijaki, zamenjajo naloge in jih drug drugemu popra* vijo. Končna poprava in poprava takozvanih nalog za preizkušnje pripada seveda učitelju. Za zemljepis, prirodopis in računstvo se po* služujejo za te zavode predpisanih učnih knjig. Poleg tega so za vsak predmet na raz* polago še drugi pripomočki, knjige in pri* merna literatura (Mali Brehm, potopisi itd.). Učitelj si navadno napravi učni načrt za ves teden, kamor napiše tvarino, ki jo bo ob* ravnaval, navede knjigo in stran, kjer naj di* jak išče podatke za gotov učni problem, ali pa določi učne probleme, o katerih naj se dijak sam pouči in jih tudi izvrši. (Računstvo, geometrija itd.). Opombe se zapisujejo v dnevnike, o dejstvih iz naučnih predmetov pa se napišejo referati. Glavno delo se izvrši vedno v šoli, nekaj malega pa se obravnava kot domača vaja. Jasno je torej, da se v po* izkusnih šolah jako mnogo piše. Papirja se silno veliko porabi. Za vsakega dijaka se mo* rajo na razmnoževalnih aparatih pripraviti testi, pismene priprave, pregledi itd. In ven* dar ni mogoče govoriti o papirnatem šolstvu, zakaj učiteljeva beseda je obdržala svoje me* sto kakršnega je imela, toda učitelj je postal dijakov sodelavec, pomaga mu. kjer je po* trebno, odnosno če ga dijak pokliče pri tež* kih problemih na pomoč. iPri stvareh, kjer bi rešitev zahtevala preveč časa ali pa bi prese* gala dijakove moči, nastopi učitelj s svojo razlago. Učitelj mora poiskati pravo mero med samoučenjem dijaka in svojo razlago, da bi ne bilo zaradi predolgega sedenja ogroženo zdravje mladine. Pri prirodopisu se posebno uveljavlja delovna metoda; lastni poizkusi in samostojna opazovanja so os tega pouka. Na* predek dijakov se meri s testi. Tako je n. pr. imel 1 računski test 100 računskih dejstev, t. j. primerov mehaničnega čitanja enošte* vilčnih števil in primerov čitanja dvoštevilč* nih števil. Trajal je 10 minut. Test brez na* pake je bil ocenjen s 100%, vsaka napaka ve* lja za 1%. Če je računskih, pravopisnih ali drugih dejstev manj,, se ocenjujejo po 2%, 5%, 10% itd. Gotovo, večjo napako je mo* goče oceniti tudi višje. Meja n. pr. 60% znači še zadosten uspeh. Boljši redi se preračuna* vajo od 60% do 100%. Testi se dajejo na* vadno enkrat mesečno, v naučnih predmetih pa bolj pogosto. Tukaj jih nadomeščajo na* loge. Skupni izkazi za posamezne razrede ali dijake in medsebojno primerjanje le*teh s psi* hologičnimi testi krasno ponazori padanje ali dviganje dijakovega napredka in tudi pokaže, kako se spoznajo vzroki nenapredovanja. — Radio v ameriških šolah. V zadnjem času so pričeli v Ameriki uvajati v šole radio in sedaj služi v mnogih (posebno mestnih) kot glavno učno in vzgojno sredstvo. Država Ohio je že votirala potrebno vsoto za izbolj* šanje početnega pouka in vzgoje s pomočjo radia in se je v tej državi javilo že 1200 Sol, ZAKON O NARODNIH ŠOLAH s kratko razlag« in stvarnim kazalom ler z dndalkom predpisov drugih zakonov, ki so v zvezi z zakonom o narodnih šolah: zakonom za srednie šole, zakonom o učiteljiščih, zakonom o učbenikih za narodne meščanske, učitelj-ke in srednje šole ter podatki iz upravnih zakonov: o banski upravi) o organ.zaciji obče uprave, kar ima zvezo s. narodno šolo in učjteljstvom narodnih šol ie izšel za šole, krajevne 3o!ske odbor e, urade in učiteljstvo ny v ZALOŽBI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI "M CENA: 22 Din Zaradi interpretacije, ki je pridejana zakonu o narodnih šolah v zvezi z drugimi zakoni, je nujno potreben ta zakon vsakemu učitelju. da ji bodo v najkrajšem času nabavila in instalirala sprejemne radio*aparate. — S 4. fe* bruarjem t. 1. je začela neka oddajna postaja s sezijo predavanj za otroke od 11 do 15 let in to dvakrat tedensko po pol ure. Agrikul* turni kolegij v poljedelskih državah U. S. so instalirali svoje posebne radio oddajne po* staje ki oddajajo predavanja o kmetijstvu, kmetijskih strojih, živinoreji, sadjarstvu, go* spodinjstvu itd. Kot primer navedemo izvle* ček iz enodnevnega programa teh postaj: Dopoldne: ob 8. uri godba in telovadba pod vodstvom strokovnjaka, ob 10. uri do* bivajo gospodinje navodila glede jedilnega lista in druga navodila v gospodinjstvu. P o * poldne: ob 12 30 uri vremenska, tržna in borzna poročila, ob 16-30 dečki in deklice po* slušajo poročila o svojih klubih in društvih, ob 17. izčrpna poročila o prometu v Chicagu in Cansas City, nekatere oddajne postaje poročajo tudi o športnih prireditvah. — Akcija otrok za mir po radiu. V okvir* ju Lige za ¡Društva narodov |pozivajo wa* leški otroci (Anglija) svoje tovariše iz vsega sveta da proslave 18. maj kot obletnico prve haaške konference leta 1899. Ta dan so kr* stili kot dan dobre volje. Slavnosti po šolah imajo namen, da otrokom s petjem, živimi slikami recitacijami in igrami vcepijo zavest o potrebi mednarodnega prijateljstva. Leta 1922. pa se je zveza poslužila radia, da je po njem angleška deca sporočila deci vsega sve* ta blagovest ljubezni med narodi. — Pozvalo je, naj store otroci vsakega naroda isto po svojih postajah. Ta institucija je našla mo* gočen odziv ipo vseh deželah in podpredsed* nik angleške zveze za Društva narodov g. Gwilym Davies sporoča, da se je odzvalo lani 48 narodnosti. Med petimi postajami, ki jih v svoji okrožnici posebej omenja je tudi »Radio Ljubljana«, ki se je bil lanskemu po* zivu odzval, kar bo storil seveda tudi letos. T. R. L. — Dom za ubogo siroičad v Hrvatskem Leskovcu pri Zagrebu, v katerem je 65 siro* mašnih otrok brez staršev v starosti od 2 do 14 let, so posetili te dni zastopniki Dr. A. Wander d. d., ki je poklon la že prej gotovo količino Ovomaltine za zajtrk najslabotnej* šim otrokom za zimski čas. Otroci so zastop* niku tvrdke zelo pohvalili Ovomaltine, in čč. sestre, ki ta dom opravljajo, so izjavile, da je ta zajtrk za otroke izboren ker dobivajo po njem boljši tek in se redijo. Obenem pa so se tvrdki Dr. Wander d. d. zahvalile za ta zajtrk, ki ga prireja siromašnim otrokom. — Evangelski šoli v Zagrebu je že lan dajala tvrdka Dr. Wander d. d. nekaj mesecev brezplačni zajtrk za 25 siromašnih učencev. Že lani je konstatiral upravitelj te šole. da so otroci, ki so uživali Ovomaltine. pridob li na telesni teži in višini. — Zaradi tega so uvedi na tej šoli vsakodnevno kuhanje Ovo* maltine. Otroci premožnejših staršev plaču* jejo za zajtrk po 2 Din. — Dr. A. Wander d. d. je poklonila 30 najšibkejšim otrokom iz osnovne šole na Bo* rongaju gotovo količino svojega izdelka Ovomaltine z mlekom in slakdorjem. Ti učenci, po večini sromašnih staršev, so do* bivali od tega v šoli zajtrk, ki jim je zelo ugajal in se je opazil na njih kaj kmalu vi* den telesni napredek. Vsi ti otroci so v krat* kem času pridobili lA do 1 kg na svoji telesni teži. — Ob priliki izletov v Celje priporočamo obisk gostilne »Skalna klet«. Natančneje v današnjem oglasu. Obleke kemično čisti, barva, plisira is lika tovarna JOS. REICH. Slovenskim pisateljicam! Razpis natečaja. Belo-modra knjižnica razpisuje 2 nagradi, in sicer: I. nagrada IOOO Din za naboljše leposlovno delo za odrasle, in II. nagrada IOOO Din za najboljšo mladinsko knjigo. Poleg nagrad izplača tudi običajni honorar. Tekmujejo lahko samo slovenske pisateljice. Leposlovna knjiga naj obsega ca. 6 tiskovnih pol, mladinska pa ca 5 tiskovnih pol Rokopisi naj se pošljejo do 1. i unija t 1. na naslov: Belo-modra knjižnica, Ljubljana, Dunajska cesta 1 a V., in nai bodo opremljeni z geslom. Ime avtorice naj bo napisano na posebnem listku v zalepljeni kuverti. Kuverta naj nosi isto geslo kot rokopis in priložena rokopisu. Stanovska organizacija UJU Iz društev: Poročila: + PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 10. februarja v Ptuju. Situacijsko poročilo. Število učitelj stva v okraju je 165, število članstva v okraju je 153, število udeležencev pri zborovanju je 117, t. j. 76-4%. Ob določeni uri otvori tov. predsednik zborovanje. Omeni, da v organizaciji ni pra* ve sloge: sloga jači; samo močan ima lahko uspehe, lahko doseže marsikaj, če že ne vse* ..a. Skrbeti bo treba, da bo organizacija v slogi svojega članstva dnevno jačja, da bo premagala z lahkoto vse ovire ki ji danes zastavljajo pot do zaželjenega cilja. Tov. Juranoič in Hribernik ter tovarišici Flere in Mlakar so novi člani društva. Poročilo o seji širjega sosveta v Celju poda tov. predsednik. Na seji je poročal tudi tov. Flere o zakonu. Izvedeli smo ves križev pot, ki ga je hodil osnovnošolski zakon. Tov. predsednik je poročal tudi o predlogih »in suspenso« in njih neslavnem koncu. Apeliral je ponovno zlasti na mlajše članstvo naj stopi na plan, ter naj agilno po* ■ eže po delu. Za turnejo Učiteljskega pevskega zbora bo društvo poslalo predpisani prispevek. Projekt pravil UJU se bo po sklepu zbo* ra pretresal na prihodnjem zborovanju. Tov. Musek poroča o akciji deputacije poverjeništva pri merodajnih faktorjih v Beo* gradu. Učiteljstvo še ni doseglo svojih pravic in obsoja vsa nesoglasja, ki se vrše baš v naj* kritičnejšem času v učiteljskih udruženjih. Apeliramo na vsa poverjeništva, zlasti pa na vrhovno vodstvo organizacije in na Izvršni odbor v Beogradu, da složno zastavljajo vse sile za izboljšanje učiteljskega položaja. Predlog je bil soglasno sprejet. Glede zavrnjenih člankov za »Popotni* ka« se pooblašča odbor, da članke prouči ter sklepa, se li naj isti res zavrnejo ali pa na* tisnejo v »Popotniku«. V debato, ki se je otvorila o poročilih, so posegali tov. Musek, Lešnik,. Jančič Ju* rančič, Troha, Šterk, Jarc, Rusjan, Kancler. Poročila so se vzela na znanje. Samoizobrazba. Poročilo o delovanju krožkov je izostalo. Šolska reforma. Tovarišica Troha je po* dala poročilo o ekskurziji pedagoške centrale lia Dunaj. Podala je izčrpen, vseskozi objekti* ven pregled ekskurzije, ki se je zlasti v tem odlikoval, da je nudil poslušalcem priliko za* sledovati razvoj šolske reforme i» prvih po* četkov do skoro popolnega razvoja. Navzoči so ji bili zahvalni za izvajanja. Tov. Musek obžaluje, da se ni Fleretova knjiga za 1. razred upeljala na več šolah, ker se dosezajo z njo prav lepi uspehi v čitanju. Izvenšolsko delo. Tudi ta točka se zaradi pomanjkanja časa ni obravnavala. Slučajnosti. Tov. Čoki je v humoristič* nem, mestoma seveda resnem referatu, za* vračal izvajanja tov. Marice Dolenčeve v članku: Samouprava učiteljstva na šoli. Upra* vitelj vrši na šoli predpisane dolžnosti. Ta je strožji in popustljivejši. Mlajše učiteljstvo ni ustaljeno, ima precej široke pojme o službe* nih dolžnostih. Če so res kje razmere take, da druguje upravitelju žena, ki ni učiteljica, ter je nenaklonjena zlasti učiteljicam, naj vrše te lepo izvenš.olsko delo s tem, da tako ženo z ljubeznjivostjo dvigajo na svoj nivo. Idila, ki jo odkriva tov. Dolenčeva v svojem članku o samoupravi, je morda lepa, a za da* nes neizvedljiva, ker ji manjkajo prav vsi pogoji. Sicer pa bo menda tudi tu na mestu 'negovor: Vsak pometaj pred svojim pra* ;;om, pa bo povsodi vse čisto. V debato so posegli tov. Jančič Šestan, Lešnik, Pahor, Sterk. Tov. Lovrec pa prosi naslednje: Ker je kr. banska uprava izdala odlok, c!a se usposobljenostni izpiti polagajo samo v jesenskem roku, bi bilo s tem prikrajšano mnogo bivših volonterjev, ki so bili leta 1928. nastavljeni komaj decembra in jim bo manj* kalo samo par tednov do pcMne predpisane dobe za polaganje usposobljenostnega izpita v letošnjem jesenskem roku. Zato se prosi UJU poverjeništvo, da posreduje pri mini* strstvu prosvete naj ono odredi, da se pri* puste prizadeti še k letošnjemu jesenskemu usposobljenostnemu izpitu, ali pa. da se vr* šijo izpiti šele potem, ko bodo dovršili vo* lonterji predpisano dobo iprakse, t. j. decem* bra meseca, sicer so oškodovani za eno leto. Tov. Jančič je nato vsestransko pojasnil pomen Učiteljske gospodarske poslovalnice, naglašal velik gospodarski moment za orga* nizacijo in šolo, ter vabil vse, da se izčrpno poslužujejo te velevažne institucije, za katero se zanimajo tudi ostali jugoslovenski učitelji. Tov. Musek zahteva, da se pri vsakem zborovanju imenujejo šole, katerih učitelj* stvo dva meseca ni plačalo članarine. PrihV" V Bluze, damsko in moško perilo, torbice, flor nogavice, rokavice, kravate, naramnice, palice itd. si najugodneje nabavite pri LJUBLJANA, STARI TRG 18. 'J D D D D D D D D SOLSKA VODSTVA, POZOR! Vsem cenjenim šolskim vodstvom, ki nameravajo v letošnjem šolskem letu napraviti šolske ialele v Celje, se vljudno priporoča za prav okusna, sveža in po zelo nizki ceni napravljena kosila gostilna ki se nahaja na Zavodni št. 23 (oddaljena od postaje 8 minut) tik poti, ki vodi na znameniti grad Celjskih grofov. Istočasno se naprošajo vse zadevne šole, da pošljejo pravočasno svoja obvestila s točnimi podatki, in s'cer naj javijo: dan prihoda, čas obeda in število eelib. odnogno malih kosil, da se more pravočasno vse skrbno pripraviti in tudi določiti cena. Vljudno se priporoča ANDREJ TŠAJ Tvidka Vas vljudno vabi, da si ogledate spomladanske novosti. Moško in žensko volneno blago, pralne svile, cefiri, popelini in drugo različno blago. Tudi na obroke. Cene zmerne! Postrežba solidna I J. Kostevc nasi. fl. PIRŠ MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA ©LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA ŠT. 12. LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5 Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste Daje tudi na obroke/ Postrežba točna in solidna Priporočamo Vam PUCH KOLESA ki so vodno najboljša! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki LJUBLJANA — NOVO MESTO Se iiHari Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. Primerna ter koristna darila so samo Gritzner in Adler šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URAN/A. Najboljši materij al in lepa opiema samo pri JOSIP PET ELI NC, LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust. : ! ■ i ■ : i ■ ■ ■ * ■ Najnovejši modeli. Oglejte si igračne in 01 roške vozičke, triciklje, holenderje, male avtomobile, šivalne stroje, najno-• vejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika izbira. ! Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., j tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. '•••••»•••»•••«»•(••••»••••••(•■••••••••••••■■•••■■».••.••«••»••••••..■.■•.•••(M*.* : ••• Klobuki, perilo, kravate! Zadnje novosti! EIEKTR0YVR9KA : : KRASNE ZAVESE v zalogi tvrdke A. & E. Skabernè, Ljubljana «O t POSVETI K A i ESTAIT. 10 K-UWIUJIIMIIUIIIlmillMllllllllimiMIIUilKI'f'Ulill'Iflllllllllllll iilffif/iif»"iiiiiiriirr ■ ■■■■■■■■I ■■■■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiRiiiamHin/ ;.................................................. «••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v'« A. ŠINKOVEC nasi. Oglejte si izložbe! K. Soss " LJUBLJANA, Mestni trg ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■s I ELEGANTNE POMLADNE NOVOSTI! nDAfifl QfHWAR Specijelno angleški in češki kamgarni, f ie a_ ■■■ v »3\jII wf /\D ševjoti itd. (tudi na metre) v najmoder- l /S UOllkA n/lf »i nabavite potrebna oblačila IIIiDII.NT. m/nnviTnro nejših vzorcih, perilo ter razni drugi mo- ? H BV% itd. zelo ugodno pri znani tvrdki L J U »L J A IN A, DVUKINI 1 KU O dni in športni predmeti, dežni plašči itd. Radio omogočen vsakomur! V drugič stopamo s tem geslom pred eenj. občinstvo z namenom, da omogočimo vsanomur brez izjeme poslušati radio ter biti s tem deležen vseh ugodnosti, ki jih nudi poslušalcem ta iznijdba. V želji, da postane vsakdo naš raročnik oddajamo v času od 7. aprila do 7. maja 1930. po sledečih senzacionalnih cenah in plačilnih pogojih naslednje aparate: 1 OHO komadov finih detektorskih aparatov, kompletnih, s kristalom, eno slušalko ter materialom za J.UUU znnnnin anteno za Din 60"— ter štirikratno mesečno nlačilo a Din 45—. 200 zunanjo anteno za Din 60"— ter štirikratno mesečno plačilo á Din 45 komadov enoelektronskih aparatov, kompletnih, z dvomrežno elektronko, z baterijami, eno slušalko ter materialom za zunanio anteno za Din 90'— ter osemkratno mesečno plačilo á Din 72—. 1 HO k°madov troelektronsltih aparatov z avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih, z J.UVJ akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt., angl. zvočnikom Amplion AC 11 ter materialom za zunanjo anteno za Din 200 — ter desetkratno mesečno plačilo á Din 185"—. CA komadov Stirielektronskih aparatov z visokofr. elektronko z zamreženo anodo. avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih z akumulatorjem 3f> ah, anodno baterijo 120 Volt. ter finim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 za Din 380 — ter desetkratno mesečno plačilo á Din 320 —. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 5 MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 37 Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. I v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! ¿fife* « m st Kill