PoStnina plačana v gotovini.
Leto XIX.. št. 129
Ljubljana, sobota 4. junija 1938
Cena 1 Dir
Upravnlfitvo: Ljubljana, Knafljeva 6
—	Telefon SL 8122. 8123, 8124, 8125, 3126.
InseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon SL 190.
Račun) pri pošt. ček. zavodih: Ljub* Ijana fit. 11.842, Praga čisla 78.180. VVlen št. 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din Za inozemstvo Din «0.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, 8122, 8123, 3124 3125, 8126. Maribor. Grajski trg SL 7. telefon SL 2455. Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. L telefon SL 65.
Rokopisi m ne vračajo
Daladierov položaj
V torek se je po izredno podaljšanih velikonočnih počitnicah spet sestal francoski parlament. Pred obiskom angleške kraljevske dvojice v Parizu proti koncu tega meseca bo imel še nekaj sej, nakar ga bo vlada, ako ne pride do kakih izrednih presenečenj, poslala na velike počitnice tja do jeseni. S tem je po zunanjepolitičnem intermecu zadnjih tednov spet oživelo zanimanje za notranjepolitični razvoj v Franciji, ki je do nastopu prve vlade ljudske fronte v letu 1936. doživel že štiri večje pretrese. Po manj ko enem letu je bila strmoglav-ljena prva Blumova vlada, v dobrih dveh mesecih je nato dvakrat demisio-niral Chautemps, dne 10. aprila tega leta pa je drugo Blumovo vlado po komaj štiritedenskem vladanju namenjala sedanja Daladierova vlada. Kakor je bilo za vlade pod socialističnim vodstvom vselej odločilnega pomena zadržanje radikalov, tako so bile dosedanje radikalne vlade močno odvisne predvsem od zadržanja socialistov. Zdi se, da je sedanja Daladierova kot pretežno radikalna vlada z nagibom proti zmerni sredini trenutno izven te značilne odvisnosti, vendar se mora za ta svoj položaj zahvaliti bolj zunanjim kakor notranjim okoliščinam.
Vsi presojevalci Daladierovega polo-iEaj ob zopetnem sklicanju parlamenta so si namreč edini v tem, da do jeseni :ni pričakovati nobenih sprememb, vsi pa so obenem soglasnega mnenja, da prihaja Daladieru kot stabilizator njegove notranjepolitične pozicije na pomoč predvsem trenutni mednarodni položaj, v katerem si Francozi ne morejo dovoliti nove vladne krize. Razen tega se Pariz že sedaj pripravlja na posebno svečan sprejem angleške kraljevske dvojice v dneh 28. in 29. tega meseca in bi nikakor ne kazalo povzročiti vladne krize prav v trenutku, ko se nudi nova prilika za lepo manifestacijo moči in vrednosti angleško-francoskega sodelovanja, o katerega potrebi so na obeh straneh Rokavskega preliva toliko bolj prepričani, kolikor bolj zapleten je mednarodni položaj.
Tako govore za politično zrelega Francoza vse zunanje akolnosti proti •umestnosti povzročanja kakih posebnih 'težkoč Daladierovi vladi iz zgolj strankarsko političnih razlogov. Daladier ima končno pooblastila, ki potečejo šele 31. julija tega leta. O doslej izdanih ukrepih njegove vlade na osnovi teh pooblastil se ne more reči, da bi bili neugodno sprejeti v pretežnem delu •francoske javnosti. Daladierov prestiž je prav v zvezi s temi pooblastili močno narasel, kajti tako Blum kakor Chautemps sta se zaman trudila, da bi jima parlament dal enake pravice.
Navzlic temu pa bi Daladier v normalnih razmerah, ki bi ne bile, recimo, pod pritiskom zunanjepolitičnih dogodkov, vendarle najbrž ne mogel s popolno mirnostjo pričakovati novega zasedanja parlamenta. Njegovi ukrepi na finančnem, gospodarskem in socialnem področju, zlasti ukrepi za zvišanje industrijske proizvodnje in devalvacija franka, bi gotovo ne ostali brez polemičnih odmevov v parlamentu in vprašanje je, ali bi Daladier tudi v notranjepolitično napetem ozračju z isto lahkoto prodrl, kakor je pred dvema mesecema zgovorno prodrl v napetem mednarodnem ozračju. Potreba zunanjepolitičnega uveljavljenja Francije mu je tedaj potisnila v roke legitimacijo, ki jo trenutno še vedno ima.
Nasprotnike pa ima seveda tudi Daladierov kabinet. Zlasti komunisti javno izpovedujejo svoje nezadovoljstvo z njegovo notranjo in zunanjo politiko, dasi se sami ne upajo v parlamentu nastopiti proti vladi, ker se v svojem parlamentarnem zadržanju napram njej ravnajo po socialistih. Ti pa so prav sedaj spet močno razdvojeni in francoska politična javnost z napetostjo pričakuje resolucije njihovega kongresa, ki se za Binkošti sestane v kopališču Royanu ob izlivu Gironde. Kakor komunisti, so tudi socialisti mnenja, da pomeni delo Daladierove vlade na finančnem, gospodarskem in socialnem področju zatajitev nekdanjega programa ljudske fronte Vprašanje je le, ali bosta obe marksistični stranki napovedali vladi boj že v tem zasedanju parlamenta. Vsaj do neke mere bo v tem pogledu položaj bolj jasen šele po binkoštnem kongresu socialistične stranke, na katerem čaka strankinega predsednika Blu-:ma zelo težka naloga.
Nobena tajnost ni, da se mnogi socialistični delegati pripravljajo na kongres pod bojnim geslom: »Ali v vlado, ali v opozicijo!« Zelo hude razprave se napovedujejo tudi v zvezi z nedavno izključitvijo skrajnega levičarja Piver-ta, ki ima v stranki mnogo pristašev. V •posameznih pokrajinskih odborih stranke se je doslej izreklo za odločitev osrednjega vodstva stranke 1039 delegatov, proti pa 832. Borba med ekstrem-no in zmernejšo strujo, ki ji stoji na čelu Blum, bo potem takem bržkone zelo ostra. Blum sa tega oči vidno za-
ODMEV CIANOVEGA GOVORA
Rino Alessi o pomenu beograjskega pakta med Italijo in Jugosla* vijo — Italijanske in nemške težnje na Balkanu
Trst, 3. junija, k. V italijanskih političnih krogih je zibudil včerajšnji govor zunanjega ministra Ciana ob otvoritvi kongresa milanskega zavoda za mednarodno-politič-ne študije, veliko pozornost. Vsi listi objavljajo danes obširne komentarje, med katerimi je nedvomno še posebnega pomena uvodnik Rina Alessija v tržaškem »Picco-lu«. Člankar pravi med drugim:
Onim, ki bi radi v novi situaciji v na-sledstvenih državah videli vzroke novih orientacij proti italijanski politiki, je Ciano odgovoril s trdno in jasno izjavo, ki priča o dobri volji fašistične Italije za razvoj njenih starih in novih odnošajev s podu-navskimi in balkanskimi državami Prav posebnega pomena so bile v tej zvezi ministrove besede o beograjskem paktu. Itali-jansko-jugoslovensko prijateljstvo je nastalo v tišini brez čustvene retorike. Njegovi stvaritelji ga ljubosumno čuvajo, ker predstavlja eno najtrdnejših in najpozitivnejših političnih stvarnosti nove Evrope. Med Rimom in Beogradom se ni ustvarila os, nego zgradil most. Suvereni mir je zavladal ob obalah Jadrana in sleherni nov dogodek v evropski politiki kar avtomatično kakor z granitom utrjuje stavbo tega miru. Ko je grof Ciano glasno poudaril, da je bil beograjski pakt realiziran brez nepotrebnih posredovalcev. kar so baš razlogi za trdno, trajno in plodno prijateljstvo, je žel od vseh prisotnih nedeljeno odobravanje.
V svojem članku je Alessi tudi zabeležil, da o nekaterih stvareh Ciano ni spregovoril. Med nje spadajo tudi odnošaji s Francijo. V zadnjih tednih so se odnošaji s to severozapadno sosedo poslabšali. Med Francijo in Italijo je nastal prepad, ki ga pri vsej dobri volji ni bilo mogoče premostiti. Med Francijo in Italijo vlada nesoglasje ne samo glede Španije, nego tudi v drugih področjih mednarodne politike. Francija in Italija predstavljata dve različni mentaliteti, dvoje etičnih načel, dvoje
političnih smotrov, dva različna m celo nasprotujoča si sveta S tega vidika je Ciano lahko pripomnil, da ni nič nevarnejšega kakor sklepanje pogod, za katerimi bi se stvarno skrivali kljub brezpomembnim kompromisom nasprotstva, rezerve in posebni smotri.
Vtis v Parizu In Londonu
Pariz, 3. junija, h- Rimski poročevalec »Tempsa« izjavlja glede milanskega govora zunanjega ministra grofa Ciana, da Francija sicer ni bila omenjena v tem govoru, vendar pa se je grof Ciano obrnil na pariško adreso. ko je dejal, da Italija ne bo sklenila nobenega dogovora, ki bi vseboval gotovo reservatio men tališ. V Parizu bd morali videti v tem dodatno izjavo k besedam, ki jih je Mussolini izrekel v Genovi o franeosko-italijamskih pogajanjih in ki so imele tako globok odmev. Z drugimi besedami, italijansko-franooska pogodba bi se mogla skleniti samo na istem temelju kakor italijansko-angleška pogodba, to se pravi, da bi morala Francija vzpostaviti efektivno kontrolo v Pirenejih ter gledati na to, da republikanci v Barceloni ne bd dobili nobene pomoči preko francoske meje. Grof Ciano pa je tudi namignil na italijanske interese na Balkanu in v Podunavju ter s tem načel tema, o katerem se je obširno razpravljalo ob Hitlerjevem obisku v ItaJijL
Po informacijah iz Londona tolmačijo tamkajšnji politična krogi Cianov molk o Franciji kot znak bližnjega nadaljevanja pogajanj. Ciano je dosti povedal o Španiji, ki predstavlja baš največjo oviro v pograjan jSh s Francijo. Italija čaka, da bo Francija zajprla svojo pirenejsko mejo in tako olajšala Francu dokončno zmago. Nato bi se pogajanja takoj spet nadaljevala. V ostalem namreč ni skoraj nika-kih ovir, tako da bi se tudi glede Timisa in bližnjega vzhoda sporazum zlahka dosegel.
Angleška akcija
v treh smereh
Aktivnost v Srednji Evropi, v Španiji in Sredozemlju
ter na Daljnem vzhodu
London, 3. junija, b. Angleška diplomatska akcija se razvija zadnje dni v treh smereh: na Češkoslovaškem in v srednji Evropi sploh, v Španiji in Sredozemlju ter na Daljnem vzhodu. Sef srednjeevropskega oddelka v zunanjem ministrstvu William Strang, se je, kakor znano, prav te dni vrnil v London, angleški zastopnik pri generalu Francu, sir Robert Hodgson, je vložil pri vladi v Burgosu protest proti obstreljevanju angleških ladij, obenem pa stavil v imenu svoje vlade predloge za pomirjenje obeh strank, angleški zastopnik v Sanghaju pa je interveniral pri japonskih oblasteh zaradi zaščite angleškega imetja na Kitajskem. Kakor se zdi, nastopa angleška vlada v vseh teh treh smereh svoje diplomatske akcije zelo odločno.
Včerajšnji govor italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Milanu, zlasti oni del, ki se nanaša na angleško-italijanski sporazum, je napravil v Londonu najboljši vtis. Prevladuje vtis, da ima Italija ves interes na tem, da bi bili vsi konflikti v Evropi čimprej odstranjeni. Ciano sicer ni omenil pogajanj in odnošajev s Francijo, toda tudi to smatrajo v tukajšnjih krogih za velik napredek v primeri z Mussolini-jevo izjavo v Genovi. Vso pozornost zaslužijo nadalje Cianova izvajanja o italijanski politiki v Podonavju, ki se sicer ne nanašajo na Češkoslovaško, temveč predvsem na Jugoslavijo, Madžarsko in Rumu-nijo, vendar je iz njih jasno razvidno, da se Italija svojih interesov v tem predelu Evrope dobro zaveda. V ostalem so v Londonu prepričani, da ni mogoče pričakovati velikih preorientacij v italijanski politiki napram Londonu, dokler ne stopi novi sporazum med obema državama v veljavo. Od tega bo potem odvisen tudi ves nadaljnji evropski razvoj. Angleži so v pogledu možnosti sodelovanja z Italijo optimistično razpoloženi, ker so prepričani, da bo mogoče tudi v gospodarskem pogledu bitno dopolniti že obstoječe sporazume. Vprašanje Trsta utegne v tej zvezi igrati pomembno vlogo, kajti v Londonu vedo, da
veda, kajti pred nekaj dnevi je stopil iz svoje politične rezerve z zelo značilnimi svarilnimi članki v »Populairu«.
Blum odklanja devizo: vlada ali opozicija, ker je mnenja, da bi socialisti niti v prvem niti v drugem primeru ne izboljšali, temveč samo poslabšali svoj položaj. Ako se socialisti izrečejo za opozicijo, utegne to sicer dovesti do Daladierovega padca, povsem gotovo pa to ni, kajti Daladier bi si lahko preskr-bel večino tudi na desnici. Ako bi tega ne storil, bi sestavo nove vlade resda utegnili prevzeti socialisti, toda njih vlada bi bila slej ko prej odvisna od radikalov, kakor je to že pokazal drugi Blumov kabinet, še bolj pa od senata. Nekateri socialisti so zato za zrušemje senatove moči, toda Blum svari tudi pred takim početjem, ker je mnenja, da bi to izzvalo državljansko vojno. Dr-
je Italiji potrebno za vzdrževanje te luke gospodarsko zaledje podunavskega bazena.
Londonski listi doznavajo iz Rima, da bo italijanski ministrski predsednik Mussolini na binkoštno nedeljo dne 5. junija posetil Trst Imel bo pri tej priliki govor, v katerem se bo dotakanil tudi perečih zunanjepolitičnih vprašanj.
Francija in Turčija
Pariz, 3. junija- o. Ob priliki sestanka, ki ga je imel zunanji minister Bonnet s turškim poslanikom Suadom Davazom je slednji predložil protest turške vlade zaradi vedno večjih neredov v Sandžaku in Skenderunu. Položaj v Siriji Je zelo resen. Bonnet je obljubil Davazu, da bo francoska vlada zastavila vse Bvoje sile, da se vsa sporna vprašanja mirno rešijo. Glede na napetost, ki se je v zadnjem času pojavila v odnošajih med Francijo in Italijo, je Franciji v resnici mnogo na tem, da zboljša svoje odnošaje s Turčijo in se sporazume z njo glede Aleksandre te. V francoskem zunanjem ministrstvu sedaj pospešeno pripravljajo načrt za novo francosko-turško pogodbo, s katero se bo uredilo tudi to vprašanje. Bonnet je takoj po sestanku z Davazom pozval francoske oblasti v Siriji, naj izdajo takoj najstrožje ukrepe, da se onemogočijo nadaljnji nemiri.
Spor z Buri v Južni Afriki
Capetown, 3. junija, b. Med Angleži in Buri je nastal hud spor, katerega posledica je bil prehodni odstop notranjega ministra Stuttaforda. Spor je izzvala okoliščina, da so pri vojaških paradah v vseh večjih mestih Južne Afrike svirali samo bursko narodno himno »Die Stem van Sudafricac, ne pa tudi angleško himno >God eave the King< Poslanci v parlamentu so zahtevali razčiščeni e te zadeve, označujoč postopanje Burov za zavestno žalitev britanskega kralja. Notranji minister je zaradi tega odstopil, pa sredovanju min. predsednika Hertzoga pa ee je končno posrečilo spor izravnaiti.
žavljanska vojna pa bi v sedanjem mednarodnem položaju pomenila največjo nesrečo za Francijo. Zato je Blum samo za tole rešitev: podpirati sedanjo vlado, ne da bi zastopniki stranke tudi formalno vstopili vanjo. Ugoden trenutek za to nastopi lahko kasneje, toda glavno za sedaj je, da socialisti s svojim postopanjem ne odtujijo radikalov ljudski fronti, ker ni to v njihovem interesu.
Tako bo Bum te dni uveljavljal proti opoziciji v svoji stranki približno iste argumente, kakor jih je v juliju leta 1937 na kongresu v Marseilleu, ko je zagovarjal sodelovanje s Chautempsom. Od njegovega osebnega vpliva, ki je slej ko prej zelo velik, bo v glavnem odvisno, kakšni bodo sklepi kongresa v Royanu. Od njih pa bo v veliki meri odvisen ves nadaljnji notranjepolitični razvoj v Franciji.
V Berlinu
BerHn, 3. junija. AA Nemška diplomatska in politična korespondenca komentira včerajšnji govor italijanskega, zunanjega ministra Ciana v Milanu in pravi med drugim: Svet se je vnovič prepričal, da je os Berlfin-Rim črni tel j, s katerim je treba računati in ob kateri se bo zdrobil sleherni napad. Z italijansko politiko do držav Balkanskega polotoka, kakor jo je orisal italijanski zunanji minister, koraka popolnoma vštric tudi nemška politika. Tu nima rajh nobenih sebičnih zahtev samo težnjo za popolnim sodelovanjem. Nemčija živi v enakem prija^ teljskem razmerju z državami Balkanskega polotoka kakor Italija. Poleg starih tradicionalnih zvez, ki jih ima Nemčija, se tudi veseli, da živi zdaj v boljšem razmerju s kraljevino Jugoslavijo. Grof Ciano je v zvezi s sklenitvijo dogovora z Veliko Britanijo poudaril, da Italija ndima namena sklepati pogodbe na temelju enodnevnih komoromisov, ker to ne bi bilo v korist miru. Takšno stališče je v skladu tudd s stališčem rajha. Prav tako kakor Italija vidi tudi Nemčija bistveni pogoj za trajni mor v priznanju zgodovinskih postojank.
Italijanska politika na Balkanu
Milan, 3. junija, o. Včeraj je na kongresu za proučevanje mednarodne politike v Milanu ravnatelj glasila italijanskega zunanjega ministrstva »Giornale d'Italia«, Virginio Gayda, referiral o italijanski politiki na Balkanu, njenem razvoju in perspektivah. Naglasi! je, da izvaja italijanska vlada aktivno in jasno obeleženo politiko. Italija ne zahteva nikakih političnih ali gospodarskih privilegijev, njena politika je prežeta le z željo po miroljubnem in koristnem sodelovanju. Italijansko-jugoslovenski spora-
! »um ima Se veliko bodočnost. Italija je % njim postavila konkretne osnove tudi za svoje odnošaje z Rumunijo, Grčijo in Turčijo. Italija pa mora biti pripravljena tudi na gospodarsko akcijo na Balkanu, ki ji bo omogočila velike investicije v balkanskih državah, kjer so možnosti za gospodarski razvoj že izredno velike.
K debati o Gavdovem poročilu sta se oglasila poslanca Coceaoi in Sera. Prvi je opozoril posebej na problem ribarstva ob jadranski obali. Poudaril je, da se na tem gospodarskem področju odpirajo Italiji nove možnosti. Sera je govoril o obči politični in gospodarski situaciji na Balkanu ter poudaril, da Italija ne teži za hegemonijo, nego hoče z balkanskimi državami sodelovati v duhu medsebojnega sporazumevanja in spoštovanja. Zaradi tega se tudi na Bal-knu zmerom bolj kažejo tendence, da bi se balkanske države orientirale povsem v italijansko smer, ker je Italija postala faktor, ki je odločilen za razvoj mednarodne politike, in naraven element ravnovesja v sredozemskem bazenu.
Predsednic zavoda Federzooi je reasumi-ral debato ki je poudaril, da se je z osjo Rim—Berlin vstvaril trden jez za obrambo tisočletne zapadne civilizacije v Evropi. Vprav na Balkanu, ki je bil ogrožen spričo labilnega položaja, nastalega po italijansko-ru-skem paktu, ima os Rim—Berlin nalogo, izvajati zmerom večji vpliv. Ravno na Balkanu bosta obe državi lahko najtesneje sodelovali. Temu namenu najbolje služijo dvostranski sporazumi, ki so pričeli v zadnjem času prevladovati in med katerima je tudi pakt Stojadinovič-Ciano, s katerim se je jugoslo vensko- i tal i jansko prijateljstvo konisolidiralo.
Federzoni je omenil tudi sodelovanje na kulturnem področju. Naloga nove pravne fakultete, ki se bo letos ustanovila v Trst« bo ta, da širi italijansko civilizacijo po Balkanu. Trst in Bari sta dve bazi, s katerih sta se zgradila mostova preko Jadrana, po katerih se bo lahko širila italijanska kulturna in gospodarska ekspanzija, v jugovzhodno Ev-ropo.
Kongres je nato prešel k razpravi o avta rkičnih problemih in mednarodnem trgovinskem prometu.
Bonnet o položaju
Poglobitev angleško-francoskega sodelovanja — Italija in Francija — Optimizem glede ureditve češkoslovaškega problema
Pariz, 3. junija, br. Snoči je imel zunanjo-politični odbor poslanske zbornice prvo sejo po velikonočnih praznikih. Na seji je zunanji minister Bonnet poročal o vseh dogodkih, ki so se v mednarodnem življenju odigrali od velike noči. Obširno je govoril o londonskem sestanku francoskih in angleških državnikov, se podrobno bavil s španskim problemom in pojasnil vzroke zastoja v francosko-italijanskih pogajanjih.
Govoreč o češkoslovaškem problemu, je minister Bonnet posebno podčrtal, da se je baš pri tej priliki izkazalo francosko-angle-ško sodelovanje, ki se je sedaj še bolj poglobilo. Francoska vlada je trdno odločena nadaljevati v najtesnejšem sodelovanju z Anglijo prizadevanja za odstranitev vseh mednarodnih sporov in za pomirjenje Evrope.
Zunanji minister Bonnet je nato odgovarjal na razna vprašanja, ki so mu jih stavili posamezni člani odbora. Največ vprašanj se je nanašalo na španski problem. Predlog nekega komunističnega poslanca, naj bi Francija odprla svojo mejo na Pirenejih za svoboden izvoz orožja in rmmi-cije v republikansko Španijo, je bii s 14 proti 4 glasovom odklonjen, dočim se je 9 članov odbora vzdržalo glasovanja. Na vprašanje, ali res obstoja predlog angleške
vlade glede skficanja mirovne konference sa Španijo, je Bonnet pojasnil, da se vrše o tem uvodni razgovori, da pa uradno francoska. vlada dosedaj takega predloga še ni prejela.
Na veliko presenečenje vsega odporna Je Bonnet odgovoril na neko vprašanje, da je sovjetski zunanji komisar Litvmov preko francoskega poslanika v Moskvi ponovno priporočal, naj bi Francija čimprej imenovala svojega poslanika v Rimu. V Moskvi 90 mnenja, da bi na ta način najhitreje prišlo do zbližan ja Italije z Anglijo m Francijo, kar bi imelo vsekakor za posledico oslabi j en je os<. Rim—Berlin. Bonnet je dodal, da v sedanjih okoliščinah ni niti misfi-ti na to, da bi bil poslanik v Rimu v kratkem imenovan, ker je treba poprej razčistiti še razna vprašanja.
K«. -4 tiče ureditve nemškega mamjfirv skeg* problema v ČSR, je Bonnet odkkmfl vsako podrobnejšo izjavo o pogajanjih ▼ Pragi, na glasa joč, da ne želi izzvati vtisa, kakor da bi se Francija kakorkoli vmešavala v češkoslovaške notranje zadev«. Francoska vlada je dala praski viadS gotov« nasvete ki upa, da se bo v kratkem našla najprimernejša rešitev vsega češkoslovaškega problema.
Napor! za likvidacijo španske državljanske vojne
Francija že privolila v angleško posredovalno akcijo
London, 3. junija, o. Angleška vlada se resno trudi, da bi se španska državljanska vojna čimprej končala. S pomočjo Francije menijo angleški diplomati takoj po umiku tujih prostovoljcev iz Španije prisiliti španske republikance in nacionaliste k pogajanjem za premirje. Po informacijah dobro obveščenih krogov, je Francija baje že pristala na ta angleški posredovalni načrt. Optimizem je še bolj narastel. ker je končno tudi Rusija, ki je še na zadnji 9eji ožjega nevtralnostnega odbora stvarno odklonila angleški načrt, sedaj nepričakovano ▼ celoti pristala nanj. Edino resno zapreko za izvedbo angleških načrtov predstavlja general Franco sam, ki je prepričan, da bo lahko tudi po umiku tujih prostovoljcev premagal republikance.
V zvezi s tem poroča »Daily Telegraph«, da se Hitler dnevno posvetuje z generalom Brauchitschetm, admiralom Roderjem, maršalom Gorimgom in generalom Keitelom in da se posvetovanja nanašajo v prvi vrsti na španski problem hi na odpor španskih republikancev. List poroča, da bodo ti posveti že v nabliijih dneh zaključeni in da je treba takoj nato računati z odločilnimi nemškimi idcrepi.
Kakor poroča »Daily Express«, sta brk fa±di Nemčija in Italija pozvani k eodeio
vanju pri posredovalni afccfjl as sklenitev
premirja v Španiji. Politični krogi t Londona so po informacijah Esta mnenja, da bosta Hitler in Mussolini res vfriivala na Franca v pozitivnem smisla. Če bi posredovalna akcija omenjenih štirih velesil ▼ Španiji uspela, bi ta uspeh že sam po sebi omogočil tudi pogajanja za ureditev anj^e-ško-nemških odnošajev. Angleška vlada pa namerava tudi še nadalje posredovati ▼ Pragi in Berlinu zaradi češkosJovaško-aem-škega spora. Ko bi se tudi ta problem uredil, bi se nemudoma pričela pogajanja med Nemčijo in Anglijo za sklenitev letalskega pakta, za občo omejitev oboroževanja, za ureditev kolonialnih in drugih problemov. Zadnji dogodki sicer niso bffi aajpovolj-nejši pogoj za taka pogajanja, vendar pa bi tako Nemčija, kakor Velika Britanija nedvomno s sporazumom o teh problemih mnogo doprinesli h končnemu pomirjenja ▼ Evropi.
Kralj Viktor Emamiei zopet v Rimu
Rim, 3. junija. w. Kralj in cesar Viktor Emanuel III. sef je po svojem obisku v Libiji. x &fifcfik dopoldne zopet lanil y Rim.
— 2 — Beležke
======== »JUTRO« št 129.	i
Pogajanja s Henleinom po frinkošfnih praznikih
Seja češkoslovaškega ministrskega sveta
==DDSD==1S_=BD====: Sobota, L VL 1938. „
Razpis prvih del za gradnjo železniške proge čačak-Banjaluka
Praga, 3. junija, h. Danes popoldne se je sestal ministrski svet, ki se je med drugim bavil tudi z načrtom novega zakona o občevalnem jeziku. Pogajanja med mini?»trskim predsednikom dr. Hodžo in zastopniki stranke sudetskih Nemcev trajajo dalje. Sudetsko-nemški delegati so ministrskemu predsedniku dr. Hodži predložili substrat onih predlogov, ki bi mogli po njihovem mnenju služiti kot temelj za nadaljnja pogajanja. Dr. Hodža je v svoji izmenjavi misli z zastopniki sudetskih Nemcev sporočil nespremenljivo linijo vlade glede narodnostnega statuta. Po včerajšnji konferenci se bodo razgovori dT. Hodže z zastopniki Henleinove stranke nadaljevali šele po binkoštnih praznikih, torej ne pred torkom.
Na današnji seji ministrskega sveta so razpravljali tudi o vprašanju podkarpat-skega gubernija. Včeraj je dr. Hodža sprejel delegacijo ameriških podkarpat-skih Rusov.
V splošnem je treba kljub ojačeni časopisni polemiki nemških listov in nemške ga radia proti Pragi ugotoviti nadaljnje popuščanje v napetosti glede tako imenovanega vprašanja sudetsko-nemškega problema. V poučenih krogih menijo, da sedanja časopisna kampanja nemških listov ni namenjena toliko tem ciljem, temveč hoče prikriti nekaj, kar je očitno naperjeno proti Angliji.
Vojaška pripravljenost češkoslovaške
London, 3. junija, o. Posebni poročevalci objavljajo zanimive podrobnosti o vojaških ukrepih, ki jih je vrhovno poveljstvo češkoslovaške vojske izdalo nele za obmejno področje, nego tudi za Prago in okolico. Na gričevju okrog Prage so oživele v®e neštete utrdbe, ki so bile zgrajene v zadnjih letih. Okrog mesta je polno poljskih utrdb, betoniranlh rovov in podzemnih zatočišč, mnogo baz za težko in protiletalsko topništvo. Na mnogih krajih so v zadnjih dneh postavili na kilometre dolge in široke žične ovire. Na vseh strateško važnejših točkah so bile razpostavljene močne straže, sestavljene iz aktivnih vojakov in rezervistov. Na mnogih krajih so koncentrirani nešteti oklopni avtomobili, tanki in trenski vozovi. češkoslovaške vojne potrebščine so vse po vrsti najmodernejših izdelkov. Na vseh straneh je opaziti vojaške patrole, ki švigajo po okolici okrog mesta. Nad Prago dnevno brnijo motorji letal, ki opazujejo promet na cestah. Na tajnih letališčih je koncentriranih ogromno število letal Praga je dobila značaj obleganega mesta, češkoslovaška vojska in narod sta v teh dneh pokazala v vsakem primeru izredno vojaško pripravljenost.
Glasovi o triletni
vojaški službi
Praga. 3. junija, b. K problemu uvedbe triletne vojaške službe na Češkoslovaškem se oglašajo danes razni češkoslovaški listi Pozornost je zbudil zlaoti članek znanega vojaškega strokovnjaka Stanislava Yes>terja v »Lidovih Kovinah« pod naslovom »Težki mir«. Položaj je danes tak. pravd Yester. da je uvedba triletne vojaške službe neizogibna in nujna potreba, ki jo zahteva tako zvani »težki mir« ali »oboroženi mir«, v katerem živimo. Očetje današnjih naših vojakov eo morali služiti pod Avstrijo dalje časa kakor njih sinovi v ČSR. povrhu pa so bili nasprotni idealom, za katere so se morali boriti. Danes pa gre pri nas za lastno državo, za lastno pravico, za kateri ee bori naš vojak j»d domačim poveljstvom.
A aram i tednik »Brazda« navaja med dru-pi m naslednje razloge: Triletna vojaška služba je sicer draga in trda rešitev, toda dokler se razmere v srednji Evropi trajno ne pomirijo, ni dirugega izhoda iz položaja. Povečana pazljivost današniih dni je naj-boli primeren trenutek za to, da vlada svoj predlog o podaljšanju vojaške službe lahko t;wcoj izdela in ga predloži parlamentu v odobritev.
šanghaj, 3. junija, o. Po hudi borbi je Japoncem snoči uspelo prekoračiti Rumeno reko pri čenglijupau. Japonske prednje straže so zavzele mestece Sicien, ki leži 50 km jugovzhodno od Kajfenga. Japonska kolona, ki se je pojavila pred Hopejem, pa je naletela na hud odpor Kitajcev. Bitka tam še traja.
Očitno je general Terauči sklenil s svojo vojsko obiti Kajfeng tn Langfeng, kjer so se Kitajci močno utrdili. General Dojhara se ie včeraj popoldne s svojimi motoriziranimi oddelki skušal osvoboditi kitajskega oklepa, kar pa mu ni uspelo. Kitajci so njegove tanke pognali nazaj z metalci ognja. Dojhara je no tej bitki zašel v izredno težaven položaj. Kitajci so njegove oddelke obkolili že s treh strani. Dojhara je moral svoj glavni stan prestaviti na severno obrežje Rumene reke.
Japonci so danes ponovno poskušali zavzeti Pohsien, a so bili znova krvavo odbiti, Kitajci pa so pričeli z novimi napadi na strateško važno mesto Luji na meji an-hvejske pokrajine. Tudi kitajski četniki po. vzročajo dvema japonskima kolonama, ki prodirata iz Hsičova proti Langfengu generalu Dojhari na pomoč, Se zmerom velike težave.
Po najnovejših vesteh iz Kantona so se davi nad mestom znova pojavila japonska bombna letala, ki so skušala razdejati glavno železniško postajo Tajšatao. Kitajske protiletalske baterije so jih Se pravočasno prepodile, vendar je padlo na Kanton spet mnogo bomb, ki so zahtevale okrog 400 človeških žrtev.
Tzkrcavanje japonskih čet pri Sajfongu se je danes prenehalo. Očitno so Japonci nameravali s tem izkrcevalnim manevrom
Incident zaradi nemške državne zastave
Praga, 3. junija, h. Uradno objavljajo: Dne 29. maja je neki češkoslovaški vojak v Dolnjih Borikovicah prosil soprogo tamkajšnjega nemškega državljana Exnerja, naj mu izroči njegovo nemško državno zastavo. Gospa Exner je na zagotovilo, da ji bodo zastavo zopet vrnili, kar se je zgodilo 2. junija, to tudi storila.
Ker gre za državno zastavo tuje države, ki je bila v posesti tujega državljana, se je čsl. zunanje ministrstvo davi iz lastne iniciative oprostilo pri nemškem poslaništvu v Pragi za primer, da bi šlo za kako krivdo.
Angležinja MitSordova in njen doživljaj
Praga, 3. junija, b. Vsi listi so posvetili veliko pozornost avanturi Angležinji Uni-ty Mitfordove, znane oboževalke Hitlerjevih naukov, na češkoslovaškem Pred dnevi jo je na meji ustavila češkoslovaška straža in ji odvzela fotografski aparat in še nekaj drugih predmetov. V njeni družbi so bili angleški dijak Sprankljm in Američan Ruess ter sudetsko-nemški poslanec Wollner. Oblasti so ji končno vrnile zaplenjene predmete in Angležinja se je nato vrnila v Nemčijo. Unity Mitfordo-va je v Angliji zelo znana po svoji veliki hvali o zvezah s Hitlerjem, katerega imenuje vedno »moj prijatelj«, in nosi stalno na prsih kljukasti križ, ki ji ga je baje daroval nemški kancelar. Med Angleži pa ni imela sreče s svojim oboževanjem nemških teorij to je sama izjavila, da noče več biti Angležinja in da si bo preskrbela nemško državljanstvo.
Kardinal Verdier o svojem posetu v Pragi
Pariz, 3. junija, h. Pariški kardinal Verdier je iz Prage davi prispel v Pariz. Na kolodvoru so ga sprejeli češkoslovaški poslanik Osusky ter velika množisa vernikov. Kardinal Verdier je na kolodvoru izjavil novinarjem: Vozil sem se skozi Češkoslovaško ob navdušenih ovacijah prebivalstva, katerih predmet je bdla Francija- Pri nas je treba vedeti, kako zelo nas ljubijo na češkoslovaškem. Glede političnega položaja je iajavil kardinal, da je v srednji Evropi ugotoviti vidno popuščanje napetosti.
Ovadba proti Henleinu
Praga. 3. junija, o. Poslanec dr. Vlastimir Klima, član stranke narodne zajednice,^ ki je zastopana tudi v vladi, je izročil praškemu državnemu tožilstvu kazensko prijavo proti Henleinu zaradi zločinov po § 1, 2 in 3 zakona o zaščiti republike. Dr. Klima se v svoji prijavi sklicuje na intervju, ki ga je Henlein dovolil Wardu Priceu. čeprav je vodstvo eudetskonemške stranke pozneje izjavilo da je reprodukcija intervjeva netočna. Omenjeni prvi trije členi zakona o zaščiti republike se nanašajo na atentat na republiko in zločin ogrožanja državne varnosti.
Dogovor o tujskem prometu z Nemčijo
Praga, 3. junija, h. Včeraj dopoldne so zastopniki zapadno-čeških kopališč posetili ministrskega predsednika dr. Hodžo ter ga prosili, naj stori vse, da zapadno-češka kopališča zaradi zadnjih dogodkov ne bodo oškodovana, število gostov v teh kopališčih v sedanji sezoni namreč ne znaša niti 25 odstotkov napram prejšnjemu letu. V zvezi s tem javljajo, da so se med nemškimi in češkoslovaškimi vladnimi komisijami vršila pogajanja glede priključitve avtrijsko-češkoslovaških gospodarskih pogodb v gospodarski pogodbeni sistem med Nemčijo in ČSR, zlasti v kolikor se te pogodbe tičejo turističnega in ostalega tujskega prometa na češkoslovaškem. Dne 1. junija je bil v Berlinu podpisan protokol, da se določbe za tujski promet, ki st> do sedaj veljale med Avstrijo in ČSR. razširijo tudi na promet med Nemčijo in češkoslovaško.
prelisičiti kitajsko vrhovno poveljstvo v Kantonu. Menili so, da bo poslalo proti Sajfongu več oddelkov svojega vojaštva z drugih obalnih strateških točk. V takem primeru bi Japonci izrabili priložnost in se izkrcali v neposredni bližini Kantona ter v zaletu zavzeli mesto. Manever pa se jim je izjalovil, ker je kitajsko vrhovno poveljstvo prepoznalo njihovo namero in jim ni nasedlo.
Velike izgube Japoncev
Tokio, 3. junija, b. Včeraj popoldne izdano uradno poročilo japonskega glavnega štaba na Kitajskem označuje japonske izgube v poslednjih bitkah s Kitajci «v&e prej kot neznatne«. Od konca februarja do konca maja se cenijo japonske izgube samo na bojiščih med Sučovom in južnim Šan tangom rta 2130 mrtvih in 8586 ranjenih.
Angleški protest v Tokiju
London, 3. junija. AA. Na vprašanje, ali je vlada v zvezi s ponovnim letalskim bombardiranjem civilnega prebivalstva v Kantonu storila kake korake, je predsednik vlade Chamberlain odgovoril, da je poslal navodila britanskemu poslaniku v Tokiu, da osebno protestira zaradi bombardiranja civilnega prebivalstva, zlasti zaradi poletov japonskih bombnikov nad delavskimi okraji raznih mest. Na vprašanje, ali je britanska vlada na podlagi izrednih obveznosti, izvira jočih iz pogodbe devetih držav, kaj ukrenila za vzajemno intervencijo pri japonski vladi. Je Chamberlain odgovoril, da bo vse storil, kar se mu bo zdelo potrebno, da prepreči, da bi Japonska sankcionirala letalsko obstreljevanje, vendar je pripomnil, da ne more obljubiti, da bo ta metoda uspešna.
Hrvatsko gasilstvo
Na kratko smo že poročali, da je bil v nedeljo v Zagrebu občni zbor gasilske zajednice za savsko banovino, čitateljem, posebno onim iz gasilskih vrst, bo še v spominu, da je ta zajednica lani, ko je bil v Zagrebu državni gasilski kongres, z večino glasov sklenila svoj izstop iz državne gasilske zveze. Storila je to na pritisk mač-kovcev, ki skrajno neradi gledajo sodelovanje svojih pristašev v kakršnikoli splošni državni organizaciji. Mačkovski Usti so ta sklep tudi z zadoščenjem in veseljem pozdravih.
Izstop hrvatske gasilske organizacije iz državne gasilske zveze v tej ni povzročil krize, pač pa v izstopivSi zajednici sami. Kakor organizacija Sokolstva, sloni namreč tudi organizacija gasilstva na posebnem zakonu. Ta zakon določa za vso državo enotno gasilsko organizacijo in ji nudi tudi precejšnje ugodnosti, med drugimi denarne podpore iz državnega gasilskega fonda. Z izstopom in drž. zveze so se gasilska zajednica za savsko banovino in v njej včlanjena društva odrekla tudi tem ugodnostim. Prišla so zaradi tega v precejšnje stiske, posledica pa je bila, da so se začeli vedno češče oglašati predlogi za zopetno sodelovanje v državni zvezi. Na nedeljskem občnem zboru je to mnenje prevladalo in zajednica je vnovič izvolila svoje delegate za državno zvezo. Kakor se zatrjuje, je na to pristalo tudi mačkovsko vodstvo, delegati pa so obljubili, da se bodo zavzeli za reorganizacijo zveze, tako da bi se razdelila na tri samostojne zveze: srbsko, hrvatsko in slovensko. Pri tem računajo tudi na podporo sedanjega vodstva gasilske zajednice za dravsko banovino.
Posebni nravoslavni odbor JRZ v Ljubljani
Kakor nam poročajo, je predsedstvo glavnega odbora JRZ odobrilo, da se v LJubljani ustanovi poseben krajevni odbor JRZ, v katerega naj bi pristopali pravoslavni somišljeniki JRZ, ld Jim sedanja organizacija stranke v LJubljani ne nudi možnosti sodelovanja. Do sedaj so zbrali med uradndštvom pravoslavne vere baje okrog 100 podpiso>v za vstop v JRZ in za članstvo pri temi posebnem krajevnem odboru.
Ukinjenje nekaterih razredov na osnovnih šolah
Pred nekaj dnevi je ministrstvo prosvete izdalo službeno objavo, da je naročilo ban-skim upravam, naj reducirajo tiste oddelke po šolah, »kjer po sedanjem številčnem stanju ni za nje potrebnega števila učencev.«
V	smislu tega naročila je kr. banska uprava v Ljubljani, kakor čitamo v »Učiteljskem tovarišu« odredila ukinitev okrog 100 ljudskošolskih razredov v dravski banovini.
V	Ljubljani sami bo ukinjeno 22 razredov. Ukinitev se je izvršila na podlagi predpisa ministrstva prosvete, da ne sme imeti razred z enim ali dvema šolskima letoma manj kakor 45 otrok. Na nekaterih višje organiziranih šolah bo ukinjeno celo po več razredov.
Ta odredba povzroča v prizadetih krajih veliko vznemirjenje. Na mnogih šolah, ki jim preti nevarnost redukcije razredov, prostori niti niso zadostni za tako veliko minimalno število učencev. Na drugih šolah bo zaradi zmanjšanja razredov nesporno trpela kvaliteta šolskega poduka. Tudi v higieničnem pogledu bo marsikje nastopilo poslabšanje.
Tekom včerajšnjega dne je prispelo v Ljubljano že več deputacij iz krajev^ ki so po teh redukcijah prizadeti, da opozore na neugodne posledice in se zavzamejo za oču-vanje neokrnjenega stanja posameznih šol.
Borba za Bunjevce
Zabeležili smo že, kako so sremski mač-kovci prekrstili znano popevko jugoslo-venskih nacionalistov »Srem. Banat i Bač-ka« in kako namesto originala »tri srca junačka« na svojih skupščinah pojejo »svi smo mi za Mačka«. O tem piše tudi subo-tiški »Neven«, glasilo JRZ za Bunjevce. List med drugim pravi:
»Srem, Banat in Bačka niso niti za Mačka, niti za Pernarja, niti za Paveliča, oni so za kraljevino Jugoslavijo, kralja Petra in narodno edinstvo. Bunjevci in Sokci pripadajo Beogradu iz preprostega razloga, ker je Beograd stvoril to državo, ki je prinesla svobodo tudi tem poštenim ljudem.«
Polemika o kmečki demokraciji
V zadnjem času se je razvila med »Ob-zorom« in »Hrvatskim dnevnikom« obširna razprava o bistvu in vsebini kmečke demokracije. Glasilo dr. Mačka namreč dosledno zastopa mišljenje, da mora kmečka demokracija zavladati v vsem hrvatskem javnem življenju, ker predstavlja program velike večine hrvatskega naroda. Na ugovore »Obzora«, da je pojem kmečke demokracije neznan pri drugih narodih, odgovarja »Hrvatski dnevnik, da Hrvatom ni treba posnemati drugih narodov, temveč da morajo sami iz svojega kaj doprinesti k svetovni civilizaciji.
»Obzor« zavrača mišljenje »Hrvatskega dnevnika« z dokazovanjem, da hrvatski narod ni izključno kmečki narod. Po njegovem mnenju bi morali analogno proglasiti Angleže in Američane za delavska naroda, ker tvorijo pri obeh delavci večino kakor med Hrvati kmetje. Dalje pravi »Obzor«, da kmečke demokracije sploh ni in je tudi ne more biti. Hrvatska politika je trpela v preteklosti že dovolj škode zaradi mnenja nekaterih naših javnih delavcev, da morajo biti Hrvati nekaki Mesije med drugimi narodi.«
Zapletena tožba
Poročali smo že svoječasno, da je državno tožilstvo v Petrovgradu obtožilo urednika tamošnjega Ljotičevega glasila »Bu-djenje« zaradi motenja vere, ker je v nekem članku ostro napadal 2ide in židovsko moralo. Pri razpravi je obtoženi urednik skušal dokazovati svoje trditve s pomočjo citatov iz raznih židovskih verskih knjig. •Sodišče je razpravo prekinilo in zaprosilo pravoslavno teološko fakulteto v Beogradu, da pove o stvar! svoje mnenje. Fakulteta je določila dva profesorja, da bi to mnenle izdelala. Profesorja sta sedaj odgovorila, da bi bilo v to svrho potrebno znanstveno študijsko delo več mesecev, ki bi bilo poleg tega združeno z velikimi Izdatki, ker na
Beograd, 3. junija. AA. Prometni minister dr. Mehmed Spaho je sprejel danes popoldne v svojem kabinetu novinarje in jim dal izjavo, v kateri je med drugim rekel:
»Pred dvema letoma, 10. julija 1936. je vlada izdala uredbo o gradnji in trasira-nju novih železniških prog. Po tej uredbi so bile predvsem v sporazumu z vsemi pristojnimi činitelji najvažnejše železniške proge, s katerimi bi se izpopolnilo naše železniško omrežje. Te dni sem podpisal odlok, da se razpišejo licitacije za graditev dveh novih železniških prog. Na ta način je narejen pri gradnji javnih del nadaljnji velik korak. Z razpisom teh licitacij se bo začela graditev naše velike proge Banja-lnka—Cačak, oziroma Kraljevo. Pomen te proge ni samo ta, da bo z njo deloma izpopolnjeno železniško omrežje, pač pa bo imela ta proga svoj velik pomen tudi zaradi tega, ker bo potekala skozi sredino naše države. Spajala bo jugovzhod in severozahod ter kraje, ki so bogati na kmetijskih, gozdnih in rudniških proizvodih.
Beograd, 3. junija. AA. Na mednarodni letalski razstavi, ki so jo otvorili 28. maja, je tudi razstava za zaščito pred letalskimi napadi. Razstava je velikega pomena za naš narod, ker bo tam vsak obiskovalec videl:
1.	rane, izvirajoče od strupenih plinov na človeškem organizmu;
2.	razne vrste mask za strupene pline iz raznih držav in iz Jugoslavije;
3.	civilna varnostna sredstva, zavetišča v zasebnih hišah in javna zavetišča, ki naj se zgrade po mestih in vaseh;
4.	aparate in sredstva za prvo pomoč po strupenih plinih prizadetim osebam; semkaj spadajo tudi aparati za umetno dihanje itd.;
5.	aparate za izoliranje itd.;
6.	varnostno obleko za strupene pline;
7.	slike o sovražnih letalskih napadih; kako naj ravna in kako ne sme ravnati civilno prebivalstvo
Svečanost v beograjski ladjedelnici
Beograd, 3. junija, a. Danes so v ladjedelnici na Cukarici. v navzočnosti predsednika vlade dr. Stojadinoviča. prometnega ministra dT. Spaha, ministra dr. Stosoviča in drugih uglednih povabljencev slavnostno posvetili prvi ponton, izdelan v tej domači ladjedelnici Svečanost se je začela z nagovorom predsednika družbe Vase Zdravkoviča, ki je popisoval delovanje Srbske paroplovne družbe od njene ustanovitve do danes ter posebno podčrtal zasluge predsednika dr. Stojadinoviča. Čeprav ni družba razpolagala s kakšnimi posebnimi sredstvi, se je po vplivu dr. Stojadinoviča in z njegovim stalnim zavzemanjem opremila z najmodernejšimi stroji in napravami, tako da more danes izdelovati vse vrste plovnih objektov. Dane6 posvečeni ponton je izdelan po načrtih in navodilih uprave pomorstva in rečnega prometa ter ie zgrajen izključno iz domačega materiala in z domačimi delavci. Dolg je 75.5 m, širok 7 m, teža mu je pa 168 ton.
Izpustitev pontona ▼ vodo je Izvršil predsednik dr. Stojadinovič s tem, da je pritisnil na pripravljeni vzvod. Po končani posvetitvi je družba povabila svoje goste na zakusko. Predsednik vlade se je zahvalil za pozdrav ter obljuba družbi svojo podporo in pomoč tudi za lodoče.
Minister dr. Spaho odpotoval v Ljubljano
Beograd, 3. junija. AA. Prometni minister dr. Mehmed Spaho je odpotoval nocoj ob 20.55 v spremstvu svojega šefa kabineta Kostiča in tajnika Hasanoviča v Ljubljano, kjer bo jutri prisostvoval otvoritvi pomladanskega velesejma v Ljubljani.
fakulteti nimajo vseh potrebnih, deloma zelo redkih knjig. Sodišče bo torej moralo izreči svojo sodbo brez opore na mnenje bogoslovne fakultete.
Veslanje ln politika
V Splitu so nedavno ustanovili nov veslaški klub z imenom »Hrvatski veslaški klub«, ker se je nekaterim zdel znani »Gusar« preveč jugoslovensko usmerjen. Na bdnkoštni ponedeljek bodo slovesno otvortli nove prostore »Hrvatskega veslaškega kluba« in obenem blagoslovili nove športne čolne. Proslave se bo udeležil kot zastopnik dr. Mačka poelanec dr. An te Trombič, dr. Sutej in dr. Smoljan. Čolni bodo krščeni z imeni dr. Mačka in hrvat-Ich pokrajin. Kakor pravijo splitski listi, hoče »Hrvatski veslaški klub« s tem javno dokumentirati svoje hrvatsko obeležje. Dr. Mačkov© ime bo dobil največji čoln, osmerec.
Graditev te proge predstavlja brez dvoma
eno največjih del, ki je bilo izvršeno pri nas po osvobojenju in zedinjenju.
Iz državnega posojila štirih milijard dinarjev, ki je namenjeno za graditev novih železnic, bosta zgrajeni poleg proge Kraljevo—Banjaluka tudi progi: Bihač—Kar-lovac in Črnomelj—Vrbovsko.
Ob tej priliki želim še poudariti, kako daleč so napredovale študije za ono pomembno traso, ki bo vezala naše normal-notirne železnice s Kotorjem preko onih krajev, ki so na žalost dozdaj ostali brez železniškega prometa. Nadejamo se. da bomo v kratkem našli tudi za to pomembno progo finančnih sredstev.
Nove proge bodo gradila naša domača podjetja po javnih licitacijah. Posli so razdeljeni na 58 delnic različne vrednosti od 10 do 90 milijonov din, tako da bodo številna naša podjetja sodelovala pri teh delih. Nadejam se, da bodo ta podjetja s svojim solidnim delom zadovoljila naša pričakovanja in da se bodo pokazala vredna zaupanja, ki smo jim ga izkazali.
8. naprave in material za gašenje požarov, ki bodo spremljali vsak letalski napad, dalje bodo na tej razstavi obiskovalci lahko kupili našo civilno masko za strupene pline po lastni nabavni ceni in varnostno obleko. Prav tako si bodo lahko na-bavili razna navodila in knjige o varstva pred letalskimi napadi.
Obiskovalci Beograda naj ne zamude priložnosti in naj si do konca letalske razstave (do 13. junija) ogledajo tudi oddelek za pasivno varstvo, ki je za naš narod velikega pomena. Kajti največja nevarnost pred bombami s sovražnih letal je v tem, če ljudje ne vedo, kako se lahko rešijo in kakšne nevarnosti čakajo tiste, ki niso na napad pripravljeni in o njem poučeni Po-lebijo važno je, da si ogledalo to razstavo člani upravnih oblastev, profesorji in učitelji ter šolarji in dijaki vseh Šol. sploh vsi. k: resno pojmujejo nevarnosti letalskih napadov.
Razburljivo slovo
Maribor, 3. junija.
Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah so imeli te dni zelo razburljiv dogodek. Kaplan Jože Lampret je bil premeščen v Smiklavž. 2upljani so že del j časa vodili akcijo, da bi preprečili to premestitev. Prišel pa je L junij, ko je moral kaplan Lampret vzeti slovo od Sv. Jurija in od župljanov, med katerimi si je bil pridobil mnogo privržencev. Ze dolgo pred napovedano uro, ko se je moral kaplan posloviti, so se zbrali farani od Sv. Jurija in vse bližnje okolice ter tudi iz sosednjih far v velikem številu pred župni-ščem. Avtomobil, na katerem so odpeljali kaplanovo pohištvo, je bil ves v zelenju in zastavah. Množica se je od kaplana glasno poslavljala in mu zagotavljala, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da se spet vrne k Sv. Juriju.	....
Kaplan Lampret je v lavantinskl škofiji precej znan. Njegovo prvo mesto Je bilo v Halozah, pozneje je bil v 2etalah, potem pri Sv. Juriju, sedaj pa je premeščen v Smiklavž.
Prodaja hmelja bo omejena
Praga, 3. junija, p. Te dni Je v Pragi zasedal srednjeevropski urad za hmelj. Na zasedanju so razpravljali predvsem o omejitvi prodaje hmelja, da bi se tako prodaja uravnovesila in spravila v sklad s potrošnjo. Zastopniki Jugoslavije, češkoslovaške in Poljske so pristali na to, da se prodaja hmelja v omenjenih državah omeji za 30%, nato pa omeji tudi produkcija.
Iz veterinarske službe
Beograd, 3. juni ja- P- V veterinarski stafiri eo bili premeščeni svetnika Filip Kulterer is Slovenskih Konjic k banski upravi ▼ Ljritr ljani in dr. Zvonko Zemljič k Velike Kikin-die k načelstvu sreza Maribor levi breg ter višja pristama dir. Anton Lampret od sreske-ga načeletva Maribor levi breg v tovarno W5gerer v KoŠakih in dr. Maks Korane k Konjiča ▼ Slovenske Konjice.
Hermesov izlet v Trst
Izletniki v Trst pod vodstvom Hermesa morajo biti z vozili in spremljevalci že ob 6. zjutraj v Planini na jugoslovenski meJL
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved za i Junij: Pretežno oblačno z ohladitvijo v vsej državi. Možnost neviht, zjasnitev v Južnih krajih.
Zagrebška: Oblafino ▼ pretežnem dela države, ponekod je pričakovati padavin. Temperature se bodo dvignile.
Dunajska: Spremenljivo oblačno, nagnjo* nost k nevihtam, ponoči in zjutraj zelo hladno.
lojharova divizija
¥ vedno večji stiski
Preprečene japonske nakane na južnem Kitajskem
Razstava o zaščiti pred letalskimi napadi
0 novem rezi
Valdemar Falcao, brazilski minister dela, industrije in trgovine, se je na svojem potu v Ženevo ustavil v Parizu, kjer je v razgovoru s poročevalcem »Tempsa« govoril med drugim tudi o sedanjem režimu v Braziliji. Minister je izvajal: Naša politična organizacija povsem odgovarja pravemu demokratičnemu režimu. D asi so ga nekateri skušali predstaviti kot režim sile, moram poudariti, da nima naš režim, uveden z ustavo z dne 10. novembra 1937., ki se v skladu z našo tradicijo naslanja na demokratični vzor Zedinjenih držav Severne Amerike ter na socialnopolitična načela Anglije in Francije, navzlic prevladovanju izvršne oblasti vendar nič diktatorskega na sebi.
Že prvi člen ustave, ld poudarja, da izvira vsa oblast od naroda, je povsem demokratičen. Na tej osnovi pa je organiziran tudi naš zvezni parlament, katerega poslansko zbornico volijo na eni strani občinski sveti, na drugi pa zbor volilnih mož, izvoljenih v ta namen po splošni in neposredni volilni pravici, kakor so izvoljeni tudi občinski svetniki. Zvezni svet, drugi dom našega parlamenta, sestavlja 30čla-
mu v Braziliji
nov, M jih volijo zakonodajne e3eupš«M posameznih zveznih držav tako, da odpade na vsako po en član, kar znaša skupno 20, ostalih 10 članov pa imenuje predsednik republike. Tudi sam predsednik republike je voljen tako, da prihaja v volilnem aktu do izraza ljudska volja, kajti voli ga poseben kolegij, sestavljen Iz občinskih svetnikov, katerim se pridružijo delegirani zastopniki, ki jih imenujejo organi našega gospodarskega življenja in parlament ter zaslužni državljani Ako pa odstopajoči predsednik, kakor to sme po ustavi, sam določi svojega naslednika, se ta voli na podlagi splošne volilne pravice.
Demokratični značaj novega režima Je končno zagotovljen tudi z dopustitvijo ljudskega referenduma v nekaterih primerih, tako v primeru razpusta parlamenta po predsedniku republike. Demokratične so tudi omejitve državnega posega na gospodarsko področje. Individualna svoboda Je le toliko omejena, kolikor to zahtevajo splošni državni interesi, kakor to izrecno poudarja čl. 135 ustave, ld se prav v tem pogledu močno razlikuje od omejitev tako zvanih totalitarnih režimov.
Kaši kraji Id ljudje
Novi komandant dravske divizije general Djordje S. Lnkič
V torek je prispel v Ljubljano in v sredo
1. junija je nastopil svoje službeno mesto novi komandant dravske divizije g. general Djordje S. Lnkič, dosedanji komandant moravske divizije v Nišu.
General Lukič je bil rojen leta 1888. v nurčju junaške Sumadije, v Kragujevcu, ki nam je dal že toliko odličnih borcev in poveljnikov. Gimnazijo je absolviral v Solunu, nižjo šolo vojne akademije pa v
1 Beogradu v letih 1902. do 1906-, ko je bil Imenovan za podporočnika. Leta 1911. se j te vpisal na vižjo šok) vojne akademije, itoda Stadije je moral prekiniti, ko je komaj končal prvi letnik. Leta 1912. je nam-3reč izbruhnila balkanska vojna, ki se je Jie mladi oficir tudi udeležil. Boril se je v znamenitih bitkah pri Kumanovem J1912X, pri Bitoljn (1913) in na Bregalnici proti Bolgarom. Na fronti je bil tudi med irvetovno vojno. Leta 1914. in 1915. je stal «b Drini, potem se ze boril na Suvoboru, pri Topoli in Kraljeva ter se udeležil tudi imamenite kolubarske bitke. Leta 1915. se jie morala junaška srbska vojska pred »grvražno premočjo umakniti preko alban-inkih gora in z njo vred je moral tudi Ln-
kič. Toda po albanski Golgoti se je takoj vrnil na solunsko fronto, kjer je ostal od leta 1916. do konca. Sodeloval je pri pro-boju solunske fronte in z zmagujočo srbsko ter zavezniško armado zasledoval ostanke razbite sovražne armade prav do Temišvara.
Medtem je zaradi svoje hrabrosti med vojno napredoval do majorja in je takoj po vojni od leta 1919. do 1920. vodil arti-ljerijsko podčastniško šolo v Mariboru. Leta 1921. je končal drugi letnik višje vojne akademije, a leta 1922. je končal priprave za generalni štab. V letih od 1923. do 1924. je bil načelnik štaba zetske divi-zijske oblasti, v naslednjih letih do 1927. pa stalni član komisije za majorske izpite. Od leta 1927. do leta 1936. je bfl v glavnem generalnem štabu, a predlanskim je bil imenovan za komandanta moravske divizij ske oblasti v Nišu, zdaj je pa prišel za divizionarja v Ljubljano.
Novi divizionar je eden naših najsposobnejših, v težkih borbah prekaljenih oficirjev, ki je vedno in na vsakem mestu postavil celega moža. V priznanje velikih zaslug je bil odlikovan z mnogimi odlikovanji. Tako je leta 1912. prejel srebrno kolajno za hrabrost, leta 1913. zlato kolajno za hrabrost, v letih 1914—15 je bil odlikovan z dvema redoma belega orla z meči IV. stopnje, a najvišje priznanje je pač red Karadjordjeve zvezde z meči, ki diči njegove junaške prsi. Za hrabrost na solunski fronti je bil odlikovan z redom belega orla z meči IV. stopnje, s francoskim vojnim križcem in z Leopoldovim redom z meči.
Na fronti je bil dvakrat ranjen, enkrat v prsi, enkrat v vrat, njegova močna kon-stitucija je pa prebolela vse napore in rane.
Novi divizionar je velik prijatelj Slovencev, s katerimi je imel že mnogo stika, saj je takoj po vojni prišel v Maribor, a iz njegove šole je izšlo tudi mnogo odličnih naših oficirjev, ki zavzemajo že visoke položaje. Iskreno ga veseli, da je prišel v Slovenijo, da se še bolj seznani z našimi ljudmi in spozna lepoto naših krajev, ki jih je že preje vzljubil. Gospodu divizio-narju želimo na novem službenem mestu obilo sreče, zadovoljstva in uspehov.
Ob otvoritvi kongresa za ceste
Prispeli so Številni gostje, bila je prva seja
Ljubljana, 8. junija
Ob 27. se je s sejo glavne uprave Jugo-islovenskega društva za ceste pričelo v dvorani zbornice za TOI delo L jugosloven-iskega kongresa za ceste, ki se v zvezi s ce-stno razstavo na velesejmu vrši od 3. do
15.	t. L Z dopoldanskimi vlaki je prišla velika vrsta gostov iz Beograda in drugih mest, med njimi predstavniki ministrstva za javna dela ter funkcionarji društev in strokovnjaki Med drugimi se je pripeljal predsednik glavne uprave, bivši prometni minister Svetislav Milosavljevič, pomočnik ministra za javna dela inž. Josifovič z načelnikom inž. Bučkom, zastopnik nemškega generalnega inšpektorata za ceste inž. Dorsch iz Berlina ter predstavniki beograjskega in zagrebškega društva. V imenu ljubljanskega Društva za ceste kot organizatorja kongresa in razstave je goste •pozdravil na kolodvoru predsednik, direktor dr. Vrhunc s člani uprave.
Seja glavne uprave je imela predvsem namen, pripraviti glavna poročila in resolucijo. ki naj se predloži kongresni skupščini v nedeljo. Sejo je vodil predsednik minister Milosavljevič, referate in resolucijo, ki je bila sestavljena po sklepih šte-■pilnih predkonferenc, pa je prečital g. Mar-kovič iz Beograda. Po kratki debati, v kateri so izrazili svoje specialne poglede na vprašanje naših cestnih gradenj, propaga-'torji cementnih in kamenitih cestišč, so 'bile sprejete nekatere dopolnitve in korekture. Jutri se bo kongres nadaljeval s svečano otvoritvijo razstave na velesejmu, ob
16.	pa bo delovna seja kongresa prav tako
Fredsedn& Svetislav MHosavljevtt
v dvorani Zbornice za TOL Ob 20. bo v
unionski restavraciji večerja, ki jo priredi mestna občina delegatom na čast. V nedeljo ob 10.30 bo v dvorani Trgovskega doma svečana seja kongresa, ob 13.30 pa sprejem in kosilo za povabljene goste na banski upravi. V ponedeljek bo strokovna ekskurzija za ogled cestnih del na progi Ljubljana —Bled, popoldne pa se gostje vrnejo, da se zvečer poslove od kongresnega mesta.
Slepi siromaki so zborovali
Njihovo društvo vzorno posluje in lajša gorje
Ljubljana, 3. junija.
Podporno društvo slepih v Ljubljani je imelo svoj XVIII. redni letni občni zbor v mest posvetovalnici na magistratu. Društvo, ki sestoji iz samih slepih, bivajočih na območju dravske banovine, je podalo svoj letni obračun o delovanju za lajšanje gorja slepim, kakor tudi o težavah in težnjah društva in slepih sploh. Zborovanje je otvoril in vodil dolgoletni slepi predsednik g. Anton Pleško iz Ljubljane, ki že več let zapored vodi društvo v največjo zadovoljnost članov. Z velikim veseljem je ugotovil rekordno število udeležencev — slepih. 58 po številu, upoštevajoč, da se nahajajo vsi slepi izven Ljubljane v najbolj oddaljenih krajih in slabih življenjskih razmerah. Zahvalil se je za tako veliko udeležbo. Obenem se je spomnil v preteklem letu umrlih članov, nakar so slepi počastili njihov spomin z enominutnim molkom
Predsednik se je zahvalil javnosti in posameznim dobrotnikom, ki so med letom na kakršenkoli način pomagali lajšati bedo in gorje slepih. Vsem in vsakemu naj bo izrečena zahvala za naklonjenost Posebno se je zahvalil kr banski upravi in mestni občini za izredno naklonjenost v teku leta. Apeliral je na vso javnost, naj uvidi neznosni položaj in stanje teh ljudi ki jim je kruta usoda vzela — najdražje, vid. Naj v bodoče v večji meri in z dejansko naklonjenostjo podpre stremljenie društva, da omili bedni položaj slepca in jim od časa do časa vlije žarek svetlobe v njihovo večno temo. s tem da jim priskoči na pomoč v kolikor moej*e izdatni meri Iz predsednikovega poročila oovre-mamo. da je po dolgem času vendar enkrat oživljena Kollmanova ustanova Na nji so zainteresirani vsi slovenski slepci Upajmo, da se bodo v doslednem času začele podeljevati podpore iz te ustanove kar bo mnogim slepim olajšalo življenie
Nadvse prisrčno so slepi zborovalci izkazali svojo hvaležnost društvenemu tajniku 1 »♦
g. Franju Hvastji, ki že več let z največjo požrtvovalnostjo deluje v društvu za omiljen je bednega položaja slepih. Na zborovanju je prišlo do vidnega izraza velike hvaležnosti za tajnikovo prizadevanje v prid slepim. Tajnik je poročal, da je imelo društvo v preteklem letu 137 rednih in 7 častnih članov. Društvo podeljuje poleg izrednih podpor 14 članom tudi redno mesečno podporo od 50 do 100 din, ki so v najbolj obupnem in vsega pomilovanja vrednem položaju. Teh 14 slepih članov trpi največjo bedo in mnogokrat nimajo niti za hrano Za nekatere slepe člane prispeva društvo k vzdrževalnini v zavodu Dom slepih v Stari Loki. mnogim pa je s svojim posredovanjem omogočilo sprejem v imenovani zavod
O denarnem gospodarstvu je poročal blagajnik g. Joško Grad Društvo je imelo lani 50.495 din dohodkov in 47 051 din izdatkov Na podporah so izdali v teku leta med članstvo v gotovini ali naturi 34.310 din Preglednika gg. Joško Kozlevčar in Ivan Petelin poročata o reviziji društvenega poslovanja ter sta našla tiho delo, ki se opravlja v pomoč slepim v najlepšem. v vzornem redu. Izrekla sta največje priznanje za tako uspešno delo in vestnost društvenega tajnika. Razrešnica je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil ponovno in soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Antonom Pleškom na čelu. Ob zaključku je predsednik še enkrat prosil vsa plemenita srca nai ne po-/r\b jn onih. ki iim je kruta usoda oronala gledanje stvarstva in iim posula pot življenja z največjim trpljenjem
%
i I
. iS, t A.
«
kozmetični prepnrat tovarne M b Maver — IF.-en, danes vodno v kva iteti m ceni.
OROGKRIM KANr T JIJBLJANA židovska ul.
Zanimiva iznajdba
Zasebni kemik g. Rudolf Dotrnik jeiao-mil aparat, s katerim vidimo v najtrši temi povsod, bodisi v rudniku, v zraku sili na bojišču, pri čemer pa drugi n^ opazijo nosilca aparata Ta aparat je zgrajen iz brušenega stekla v zvezi s kemično sestavljenim zrnom > Vis ... mag... cit.. x Ker je to zrno za svetlobo občutljivo, je
zavarovano v kemično prirejeni tekočini. Oboje se združi in omogoča Človeškemu očesu vidnost v temi, tudi v daljavo s pomočjo reguliranja zrna na steklu. Goep. Dornik se je ukvarjal z izumom osem let in je porabil za študij to eksperimente 8765 ur. Prve poskuse je delal pred osmimi leti z živalskim očesom V zvezi s svojo zanimivo iznajdbo bo odpotoval v kratkem v Beograd.
a. ^e. S&aGertte
£tju£'Cjana
Akademija vojnih dobrovoljcev
Ljubljana, 3. junija. Vojni dobrovoljci stopajo pred javnost le takrat, kadar jo je treba opozoriti na važne zgodovinske dogodke ter poklicati v spomin dragocene žrtve naše svobode. Tak poziv je bila sinoči akademija, katero so priredili kot uvod proslav 20letnice preboja solunske fronte v veliki dvorani Kazine. Nacionalna Ljubljana se je vabilu vojnih dobrovoljcev odzvala v častnem številu. Ta akademija je bila prva javna prireditev v Ljubljani, katero je počastil s svojim obiskom novi divizionar, divizijski general Gjorgje Lukič. Kar simbolično smo dojeli ta dogodek, saj so vojni dobrovoljci že od takrat, ko so stopili na pot, vodečo v svobodo ali smrt, najtesnejše združeni z našo slavno armado. Ban-sko upravo je zastopal višji svetnik Po-kljukar, mestno občino pa podpredsednik dr. Ravnihar. Pomembna je bila navzočnost zastopnikov dveh zavezniških držav:
Za časa uelesejma
različno blago i n ostanki
po izredno nizkih cenah pri turdki
J. C. MAVER
Ljubljana,
češkoslovaškega konzula g. Miftovskega, vojnega tovariša naših dobrovoljcev, in francoskega konzula g. Remeranda. Med zastopniki nacionalne in kulturne Ljubljane so bili Engelbert GangL, narodni poslanci Ivan Mohorifc, Rajko Turk in Milan Mravlje, pesnik Oton Zupančič, ravnatelj Rasto Pustoslemšek, prof. Fran Jeran, generalni tajnik Jožko Pogačnik itd. Častna je bila tudi udeležba oficirjev in mladine
Akademijo je otvoril z Jenkovo uverturo »Kosovo« orkester dravske divizije pod odličnim vodstvom kapelnika, podpolkovnika Hercoga. Potem je dobrovoljec prof. dr. Ernest Turk orisal boje srbske armade in vojnih dobrovoljcev za osvobojenje s posebnim poudarkom zgodovinskega pomena preboja solunske fronte za izid svetovne vojne. Kakor v Dobrudži tako so se tudi na solunski fronti za naše osvobojenje borili tudi Cehi. Danes, ko vladajo v Evropi izredne razmere, je treba združiti vse naše narodne sile, zakaj vse je treba žrtvovati za našo os od Triglava do Djev-djelije pod vodstvom zvezde Karadjordje-vičev. Govor dr. Turka je bil večkrat prekinjen z navdušenim odobravanjem.
Po govoru je sopranistka gdč. Valerija Heybalova zapela tri pesmice, žela od poslušalcev toplo pohvalo, dobrovoljci pa so ji dali lep šopek. Maturant Berger je odlično podal Zupančičevo »Našo zgodovino« in Lovrenčičevo »Naša zemlja«. Po odmoru je vojaški orkester zaigral predigro Zaj-čevih »Graničarjev«, nadarjeni mladi ba-ritonist Rakovec pa je zapel tri pesmi. Tudi on je bil od poslušalcev nagrajen z velikim odobravanjem. Pevca in pevko je spremljal na klavirju kapelnik Neffat. ki se ne samo kot umetnik, temveč tudi kot dobrovoljski vojni tovariš vedno rad odzove vabilu k sodelovanju.
Dobrovoljec Rajko Pavlin je prečital svojo »Vidovdansko vizijo na Solunu leta 1918«, pretresljive odlomke iz svojega vojnega dnevnika. Lepa akademija je bila zaključena z državno himno. Prireditev je bila prepričevalen dokaz, da so vojni dobrovoljci še vedno prepojeni z idejo, kateri so se posvetili v najhujših časih, in da je nacionalna Ljubljana zvesta in hvaležna mrtvim in živim borcem za svobodo.
Pri Keršiču je spet veselo!
Stara m znamenita Keršičeva restavracija na Frankopanski cesti 1 v Spodnji Šiški, ki je bila vedno priljubljeno shajališče Ljubljančanov, je bila te dni na novo otvorjena. Gospa Osetova, odlična naša re-stavraterka, se ni strašila ne truda ne stroškov, da je ustvarila iz nekdanjih lokalov res intimno restavracijo, ki prijetno spominja na sloviti dunajski Grinzing. Poleg tega je pa otvorila tudi kavarno, a naravnost krasno je preurejen stekleni salon z odrom, ki bo raznim društvom za prireditve vedno na razpolago, prav tako seveda tudi sobe. Vse je res tako okusno, prikupno in domače, da dela arhitektu prof. Mirku Kosu, ki je napravil načrt za preureditev, vso čast!
Strftarjeua ulica.
Lep senčnat vrt daje zdaj poleti prijeten hlad Posebej moramo opozoriti, da je kuhinja gospe Osecove založena t vsemi zemeljskimi dobrotami, na svoj račun pa bodo prišli tudi prijatelji dobre kapljice, katere je njena klet polna.
Gostilna pri Keršiču leži danes tako rekoč sredi mesta in zato rti dvoma, da bo, kakor nekoč, tudi zdaj spet shajališče Ljubljančanov in Šiškarjev, ki so bili kar tradicionalni gostje. Rad se bo ustavil m okrepčal v njej tudi deželan, saj stoji restavracija tik glavne in najprometnejše naše žile — gorenjske ceste! Dobrodošli in vabljeni vsi!
Narodne noše na X. vseso-kolskem zletu v Pragi
Glede na članek v včerajšnjem »Jutru« o udeležbi sokolskega članstva na X. vsesokolskem zletu v Pragi smo prejeli naslednje pojasnilo:
Izvršni odbor Saveza SKJ je na svoji seji dne 13. novembra 1937 soglasno določil med drugimi pogoji za udeležbo na X. vsesokolskem zletu, da se morejo vseso-kolskega zleta v Pragi udeležfti vsi člani in članice, ki nimajo slavnostnega kroja, tudi v narodnih nošah. Včerajšnje poročilo je v toliko netočno, da se bodo člani in članice iz vseh žup kraljevine Jugoslavije, z izjemo župe Ljubljana lahko udeležili praškega zleta v narodnih nošah, samo v župi Ljubljana je udeležba v narodnih nošah nedopustna
Pozivamo merodajne čmitelje v župi Ljubljana, da to svoje stališče revidirajo in pripustijo udeležbo na X. zletu tudi v narodnih nošah. Z veliko udeležbo moramo pokazati bratom Cehoslovakom, da čutimo v teh težkih dneh z njimi, da smo eno od Krkonošev do Vardarja.
Ropar napadel šolarja
Učenec meščanske šole Dunaj je šel v sredo zjutraj iz Cezanjevcev v Ljutomer. Hodil je po pešpoti, kji drži precej časa po gozdovih pod Kamenščakom Kjer se začenja pot vzpenjati navkreber, sta stopila iz goščave dva moža v precej raztrganih oblekah, eden večji, drugi manjši Obraza sta imela pomazana s sajami. Na glavi je imel eden star klobuk, drugi čepico. Zahtevala sta od dečka, naj jima da ves denar, ki ga ima pri sebi- Nato sta prestrašenega fanta preiskala ter mu vzela iz zunanjega žepa suknje en dinar. Potesm sta jo mahnila v smeri proti tako imenovanemu šarju. Obleka enega je bite. nekoliko svetlejša, drugega temnejša. Fant ni spoznal nobenega.
Med ljudmi se pripoveduje, da preže ▼ teh gozdovih večkrat deJomrzneži na popotnike in jim s silo jemljejo denar. Očitno sta moža prežala na kakšno petično žrtev. Orožja nista nosila vidno nobenega Napadeni fant je imel več denarja pit sebi, toda dobro skritega. Umestno bi belo, da bi orožniki napravili po okoBd večjo racej©.

RNES P R E m I E R P
edstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Neizprosen boi pogumnega lovca zzločfnsfcimi divjmi lou-ci, junaštvo mlade matere, ki sz je neustrašeno borila za čast svojega otroka — to so vzv šeni momenti tega očarljivega f lma Izdelanega v romantičnih bavarskih gorah.
Paul Richter, Beo; g a Holl, H. 5chlettou;
DIVJI LOVEC
Ta film mora videti vsa Ljubljana!
Kdaj pričnemo z borbo proti alkoholu ?
Porazne številke pričajo o učinkih pijančevanja
Ljubljana, 3. junija Žalostno siliko nam kažejo številke, ki smo jih slišali na drugem protialkohol-nem večeru. Alkoholizem je naše stoletno zlo, zajedel se je tako globoko v naš narod, da se ga bomo mogli braniti le s skupnim prizadevanjem. Drugi protialkohol. večer v dvorani Akadem. doma je otvoril gospa Engelmanova, predavala ?'ta pa Vojko Jagodic o šoli in alkoholu in Miroslav Zor o sredstvih za protialkoholno delo v šoli in družini. Predavanje je bilo slabo obiskano in je dovolj zgovorno pričalo, kako malo se Ljubljana zaveda zla alkoholizma.
Sola in alkohol
Od vseh otrok, ki so v šolskem letu 1936/37 obiskovali nižjo osnovno šolo, jih je zaostalo 21%>. dočim jih je v višji osnovni šoli zaostalo ll°/o Postavlja se vprašanje. ali so absolutna in relativna števila zaostalih otrok povsod enaka? Primerjajte rezultate v vinorodnih krajih z rezultati ne-vinorodnih krajev: najlenše uspehe najdete v nevinorodnih krajih, najslabše pa v izrazito vinorodnih krajih. Dejstvo je, da so nepovoljni šolski uspehi največji tam. kjer je možnost vpliva alkohola na mladino največja
Za rešitev slovenskega alkoholnega vprašanja so pri nas brezdvoma največ storili učitelji. Torišče njihovega protialkohol nega dela je šola Njihovo delo je naletelo povsod na toliko težkoč. da se zdi skoraj vsak napor odveč. Kajti dom m prepogosto tudi »ocialne razmere porušijo vse. kar zgradi uč'telj v šoli. Alkoholizacija Slovenije je 70ft/o-n,a. Od 95% naše šolske mladine je lani uživalo alkoholne pijače 67•/». : otrok oijancev ie 6.32"/®, 64 34°/» nosečih mater pije alkoholne pijače, 34.77*/« dojenčkom dajejo niti opojne pijače Od 10.848 1 pijancev v Sloveniji je 6.807 družinskih o"etov. od katerih je 93*/« socialno slabo s+oječ'h ki na imajo skupno 31 690 otrok i Ena glavnih ovir, da pri protialkoholuem
i delu pri nas ni bilo pravega uspeha, je ta, . da sta si dom in šola preveč oddaljena, vez ] med šolo in domom je pomanjkljiva. Starši ne vplivajo na otroka v istem smislu kakor šola Tudi starši morajo uvideti, da je alkohol Škodljiv mlademu organizmu, a danes staršev ni mogoče pripraviti do tega, da bi ne silili otrok k pitju. Otroci prav tako kakor njih starši menijo, da veliko alkohola škoduje, v zmerni količini pa koristi. »Le pij, da boš močan!« tako kaj radi pravijo odrasli otrokom »Ze 100 let je vse zastrupljeno z alkoholom Treba bo roditi in vzgojiti nove generacije«, piše učitelj. Take so razmere na podeželju. Nekoliko bolje je v mestu, kjer je tudi vez med šolo in domom tesnejša.
V	mnogih, zlasti vinorodnih krajih je težko dobiti pitno vodo, pa ljudje pijejo tembolj alkoholne pijače. Pridelek in potrošnja mleka bi se morala povečati. Z alkoholizmom so najtesneje povezane socialne razmere družin. Otroci bi pili neprimerno manj. če bi imeli dobro hrano m bi bil tudi vpliv zavžitega alkohola nanje slabši. Primanjkuje nam dobrega protialkoholne-ga tiska, šole nimajo nobenih protiaLkohoJ-nih učil, potrebne so potujoče protialko-holne razstave. V slovenskem protialkohol-nem delu vlada velik kaos. Če nočemo, da nas doleti usoda popolne degeneracije, bomo morali pričeti vsi z intenzivno borbo proti alkoholizmu.
Sredstva v borbi
zoper alkoholizem
V	protialkoholmi borbi v šoli kakor doma se moramo nujno ozirati na vso skupnost. Ce govorimo o šolski decl pridemo v neposreden stik z družimo, če pa govorimo o družini, smo že sredi vsega naroda V naši boibi ločimo tri skupine: popolne abstinente — teh je zelo malo —, njim diametralno nasproti stoje alkoholiki, noto-rični pijanci, a tudi teh je razmeroma malo. Vmes pa je ogromna množi« ooih, ki
so zdaj pod vplivom tega. zdaj onega ek-strema. Naši šolski otroci in naše družine pripadajo v glavnem tej srednji množici.
Za protialkoholno borbo so predvsem in morda edini poklicani učitelji. Njim pa morajo pomagati starši. Učitelji bodo dosegli tem več uspeha, čim bolj bodo sami res predani stvari, ki jo propagirajo, zaradi tega je brezpogojna abstinenca učitelja skoraj neobhodno potrebna A se dogaja, da na izletih pijeta 50-letni vzgojitelj ki njegov 15-letni gojenec iz iste steklenice.
Učitelj abstinent je tedaj prvo in najjačje sredstvo v borbi za treznost Pomoglo mu bo mnogo tudi podrobno delovanje. V ves svoj pouk naj prenese trernostna načela, v vse svoje šolsko in iz ven šolsko delovanje. Za protialkoholno delo je pa treba tudi mnogo več učnih pripomočkov in mnogo več doslednosti. V čitankah in ra-čunicah ne bi smelo brti nobenega stavka, v katerem se poveličuje in hvali »sladka kapljica« in »rajno vince*. Namesto da govorimo pri zemljepisju o dobrem vinu, govorimo o dobrem grozdju!
Koristi, ki jih prinaša trezno življenje, so socialne in se očitujejo v boljši kvaliteti človeške dražbe; so zdravstvene, ki se kažejo v produkciji boljše rase; so nacio-nalno-ekonomske, ki se kažejo v štedljivo-sti, boljši preskrbi ljudstva, so pa tudi osebne, privatno ekonomske, ker omogočajo boljšo in koristnejšo uporabo razpoložljivih življenjskih sredstev.
Odpraviti bi bilo treba, da se pijanost
v kriminal is tik i še vedno smatra kot olajševalno sredstvo. Omejiti bi se moralo točenje pijač ob izplačilnih dnevih, prepovedalo naj bi se točenje »stoječim« gostom v točilnicah. Plača moža pijanca naj bi se dajala ženi, pijancem naj bi se odvzele pravice staršev. Neobhodno je potrebno pro-filaktičoo delo med družinami. To se pravi: naj se ustvarjajo take življenjske prilike, da se alkoholizem sploh ne bo mogel pojaviti Urediti je treba gospodarske razmere tako, da bodo mladi ljudje mogli čim prej ustanavljati družine in priti do solidnega življenja, da se bodo mogli starši posvečati še čemu dragemu, ne pa samo borbi za ljubi kruhek.
Domače vesti
* Kakšni naj bodo spomeniki naših ria-fcarjev. V Sarajevu bo 11. t. m, kakor znano, komisija, pregledala osnutke za spomenik kralja Petra L Osvoboditelja, katerega bo postavila sarajevska občina. Natečaja se je udeležilo 29 umetnikov, ki so poslali svoje osnutke pod raznimi šiframi. Sarajevski >Jugoslovanski list« je zdaj načel vprašanje, kakšni naj bodo spomeniki naših vladarjev. Po njegovi trdit/vi se je od leta 1919. postavilo pri nas kakih 25 spomenikov kralju Pe fcru I. in kralju Aleksandru L, a v veliki večini teh spomenikov so izrazi agresivnosti, ki nasprotuje duhu naših vladar ev, državnikov in bojevnikov, ki eo bili pri vsem svojem junaštvu vedno skromni in so vedno stali na braniku zatiranega naroda in domovine. Kralj Peter I„ naš Osvoboditelj, ni bil nikdar napadalec, pač pa je imelo njegovo vedenje veono izraz miru, 'skromnosti in častiti ji vosti. Zaradi tega po mnenju lista ne gre, da bi bili liki naših vladarjev v bojevitih pozah, kakor je to doslej bilo v navadi Pri natečaju, ki ga je razpisala sarajevska občina, je bi> pogoti, naj bo kralj Peter na konju s plaščem in krono ter z vladarskimi znamenji. Že zaradi tega^ pogoja pridejo v poštev samo oni načrti, ki predstavljajo kralja Osvoboditelja v mirni in dostojanstveni poziciji. Ob zaključku svojega članka svetuje »Jugoslovepski list«, naj bi pri ocenjevalnih komisijah za spomenike naših vladarjev sodelovali naši vojaški dostojanstveniki
OGROMNA IZBIRA
,«.SOUVAN
Mestni trg 24*
* Jubilej zaslužnega novinarja in publicista. V Sarajevu je dopolnil 70 let življenja ter 50 let novinarskega in publicističnega dela Jožo lvaniševič. častni predsednik sarajevske sekcije Jugoslovenskega _ novinarskega združenja. Rodil se je na Cetiinju, kjer .je užival njegov oče velik ugled kot organizator črnogonske narodne vojske. V državno službo Črne gore je bij sprejet leto 1892, novinarskemu delu pa se je posvetil že nekaj let prej. Sodeloval je pri mesečniku »Grlici«, pri >Pros\retk. »Novi Zetk in pri službenem listu >Gias Cmogoraca«. Črnogorski minister pravosodja dr. Baltazar Bo gišič je znal ceniti njegove velike sposobnosti in že leta 1893. si ga je izbral za svojega tajnika. lvaniševič je bil odličan sotrudnik dr. Bogišiča. Vedno svobodoumen in napreden, je prišel navzkriž z nekdanjim črnogorskim režimom in emigriral je v Beograd, h Beograda se je preselil v Sarajevo ter dobil tam službo v uredništvu uradnega »Sarajevskega lista«. Po osvobojenju je postal glavni urednik novega uradnega informativnega dnevnika »Narodno jedinstvo«. Pri tem listu je deloval do svoj s upokojitve. Pomembne so mnoge njegove razprave o narodnih običajih Črne gore, Bosne in Hercegovine. S tein delom se bavi že zdaj, za tisk pa pripravlja tudi spis o razvoju novinar stva v Bosni in Hercegovini. Leta 1919. je bil lvaniševič med soustanovitelji novinarskega društva v Sarajevu, kateremu je več tet predsedoval. Leta 1928. je priredili novinarsko dobrodelno loterijo, ki je dala sarajevski sekciji JNU nad 700.000 din dohodkov.
• Zborovanje monopolskih delavcev hi delavk je bilo te dni v prostorih Delavske zbornice v Beogradu. Zborovalci so razpravljali o pravilniku zaslužkov monopolskih delavcev ki je bil v osnutku poslan od mo-nopolske uprave Delavski zbornici ter zvezi monopolskih delavcev, da bi monopolski delavci izrazili o niem svoje mnenje ter stavili svoje predloge. Predlogi in pripombe, sprejete na zborovanju, vsebujejo nova določila o prevedbi monopolskih uslužbencev iz dnevničarske v stalno službo, odpravo dosedanjega premijskega sistema, omejitev akordnega dela. izplačilo mezd za praznike in one dneve, ko delo počiva, ter primerno povišanje zaslužka zaradi podražitve živeža in stanovanj. Na zborovanju sprejete predloge in pripombe je odbor zveze monopolskih delavcev že predložil monopolski upravi.
Ob Bohinjskem jezeru
najdete Se najlepši mir
v hotelu Bellevue
pri Sv. Janez., pa ves komfort, odlično postrežbo — in odlično prehrano!
Pridite, zdaj je najlepše!
*	Mednarodni policijsk; kongres bo otvor-jen 5. L m. v Bukarešti. Za naše delegate na tem kongresu so določeni gg. načelnik notranjega ministrstva Keršovan, bivši upravnik ljubljanske policije, ter upravniki beograjske, zagrebške ;n ljubljanske policije Acimovič dr. Vragovič m dr. Hacin.
*	Nemški študenti biologije ▼ Splitu. Oceanografski institut na Marjanu je obiskalo 30 študentov biologije monakovske univerze pod vodstvom dveh vseučililkih profesorjev. Gostje proučavajo biologijo našega moria. Na Marjanu ostanejo nekaj dni. potem oa se napotijo v južno Dalmacijo.
*	Sprememba pri Učiteljski tiskarni in »Učiteljskem tovarišu«. Zaradi nekaterih gospodarskih nesoglasij med Učiteljsko tiskar, no in JUU je upravni odbor UčiHjske tiskarne podal ostavko, tako med drugimi gg. predsednik Hinko Sumer. podpredsednik Ivam Kocijančič in Andrej Škitilij. S 1. junijem je odložil uredništvo »Učiteljskega Tovariša« dosedanji urednik Ivan Kocijančič. Za 19. junija je sklican izredni občni zbor Uči-
i teljeke tiskarne, na katerem se bo zadeva pojasnila in spor poravnal.
*	Umrl je konstruktor arzenala v Tivtu inž. Boris Sušenkov, ki je upravljal to službo 10 let. prej pa je bil docent zagrebške univerze. Inž. Sušenkov je dovršil filozofsko fakulteto v Moskvi, potem pa študije na institutu za ladjedeistvo in politehniko na vseučilišču v Petrogradu. Iz Rusije je emi-griral v Bizerto, odkoder je prišel leta 1922. v Jugoslavijo.
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« .grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
Ori reg S Sf 15 48 V M
*	CIani zveze slotaških zdravnikov eo si pred dnevi izbrali za sedež svojega zborovanja kopališče Luhaoovice in so tam tudi raz previjala o načrtih za preureditev kopališkega centra in za izdatnejše izkoriščanje zdravilnih vrelcev. 0 teh načrtih je poročal projektant vseučiliški profesor dr. Roček. ki je predstojnik državnega zdravstvenega instituta v Pragi
•	Tridesetletnica županovanja. V vsem užšškem okraju uživa velik ugled stari napredni posestnik Tiosav Cvijič, ki je že polnih 30 let predsednik občine Kosjerič. Menjavali so se režimi in seveda tudi agitacij-eka gesla, starega poštenjaka Cvijiča pa rojaki pri vsakih volitvah izvolijo za svojega župana. Velike so njegove za«iuge za občino in zdaj. ko je dovršil 30 letnico svojega županovanja, so ga občani počastili z lepo slavnostjo.
V	JUNIJU ZNIŽANE PENZIJSKE CENE
7 dni 14 dni Soba z 1 posteljo Din 525.— Din 980.— Soba z 2 posteljama po osebi Din 490.— Din 900.— Soba z 3 posteljami po osebi Din 450.— Din 840.—
V	cenah je vključeno: soba s tekočo toplo
in mrzlo vodo, prvovrstna prehrana,
postrežba in takse. Informacije:
Smučarski dom — Pokljuka
■titmtMiiMmmmttmHtiimniMiimmuiiniMiimHiiittuiiimfinm
*	Po§tna vožnja v Dol Toplice. Pišejo nam: Dolenjsko zdravilišče Toplice so prejemale pošto, odkar je do Straže stekla dolenjska železnica, iz Straže. Pred leti pa je prevzel poštno vožnjo avtobusni podjetnik proge Toplice—Novo mesto, ki je prevažal pošto iz Novega mesta. Ko je podjetnik opustil tc proso, je bila poštna vožnja obdana prevozniku z vozom, kd je prevažal pošto iz Novega mesta. Zaradi takega prevoza v času avtomobilov' je bila dostava pošte pomankljiva in neredna. Naposled se je poštna uprava spet odločila, da bo po* ta spet prihajala v Stražo. Za prevoz pošte iz Straže v Toplice je bila razglašena oddajna licitacija, za katero je bilo precejšnje zanimanje. Prevzelo je poštno vožnjo avtomobilsko podjetje za okoli 17.000 din na leto. Ker s tem neka interesentje niso bili zadovoljni, so proti oddaji poštne vožnje vložili ugovor, ki ga ie poštno ravnateljstvo upoštevalo in se bo v kratkem vršila, nova oddaja poštne vožnje. V interesu kopališča je, da dobivajo v Toplice pošto čim hitreje, kar pa je možno le z avtomobilsko vožnjo.
Preparati slavnega kozmetičnega instituta »Academie scientifique de Beaute — Pariš«: Vlvormones, edini preparat, ki vse-buuje žive hormone. 100% regenerator za gubasto kožo, se dobi v parfumerlji »NADA«, Frančiškanska ul.
*	Vzpostavitev prometa z Logarsko dolino. Promet z Logarsko dolino ie po hitri odstranitvi vseh zaprek zaradi narasle Savinje z dnem 2. t. m. spet upostavljen in mogoč za vsakovrstna vozila.
*	Župana Permeta jama pri Ponovi vasi je redno odprta vsako nedeljo in praznik. Na binkoštni ponedeljek bo igrala pri jami godba in se bo pekel janček na ražnju. Za dobro kapljico je preskrbljeno. Posečajte domačo očarljivo krasoto.
¥ A TfeO A M« avtobusno podjetje f J A U IIA W d. d. - Ljubljana
VOZNI RED
za avtobusno progo: Ljubljana—Žužemberk—
6.05
6.45 7.00 7.15 7.50 8.50 12.00
9.30 10.40
12.— 15.00
Koč sv je—SuSak.
km	Ljubljana (Miklič)
33	Velike Lašče
20	Grosuplje
28	Višnja Gora
33	Stična
53	Žužemberk
64	Kočevje
152	Sušak
19.30 18.20
17.20 14.00
22.25
21.41 21.25 21.14 20.36 19.30 16.00
• odšH J» im L t a
Anton VajdK te 3t Vida nad Ljubljana Star je 13 let, izredno dobro razvit, ovaine-ga zagorelega obraza, temno kostanjevih, malo nakodranih las. Oblečen je v zelenkasto siv suknjič in orno sivo progaste hlače dokolenke, gologlav, obut v črne visoke čevlje na zadrgo; seboj nosi aktovko iz rjavega usnja. Prosimo vsakogar, komur je o po-grešencu kaj znano, da prijavi staršem na gornji naslov ali pa najbližji varnostni po staji. Stroški Se povrnejo. — Ludvik Vajdič, fct. Vid nad L hi bljano.
Iz Ljubljane
n— Jugoslovensko-bolgar^k« liga vabi vse svoje člane in prijatelje bratskega bolgarskega naroda, da s« zanesljivo udeleže sprejema bratskega bolgarskega žellezničarskega pevskega zbora »Slavejkov« iz Ruse. ki bo jutri v nedeljo ob 7.26 zjutraj na glavnem kolodvoru. Ravnotaiko naj nihče ne izostane od koncerta, ki bo ob pol enajstih v veliki dvorani Filharmonične družbe. Na binkoštni ponedeljek se bodo bratski gostje 6 prvim jutrnrim turističnim vlaikom odpeljali na Gorenjsko, kjer si bodo ogledali Bled in Martuljek. zvečer ob 20. pa se bodo odpeljali iz Ljubljane v domovino.
n— Kaj nam bodo zapeli bolgarski pevej iz Ruse ob Donavi na jutrišnjem koncertu v veliki Filharmonični dvorani. Izmed svojih narodnih in umetnih pesmi so nam izbrali nekaj i redno značilnih del in sicer Peti'o Stajnov: >San snevah« in >De bre Dino«. Nikolaj Behterov: »Samodivska kitka« in Mar? momfc«, Hristo Man..lov: »Posmrtno eeho«.. Aiekeander Morfov: >SejmMii* in Damjan ta-nec vodi«. Dobri Hriatov: »Mari mome crno-o1:ck in >Slana padna gane*. Peter Bojadži-jev: >Ovčar«. Poleg teh bolgarskih skladb zapoje zbor tudi Mokranjčcve »Primork 3 napeve« in pa Ivanovičev valček >Donavski valovi«. Zbor ruse-nskih železničarjev je znain pod imenom Slavejkov, je mešani zbor in ga vodi Marin Nikolov. Članice !n člar: pripada io železničarjem in brodarjem. Koncert začne točno ob pol 11. uri. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— P' riv. Celokupno javnost, predvsem pa železničarje, prosimo da posetijo na bin-koštno nedeljo koncert bol ga rsk'h železničar jev in tako omogočijo dostojno manifestacijo za zbližanje z bratsko Bolgarsko Pozivamo celokupno članstvo UJNZB. da izvrši vsestransko agitacijo za to prireditev. Predsedstvo oblastnega odbora UJNŽB.
Velika filmska senzacija!
Kino Matica 21-14
Vožnja LJubljana—Sofek, tja tn nanj Din 125.—. Veljavno SO dnL
Za BIRMANCE
največja izbira prvovrstnega peciva, piškotov, tort in bonbonov
v slaščičarn! Košak
PREŠERNOVA ULICA, š k a 11J e polnjene s pecivom od Din 20.— naprej.
Sladoled in ledena kava.
Naročila dostavljamo na dom. Te). 44-40.
n— Bolgarski železničarji pevci bodo odšli na binkoštni ponedeljek iz Ljubljane ob 5.56 uri (vlak 920) naravnost do postaje Bled-jezero. Odhod iz iste postaje ob 11.01. za Martuljek. Povratak iz Martuljka ob 17.40 (vlak 8617), prihod v Ljubljano z brzovlakom št 5 ob 19.42. Sprejemni odbor pri UJN2B.
u— V Bolgarijo. Akademska sekcija Ju-goslovensko-bolgarske lige bo letos ponovno priredila skupno z ligami iz Zagreba in Beograda poletno letovanje akademikov v Varni. Našim akademikom se nudi ugodna prilika, da prežive krasne poletne dneve ob Črnem morju. Letovanje samo bo trajalo 30 dni, nadaljnjih 8 dni je določenih za bežen ogled Bolgarije. Izletniki se bodo ustavili v Sofiji, Plovdivu in Bur-gasu. Iz Varne ni bogve kako daleč v Carigrad. Le malo sreče in denarja in prijetno Vas bo vzradostilo slovito mesto ob Bosporju. Čelotni stroški znašajo 1050 din. V tem je vračunana vožnja Ljubljana—Varna, hrana, prenočišče. Prijave se sprejemajo pri vratarju na univerzi do 15. junija. Lahko se prijavite pismeno na Akademsko sekcijo Jugoslovensko - bolgarske lige, Univerza. Letovanje je namenjeno v prvi vrsti akademikom. Le v primeru, da ne bodo vsa mesta oddana, se lahko udeleže letovanja tudi dijaki višjih razredov.
Dež, mran ln veter ne škodujeta koži, ki je saččltena s Tschamba Fii-jem. Dregerlja Gregorlo dr.eo.z. Ljubljana, Prešernova al. 5.
U— Klub neodvisnih razstavlja. V nedeljo ob 11. bo v Jakopičevem paviljonu slovesno otvorjena razstava Kluba neodvisnih, ki se ie udeležujejo tokrat akad. slikarja Stane Kregar in Maksim Sedej in akad. kipar France Smerdu. Razstavljenih bo okrog 50 del v plastiki in olju in prireditev bo nudila zanimiv, nazoren pogled v umetniško snovanje naših mladih in najmlajših. Kregar bo zastopan s 24 slikami, Sedej s 16. Smerdu pa z 10 deli, deloma v kamnu in bronu. Na razstavo opozarjamo posebej še obiskovalce pomladnega velesejma.
.iMuiiitiiiiii)i!Mi.tniiii)nifliiiitMltiii«HHii)iHHiiiiriHrmtilinnmmii"i:iinniiiTOiiMimTwnMfmilwliilHiiliul!^
FILME malega formata
(Leica. Contax, Retina itd.) razvijamo v ultra-drobnozrnatem razvijalcu ter povečamo na vse velikosti s primernimi izrezi.
Foto - Drogerija Ivan Kane,
Ljubljana — Nebotičnik.
!>MWimM»wmiiwawumi iiiinMHtnitu 11 m ii HtnuiHim«!^
u— Ljubljanski Sokol obvešča članstvo, da je preminul dolgoletni in zvesti član br. Anton Pezdič, pošLni tajnik v p. Odposlanstvo društvene uprave ga bo spremilo na poslednji poti. ostalo članstvo pa 6e vabi. da se pridruži odposlanstvu v orm večjem številu. Zbirališče danee ob 14.15 pred mrtvaško vežo splošne bolnice. Obleka meščanska in znak. Blagopokojniku časten spomin.
n— Društvo »Soča« matiea vabi Slane in prijatelje, da se polnoetevilno udeleže pogreba našega dolgoletnega člana g. Antona Pezdiča, ki bo danes popoldne ob 14.30 iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Sočani nakažite pok. rojaku poslednjo čast. na njegovi zadnji poti Naj v miru pc?iva!
u— V •vangeljskl cerkvi bo jutri na blnkoltno nadeljo mod bogrosMižJem ob 10. dopoldne slovesna konflrmacija 14 konfir-m&ndov.
I
RACAT TI? NeUon EMy in
V 9 n 14 & M* Eleanor Paivett
▼ šlageropereti pesmi, glasbe, plesa, revije In humorja! Danes ob 16., 19.15 In 21.15 url!	Rezervirajte vstopnice!
n— Filozofsko društvo v Ljubljani priredi dTevi ob 18. v mineraloški predavalnici naše univerze v proslavi TOiotnice Aleša Uše-ničnika, predavanje o temi: Aleš Ušenionik in modema filozofska problematika. Predaval bo univ. prof. g. dr. France Veber. Vstop prost Vabljeni vsi, ki 6e zanimajo.
u_ Sprejemni izpiti na IIL drl. realni
gimnaziji v Ljubljani bodo 24. in 25. t. m. Prošnje se bodo sprejemale v ravnate!jevi pisarni 22. in 23. t. m. Prošnjo je treba kol-kovati z 10 din. priložiti rojstni in krst,ni List ter posebno izpričevalo o dovršeni ljud-ki šoli. K izpitu se bodo pripustili učenci, rojeni v letih 1925., 1926., 1927. in 1928.
Kajak čolni in šatori —
novi modeli. — Dežni plašči in oblačila za r4 moto-:; po rt. Novi katalog pošljemo zastonj.
B. K O L B & PBEDALie,
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG 4.
u— Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani — izlet v sredo popoldne (8. t. m.) ob 2. na Ig. v Iško vas in na Golo (najlepša prižniea v ljubljanski škofiji). Sestanek na Kongresnem trgu. Cena 12 din. zglusit.i seje v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob 11. Prijatelji umetnosti povabljeni
NAJLEPŠE DARILO
A	ta binnanea ali pridnega
dijaka je FOTOAPARAT
% samoprož'Vem za ceno ^^	Din 300.—!
Zavežemo se Vas naučiti lepo fotografirati ter istega vedno radi zamenjamo za drugega, ako z Isti^n ne bi bili zadovoljni aU če pride nov model lz tovarne. Za prvovrstno kvaliteto Jamči
Foto Tourtet — Lojzs Smuč,
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA O. 8.
u— Zanimanje za gostovanje Šentjakob-čanov v Zgornji Šiški je izredno. Zato si naj vsakdo, ki bi se rad drevi prav od srca nasmejali, preskrbi vstopnice še pri dnevni blagajni, ki bo odprta od do 12. in od 15. do 17. ure. Pridite ob pol 21. v novo dvorano g. Iviartinca in zabavali se boste kot Se dolgo ne. Cena sedežev je od 4. do 8. din.
u— Starše opozarjamo na produkcijo šolo Glasbene Matice, ki bo v torek 7. t. m. ob 19.15 v veliki Filharmonični dvorani Prosimo jih. da pripeljejo s seboj mladino, da bo slišala svoje sovrsitjiike, kako nastopajo in igrajo na odru Nastopi na produkci jah vzbu-de v marsikaterem veselje do glasbe, ki do takrat še ni užival glasbenega pouka. Na produkciji nastopi cela vrsta gojencev 1., 2M 3. in 4. razreda glasbene šole. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Malice. Prihodnja produkcija šole v petek 10. t. m.
u— Pojdite to storite tudi vi tak®! Prijatelj lista nam je sporočil zgodlbo, ki v resnici zasluži, da pride v Est, ker nam priča o redkem primeru plemenitosti in dobrote, da bi si jo morali vat ljudje vbs-ti za vzgled. Kakor se to na glavnem kolodvoru dogaja skoraj vsak dan, je zadnjič v Ljubljani stopil z vlaka kmečki mož z bolnim sinčkom v naročju, da povpraša v bolnici, aJ£ bi se našlo prostora zanj. Fantek je imel tetanue. njegovo stanje je bilo skoraj brezupno. V gneča na kolodvoru je moža opazil obrtnik iz Ljubljane, ki mu je ob pogledu na bolnega otroka vstal v duši spomin na davne, žalostne dni, ki JEh je sam prebil v neki bolnici na Dunaju. Domislil se je, kako hudo je bolnemu človeku, prikovanemu na posteljo v tujem kraju, sredi nepoznanih tovarišev, ki jih dan z? dnem prihajajo oM-skovat prijatelja in znanci, da jim prinese kakšno darilo in malo tople besede, ti sam pa ležiš tam tn živ krat se ne zmeni zate in te ne spozna. V trenutku se je odločil, spremil je od daleč neznanca z njegovim bremenom do bolnice. Takoj naslednji dan se Je odpravil s škroicljem pomaranč, da ctoiAče malega trpina. Toda v bolnici ga ni bilo — zavoljo pomanjkanja prostora so ga bih v sprejemnem uradu odiklooill tn ga napotili v otroško befr-nico v Streliški ulici. Takoj se je mož odpravil tja, a koKkšno je bilo njegovo veselje, ko je pri malem bolniku že našel nekaj obiskovalcev — fantkova družina ima namreč sorodnike v Ljubljani Poleg-pomaranč je prinesel s feboj tudi nekaj dopisnic, da bi sikupmo s pacientkom pčfia-la njihovim staršem in jih potolažila, da bo že kako. V naglem, površnem življenju go v resnici redks primeri tako dejavne, v pravem pomenu besede krščanske ljubezni, pa smemo v zahvalo vsaj od daleč označiti dobrotnikov© ime; obrtnik, 0 ka>-tereir govori naša zgodba, je bal g. D. P, lastnik elektrotehničnega podjetja te Nunske ulice.
BRTLJANTI ZLATNINA
svic. URE
CUOEN
PREŠERNOVA 1
u— Dalmatine! v Ljubljani so podražiti Svoje vino ra. dva dinarja pri Btru. Prejeli smo in objavljamo: Po vseh gostilnah, kjer točijo Dalmatancl šibeniška tn splitska vina, bo se l t m. cene dvignile od 10 na 12 dinarjev pri litru. Ta svoj korak utemeljujejo a tem, da so lanske zaloge vina že pošle, kar je seveda prazen izgovor. Ker tudi kakšnih novih dajatev na vnmo ni, je podraženje dalmatinskega, vina le navaden atentat na žepe pivcev. To pač ne gre, da bi se dalmatinska vina, ki se po kakovosti ne morejo meriti a nagimi domačima vfini, prodajala po isti ceni Posledice naj si pripišejo samim sebi
Lepe to dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka uL 7.
Pozor »ladoiedarji, hotelirji fe ščičarfL Na velesejmu boste spoznali proizvod »Nordpol« za naglo pripravljanje sladoleda vseh vrst »Nordipok je naravni proizvod, sestavljen iz pektina. >Noav pol« ni torej nobena kemična zmes. »Nord-pol« je bil uradno preiskan pri Higienskem zavodu v Zagrebu, ki je ugotovil, da nima nobenih človeškemu zdravju škodljivih primesi. Na razpolago smo vam v našem paviljonu na velesejmu.
Morsko kopališče Grado — Pare Hotel Alla Salute
Odlična meščanska hiša z lepim lastnim parkom in odprto, nepokrito jedilno teraso, 24 balkonov in prost razgled na Adrijo. V vseh sobah tekoča voda. Pension od Lir 32—48 po izbiri sobe in sezonske dobe. Prospekte in oferte razpošilja lastnik
in vodja dr. Oransz.
n— v Mostah je letos oživela podružnica CM družbe, ki je kakor anano, po sili razmer prenehala delovati leta 1914. Sedanji
odbor se resno trudi, da bi vsaj nekoliko doprinesel, kar je biSo med tem častmi zamujenega Na Talovo 16. t. m. priredi podružnica nabiralno akcijo in je pričakovati zadovoljivega odziva našega občinstva. V nedeljo dne 3. julija pa priredi veliko ljudsko zabavo na obširnem sokolskem telovadišču ob dolenjski progi v Vodma^u. Ta dan bo pravi Cirilmetodov praznik vse naše Ljubljane. Moščani so znani po svoji gostoljubnosti. zato je upati, da se bodo tudi tokrat odrezali in čim najbolj zadovoljili posetnike v vsakesm oziru. — Velika slavnost to tudi dne 7. avgusta. Ta dan proslavi Soikolsko društvo 30-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo otvorjeno letno telovadišče, naraščaj pa razvije svoj prapor, ki mu ga podari Kodo jugoslovenskih sester, podružnica v Mostah. Pri javni telovadbi nastopijo vsi oddelki. Sokoliči pridno vadijo, da bo nastop čim loDŠi. a starejši marljivo urejajo prostor, kjer bo imela mladina svoj prostor za telovadbo in drugo razvedrilo. Te dni bodo postavili na telovadišču 28 metrov visok diog, na katerem bo ponosno plapolala naša Lobojnica, nekaj posebnega za Ljubljano, saj tako visokega ni daJeč naokoli.
Iz Celja
pri Trstu, Istrsko primorje. -
STRUGNANO
Villa Tartini, krasna mirna lega na morju.
Nizke cene, govori slovensko.
u— Usmerite svoje izlete na binkoštno nedeljo popoldne v Zadobrovo. V gostilni »pri Mačku«, ki je zaslovela s svojimi izvrstnimi vini in i zborno kuhinja bo ta dan razstava malih živalic, in v zvezi z njo zanimivo 6trokovnjaško predavanje. Sledila bo vesela zabava ob imenitni 2*xlbi. Pojedina piščancev in na ražnju pečeno jagnje. Od r-ostajice Devica Marija v Polju je deset minut lepega iz prehod a.
u— Nesrefa v gozdu. Včeraj so v bolnico pripeljali 17-letnega posestnikovega. sina Tomaža Fabjana iz Dražgoš v Selški dolini. V gozdu je podiral drevesa, pa se je deblo zrušilo nanj in mu prizadejalo hude poškodbe po vsem životu. Na kirurški oddelek je moral tudi 6-letni delavski sinček Janez Marcelan z Unca pri Logatcu, ki se Je igral z otroki, pa ga je eden izmed tovarišev s sekiro udaril po levici ln mu jo preklal
e— Srebrno poroko sta obhajala te dni sreski šolski nadzornik g. Riko Pestevšek v Celju in njegova soproga Leopoldina. Gosp. nadzornik že nad 12 let vodi učitelj-stvo v srezu. Učiteljstvo ga iskreno spoštuje in ljubi Ljubezen pa je ona vez, ki premore vse težave v napornem učiteljskem poklicu. Enako priljubljenost, kakor g. nadzornik, uživa med prebivalstvom tudi njegova ga. soproga, ki se z veliko vnemo in požrtvovalnostjo udejstvuje pri raznih dobrodelnih in narodnih prireditvah. Z učitelj stvom vred želimo g. nadzorniku, da bi še mnogo let deloval v prid šoli in prosveti, prav tako pa želimo njegovi ge. soprogi mnogo uspehov pri njenem nadaljnjem javnem udejstvovanju. Uglednemu paru iskreno čestitamo k zakonskemu jubileju z najtoplejšimi željami za bodoč-nost!
Kino Union. »KNEGINJA TARAKANOVA« — film za časa vladanja ruske carice Katarine Velike.
e— Bolgarski pisatelj Štefan Mokrev v Ce. lju. Včeraj je prispeil v Celje bolgarski pisatelj Štefan Mokrev na povratku s studij-j skega potovanja po Italiji, kjer je bffl štiri tedne. V Celju si je v spremstvu g. proL Bolharja ogledal razne zgodovinske zname-| nitosti šn druge kukurne pridobitve. Seznanil se je tudi z nekaterimi predstavniki na-! šega javnega in kulturnega življenja in funkcionarji Jugosflovensko-bolgarske lige. s katerimi je navezal prijateljske stike. Žalimo, da odnese pisatelj Mokrev, ki ostane pri na6 le malo časa, iz Celja kar najlepše vtise in spomine. ! e— Predavanje ra rezervne oficirje. Pododbor UROIR v Celju opozarja v s« rezervno oficirje na predavanje, ki bo v torek 7. t m. ob 18.15 v dvorani Oficirskega doma r vojašnici kralja Petra. Udeležba je obvezna, izostanek -je trete opravičiti.
KINO SLOGA, teL 17*50 — Danes ob 16., 19.15 tal 21.15 uri !
Veleffm heiojstva, kozaškega viteštva in ljubezni L. N. Tolstoj: »BELI VRAG«
MATINEJA danes ob 14.16, Jutri ob 10.30
HAro.1 Ml TKAT
Glasba: ČAJKOVSKI, MUSORGSH3 to BORODIN
Shirley Templet ČIN»Č!M, begunka iz Kine
*
Kavarna
ZVEZDA
ln senčnat vrt restavracija
ZVEZDA
vabita botrčke in botrice na prvovrsten sladoled, okusna jedila in izvrstno pijačo.
e— Pododbor Udruženja žetnikov v Celju
prosi vse svoje člane, da se v nedeljo 5. t. m. po možnosti udeležijo odkritja spominske plošče Viteškemu kralju Aleksandru L Ue-dinite&ju v Hrastniku. Odhod iz Celja ^
jutrnjim^viakom ob 6.46. __
Kino Metropol. »V ČARU VALČKA« (Hans Jaray) po znani dunajski opereti.
e— Dimitrijevič je postal žrtev ubijalcev.
Včeraj smo poročali, da so našli v vodi v jarku poleg železniške proge blizu Teharja pri Celju truplo Milivoja Dimi tri jeviča, re-dova pogranične čete v Celju. Sprva je izgledalo, da je postal Dimitrijevič žrtev nesreče. Preiskava pa je pokazala, da je postal vojak žrtev zločina. Na glavi in po vsem telesu je imel težke poškodbe, priza-dejane s kamenjem in koli. Orožništvo je aretiralo štiri mladoletne fante, ki so osumljeni, da so napadli in usmrtili Di-mitrijeviča. Včeraj popoldne so truplo obducirali v teharski mrtvašnici. Grdi zločin je izzval med prebivalstvom veliko razburjenje in vse obsoja divjaške storilce. V četrtek okrog 11. dopoldne je naložil 301etni mizarski pomočnik Martin Zupančič s Teharja krsto z Dimitrijevičevim truplom na voz in se odpeljal proti teharskemu pokopališču Nenadno pa je vol, ki je bil vprežen v voz. močno potegnil. Zupančič je padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnica
e— Napad v gostilni. V neki gostilni v Lubiji pri Mozirju je v četrtek neznan moški napadel 391etnega kolarja Antona Gabra iz iste vasi ter ga zabodel z nožem v prsi, trebuh in desno nogo. Gabra so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Podpornemu društvu za revne učen-ee na drž. realni gimnaziji v Celju je poklonil gosp. prof. Vinko Levičnik 50 din. Iskrena hvala!
Iz Maribora
a— Osamosvojite* šole. Z odlokom banske uprave je pri Sv. Treh kraljih nad Maretn-bergom ustanovljena samostojna enorazredni ca ki je bi3a doslej paralalka marenbeiške šole. Za to osamosvojitev šole, ki bo imela svoj krajevni šolski odbor in svoj poseben proračun, se ie poselmo potegovala podružnica CMD Družba CMD pa bo še letos pričela z gradnjo nove, prepotrebne šole pri Sv. Treh kraljih.
KAVARNA in RESTAVRACIJA »OREL«
otvori svojo krasno strešno teraso. Vojaška godba — izborna kuhinja. — Toči svetovno znano Plzensko in Tscheligijevo pivo. Prvovrstna medicinalna nesladkana vina. — Za obilen obisk se priporoča
M. ŽEMLJIC.
a— Binkošti na mariborskem odru. Nepreklicno zadnjič in ob znižanih cenah se vprizon: na binkoštno soboto veseloigra >360 žena« (v korist )x>kof>ninskega sklada igralcev); v nedeljo zvečer veličastna duhovna igra »Slehernik«, v ponedeljek popoldne >Pod fo goro zeleno«. Razen tega bo ponovitev Finžgarjevega »Divjega lovca« na bmM>tno nedeljo popoldne in ponedeljek zvečer.
ADVOKAT
dr, Franjo
fe o tvoril
svojo odvetniško pisarno v Mariboru, Marijina ulica 10.
MIHlilffi1!! "i "'I' i IflMiMIlitfMHBHBMHni
a— Not odvetnik. v imenik odvetnikov advokatske zbornice za Slovenijo v Ljubljani je bil vpisan odvetnik dr. Franjo Kruic s sedežem v Mariboru. Marijina ul. 10. Dt. Kruk ie prevzel staroznaoo pisarno znanega narodnega borca dr. Ferdo Lašioa. Mladega odvetnika pozdravljamo!
a— Komplicirana procedura ob meji. Neki anani mariborski trgovec se je večkrat po opravkih peiljal s svojim avtomobilom preko meje. Ko se je topot vračal s svojim avtomobilom, so mu na meji temeljito prebrskali avtomobil in je moral h-p"«®tirati celo pnevmatike. " _ (	—	'
t r
r
d .
a— Bfn gleda. Remnokm Je ligliil W>
letni Albin Kranjc, stanujoč v Ciril Metodovi utecti 14. Njegova mati domneva, da je pobegnil skupno z nekim drugim svojim prijateljem preko meje.
a— Intervencija s plinskimi maskami. Iz hiše na Vo.jašniškem trgu 5 se je iz pritličnih prostorov valil davi gost dim. Na Lice mesta poklicani mariborski gasilci so vdrli v zaklenjeno stanovanje g. Koržeta ter ugotovili. da se vali dim iz lonca, ki je bil po stavljen na električnem kuhalniku. Korže je namreč kuhal fižol, pustili odprt Štedilnik ter odšel po opravkih. Voda v kmou je spuhteia in ee je fižol užgal. tako da je bila v$a hiša v dimu. Gasilci so kanalu odstranili vso nevarnost
a— Dvakratni izkupiček ia prodani les. Mariborska lesna industrija »Drava« je pri dveh prekupčevalcih z lesom v PartLnju nakupila hlode v vrednosti 2600 dinarjev. Znesek je tvrdka dobaviteljem izpflačaia. do-čim se je prevoz lesa pod pretvozo od strani dobaviteljev, čes da so vozne poti zelo slabe odgodil. Dobavitelja pa sta isti ies še enkrat prodala nekemu drugemu trgovcu in tako oškodovala tvrdko »Drava* za 2.600 din. Z zadevo se sedaj pečajo oblastva.
a— K poročilu o veliki tatvini v stanovanje železničarja Kocbeka v Novi vasi, o čemer smo poročali v včerajšnji številki, nam sporočajo, da ni tat trgovski potnik FTanc Marin identičen z železničarjem Francem Ma-rinom, hišnim posestnikom, stamnjoošm v Ljubljanski ulici 46, ki ni s a/netiraneein v nobenem sorodstvu.
a— Ciganska nadloga. V gozdu posestnika Malvja Antona v Tratah v Slovenskih goricah ie neka ciganska družba iz Prek-murja uredila svoje bivališče. Pri pripravljanju kuhinje so v večernih arah z ognjeni tako neprevidno ravnali, da se je vnel mlad nasad gozda io se je plamen zaradi silnega vetra tako naglo razširil da je posestniku Malyju zgorelo za dva orala gozda. Na pomoč ie prihitelo mnogo ljudstva ter gasilci, ki so ogeai lokalizirali. Nevarnost je bila zelo velika, da bi zgorelo okoli 40 oralov gozda Orožniki so cigane polovtiSi ter jih odpreanili v jjrip+ojne občine.
Iz Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes,
jutri in v ponedeljek ob po3 21. (v nedeljo in ponedeljek ob 15 pop.) velefihn »Škandal«. Med dodatki tudp 800 metrov dolg glasbeni film »Rapsodija« in Pararomm-tov tednik. — Sledi »Trdnjava molka«
Iz življenja na deželi
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20v, jutri ab 16. in 20. film:
čardaš.
ORMOŽ. Pomladek R. K. ljudske šole v
Ormožu ie priredil dne 29. maja v prid šolske kuhinje koncert, M ga je izvajaj mladinski godalni kvartet mariborske realne gimnazije: 1. gosli Zvorko Devide, 2. gosK Dora Močivnik, viola Franc Berglez in Čelo Mladen Devide. Sodelovali so -še pevka do mačinka gdč. Papstova, Ciril Cvetko in Ra-dovan Vrabeil. Slišali smo razne kvarteta e komade, en godalna kvintet, godalni kvar-tet s spremljevanjem klavirja, nastopila sta dva goslača solista, ali šali smo pevsko točko, dve klavirski točki in dva komada za 2. gosli in klavir. Vsi so svojo naflogo prav častno reši i; posebno pa moramo omeniti odličnega goslača Zvonka Deviideja ln umetnika klavirista, maturanta Cirila Cvetka. Prisotno občinstvo je z velikim navdušenjem sledilo izvajanju posameznih točk bogatega in pestrega sporeda, ki so ga odlikovale •'večinoma siiovenske skladbe. Občmttvo fe s fren etičnim ploskanjem dajak) duška svoji vzhičenoeti nad lepo izvedbo razmik skladb. Vsi s« polni hvale im želijo zopet slišati to ukaželjno idealno mladino, ki je našla v svojem požrtvovalnem učitelju g. Franju Serajniku prvovrstnega pedagoga in iskrenega glasbenega prijatelja. Srčna hvala tej glasbil ljubeči mladini im njihovemu učitelju za ta ler>i muzikalni užitek 1
RADMOŽANCI. Družbe sv. OrUa in Metoda in drugim dobrotnikom, ki so pripomogli radmožanski šoli do odra, gotovo ni žal za prispevek, saj so taimašnjl šolarji s svojim vrlim učiteljstvom v kratki dobi presenetili v nedeljo že s tretjo prireditvijo. V okviru proslave materinskega dne so učenci pod vodstvoma marljive učiteljice Minke Kovačeve tokrat uprizorili znano otroško štiridejanko s petjem »Pehto«, ki je uspela nad vse pričakovanje. Posebno so se odlikovali učenci v govoru in se je balo naravnost čudiitfi lepi slovenski govorici tn razločni izgovorjavi v madžarski vasi. Mnogo truda im veselja do dela je bik- treba, saj je nastopala v igri skoraj tretjina vseh učencev. Obisk domačega prebivalstva je Ml prav dober. Ni nam žal, da smo pohiteli ta dan v to lepo prekmursko vasico. Imeli smo prav prijetno popoldne in le želimo, da nas mladi igralci, ki so svoje vloge zares dobro rešili, še večkrat razveselijo z podobno prireditvijo.
RIBNICA. Sokolski zvočmd Ma*> bo predvajal danes ob 20.30 in jutri ter binsko-štni ponedeljek, obakrat ob 15.15 in 20.30, zvočni film »Irena«. Za dodatek Parar mountov zvočni tednik. S tem filmom zaključujemo redno sezono.
Za kolektivno pogodbo zavarovalnih uradnikov in nameščencev
Ljubljana, 4. junija
Včeraj smo na kratko poročali o zborovanju zavarovalnih nameščencev, ki sta ga v vrtnem salonu restavracije pri »Levu« sklicala ljubljanska sekcija Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov in Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije in ki ga je vodil predsednik prve Vrančič.
Na koncu je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri zborovalci ugotavljajo, da so predstavniki zavarovalnih družb in Zveze zavarovalnic na pogajanjih 1. marca t. L v Zagrebu pristali na ureditev delovnih odnošajev nameščenstva in na določitev k lektivne pogodbe, ki naj bi se sklenila med strokovnima organizacijama delodajalcev in delojemalcev. Zastopniki zavarovalnih zavodov so na teh pogajanjih svetovali predstavnikom Zveze bančnih uradnikov, naj predložijo načrt kolektivnega dogovora v smislu predlogov in smernic, ki so bile izražene v teku zagrebške razprave Sporazumno s predsednikom Zveze zavarovalnic se je prvi spravni postopek, ki naj bi ga bila sklicala uprava mesta Beograda 11. aprila, preložil na 1 maj češ da se bodo takrat nadaljevala neposredna pogajanja. Ko so se 7. maja nato predstavniki obeh skupin pri upravi mesta Beograda v resnici se-
stali, so zastopniki zavarovalnic odklonili vsaka pogajanja z motivacijo, da se ne morejo spuščati v nikako razpravo o predlogu kolektivne pogodbe, sami pa tudi ne morejo ničesar predlagati. Resolucija poudarja, da načrt kolektivne pogodbe nameščencem še daleč ne nudi ugodnosti, ki jih nameščenci neke domače zavarovalnice uživajo že 20 let, še manj pa ugodnosti, ki jih nudijo inozemske zavarovalnice svojim uslužbencem v drugih državah. Nekatere teh zavarovalnic so si po svojih podružnicah v naši državi nabrale v teku let ogromna bogastva, svojim nameščencem pa ne priznajo, kar jim po načelih naj skromnejše pravičnosti gre.
Na koncu zborovalci zahtevajo, da se zavarovalnice in njihova zveza najkasneje do 7. junija odločijo za nadaljevanje pogajanj s sidikalno organizacijo o predloženem načrtu kolektivne pogodbe in da uprava mesta Beograda do tega dne odredi drugi spravni postopek, ker se akcija zavlačuje in izigrava že nad leto dni. Zavarovalni nameSčenci in njihova organizacija odklanjajo vsako odgovornost, če bo v zvezi z nezaželenim razvojem položaja, ko bodo izčrpani vsi poizkusi mirne rešitve, zavarovalno nameščenstvo prisiljeno, odločiti se za zadnje sredstvo borbe za stavko.
Gospodarstvo
Vprašanje cestnih fondov
2e več nego leto dni je pri nas na dnevnem redu vprašanje zakona odnosno uredbe o ustanovitvi cestnih fondov. O tem vprašanju eo bdle že številne razprave in tudi na merodajniih mestih so imeli o tem Obširne konference. Naša javnost je od početka pozdravila prizadevan je, da se za gradnjo oest zajamčigo v denarna sredstva, ki se ne morejo uporabiti za druge namene. Nesoglasja pa so nastala v tem. kakšni naj bodo viri dohodkov cestnih fondov, zlasti pa tudi v tem, ali naj bo težišče v državnem cestnem fondu ali pa v banovinskih cestnih fondih.
Načrt zakona o cestnih fondih, ki je prišel v javnost pred dobrim letom je naletel na ostro kritiko prav zaradi tega, iker je ogromno večino predvidenih dohodkov prepuščaj državnemu cestnemu fondu, medtem ko so bSd banovlnski cestni fondi dotirani le z malenkostnimi zneski. Slovanski interesenti so se brez izjeme izjavili za to, naj se ustanovijo predvsem močni b a no vinski cestni fondi, centralni državni fond pa naj ti imel le namen kot izravnalni cestni fond, h katerega bi se dotirala sredstva za gradnjo velikih državnih ce«t ki imajo splošen prometni značaj. Kritika je bila naperjena tudi proti nameravani obremenitvi železniškega prometa. V prvotnem načrtu zakona o cestnih fondih je bilo predvideno, da bi ta obremenitev železniškega prometa predstavljala pretežni ded dohodkov državnega cestnega fonda Ker pa odpad« od celotnega železniškega prometa v na$i državi skoraj */« na dravsko banovino in gotovo t/5 notranjega blagovnega prometa fbre?, tranzitnega) }e na dlani, da bi Slovenija prispevala v centralni fond približno 1/5.
Pomisleki pro» i centralizaciji sredstev za gradnjo cest pa so bili iznešeni tudi zaradi tega, ker bi obstoj takega državnega cestnega fonda pozneje otežkočaJ decentralizacijo cestne uprave. z!a«ti Se če bi se dohodki takega fonda zastavili za skupna cestna posojila. Dokler bi ta posojila ne bfla vrnjena, bi bila nemogoča razdelitev državnega cestnega fonda na banovinske cesta e fonde Skratka enkrat uvedeni centralistični sistem
se ne bi dal kmalu popraviti Taka oontraJL zacija pa bi tudi ustvarila nov vir nezaupanja in nesporazumov ter nezadovoljstva; šla bi gotovo na škodo onih pokrajin, ki bi v fond največ prispevale.
Proti centralizaciji cestnih fondov pa govore tudi čisto gospodarski razlogi. Ceste je treba modernizirati in usposobiti za velik promet predvsem tam, kjer se zaradi zgoščenega prometa najbolj trošijo. Kjer pa je promet najbolj živahen, so največji tudi dohodki, ki izvirajo iz prometa in ki bi se stekali v cestni fond. Največ potreb glede sodobne ureditve cest imajo ravno one pokrajine, kjer bi obremenitev prometa prinesla največje dohodke. Res se morajo graditi tudi take ceste, ki naj promet šele ustvarjajo To velja zlasti za velike mednarodne ceste, vendar pa morajo biti izdatki za take ceste v pravičnem sorazmerju z izdatki za ceste, ki so zaradi živahnega prometa najbolj potrebne sodobne ureditve
Kakor čujemo, je definitivno sestavljal nov načrt uredbe o cestnih fondih, ki bo v kratkem prišel v razpravo pred ministrski svet. Vsebina tega načrta nam Se ni točno znana. Po naših informacijah se naslanja tudi novi načrt uredbe predvsem na ^bremenitev železniškega blagovnega prometa z uvedbo 2®/o takse od vseh voz-nin v notranjem blagovnem prometu in l°/o takso od voznin pri izvozu, in sicer v korist državnega cestnega fonda Mnenja smo, da ni prav, če se za gradnjo cest obremenjuje železniški promet, tako da bi prav za prav železnice pomagale svojemu najhujšemu konkurentu: cesti. Taka obremenitev železniškega prometa za gradnjo cest bi bila na mestu le tedaj, če bi se iz teh sredstev gradile in vzdrževale le one ceste, ki vežejo notranjost države z železniškim omrežjem in torej prinašajo železnici promet. Ne glede na to, pa bi bil tak način financiranja krivičen zn Slovenijo, saj bi potem Slovenija največ prispevala v državni cestni fond, iz katerega pa bi se vračal v Slovenijo le razmeroma majhen del.
Trboveljska premogokopna drržba
Trboveljska premogokopna družba je imela včeraj svoj redni letni občni zbor, ki je odobril računske zaključke in izplačilo 8% dividende, t j. 16 din za delnico (za prejšnje leto 6%%, za leto 1935 6%, za leto 1934 5%) .Nadalje je občni zbor odobril spremembe v upravnem svetu družbe. Na mesto preminulega Henrjra La-porta je upravni svet kooptiral generalnega ravnatelja Banque de Pariš et des Pays-Bas Henrya Jahana. Vrhu tega je bil kooptiran v upravni svet dosedanji član nadzorstvenega odbora g. Ivan Avsenek, v nadzorstvo družbe pa je bil izvoljen dr. Ivan Pless, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. Iz družbinega letnega poročila posnemamo naslednje podatke o poslovanju Trboveljske premogokopne družbe v lanskem letu:
Izboljšanje gospodarskih razmer je trajalo tudi v lanskem letu, kar je razveseljivo, ker so se sredi leta pojavili novi znaki krize in so na mednarodnih tržiščih cene surovin precej padle ter se še danes niso popravile. Živahnejše obratovanje in širjenje industrijskih podjetij je odprlo družbi Širše možnosti za oddajo njenih proizvodov. Premogovni trg je bil lani precej živahen. Povišale so se dobave premoga državnim železnicam in rečni plovbi zaradi večjega prometa. Tudi poraba industrijskih vrst premoga je naraščala. V družbinih rudnikih prihaja sedaj do učinka prizadevanje za zmanjšanje produkcijskih stroškov. Uspeh kažejo ukrepi zadnjih let za koncentracijo odkopov, za izpopolnitev tehnične odpreme in za znanstveno organizacijo dela, pa tudi večja oddaja je omogočila boljšo izrabo produkcijske kapacitete.
Produkcija
Produkcija premoga se je lani povečala v primeri s prejšnjim letom za 188.000 ton ali za 19%. Tudi produkcija cementa je
narasla za 15%, ker se je povečala potrošnja v naši državi, produkcija apna pa se je povečala celo za 43%. Gibanje produkcije premoga, cementa in apna je bilo v zadnjih letih naslednje (premog v tonah, cement in apno v vagonih):
	premog	cement	apno
1929	1,957.600	4.368	2.077
1931	L245.300	6.350	1.382
1933	921.400	3.953	536
1934	1,010.300	3.359	1.125
1935	1,000.100	3.699	1.010
1936	977.400	5.851	1.444
1937	1,166.000	6.738	2.063
Produkcija	premoga je bila lani		v pri-
meri z najnižjo produkcijo v letu 1933 za 26%% večja. Produkcija cementa se je v primeri z najnižjo produkcijo leta 1934 več nego podvojila in je bite udi večja nego v letu 1931, ko je vladala zaradi padca dinarja prav znatna gradbena delavnost. Produkcija apna pa se je zopet povzpela na višino iz leta 1929, ter je bila skoro 4 krat večja nego v najslabšem letu 1932
Bilanca
V bHand za preteklo leto je montanska posest skupaj z zemljišči vnešena z vsoto 47.1 milijona din (prejšnje leto 48.4). Investicije (visoke zgradbe, rudniške in strojne naprave ter predčasno odkrivanje na dnevnih kopih) so bilancirane z vsoto 89.9 milijona din (prejšnje leto 85.2). Vrednost investicij, ki je prejšnja leta zaradi odpisov precej nazadovala, se je v zadnjih dveh letih navzlic nadaljnjim odpisom zopet povečala za 5 milijonov din, ker je družba izvršila nove investicije.
Nove tavensfidjB
Letno poročilo navaja, da je družba preuredila in Izpopolnila električno centralo v Trbovljah, da bo mogla dobavljati celotno količino energije, ki Jo potrebujejo obrati, pri čemer se bo v posebnih kurilnih napravah trošD manj vredni premog. Ta dela so skoraj izvršena in bodo nove naprave v teku poletja začele obratovati. Družba se je tudi odločila razširiti cementarno v Trbovljah, ki je danes že na kraju svoje produkcijske kapaciteta. Družba Je zgradila silose za deponiranje cementa in bo v kratkem postavi lena nova rotacijska . peč, kar bo kapaciteto cementarne zelo i povečalo. Poročilo pravi, da so za to tadu- '
atrijsko panogo izgledi posebno ugodni zaradi vladnaga načrta za velika javna dela.
Bilančna postavka »predčasno odkrivanje« na dnevnih kopih je lani zaradi odpisov nazadovala že na neznaten znesek 2.4 milijona din (prejšnje leto 4.2 milijona din). Ta postavka je leta 1925 znašala preko 53 milijonov in so vse te investicije že skoro v celoti odpisane.
Iz doseženega kosmatega dobička je družba lani odpisala na investicijskih računih 16.5 milijona din (15.3) medtem ko so nove investicije dosegle vsoto 25.4 milijona din nasproti 15.2 milijona din v prejšnjem letu. Od posameznih postavk investicij se Je lani najbolj povečala postavka strojnih naprav, in sicer od 29.8 na 40.5 milijona din.
Cementarna je v bilanci vnešena z vsoto 12.9 milijona din (prejšnje leto 9.5). Zaloga premoga je bila ob koncu leta minimalna in je znašala le 0.04 milijona din (prejšnje leto 1.3). Povečala pa se je postavka raznega obratnega materiala na 16.4 milijona din (14.7). Družbeni dolžniki, ki so zadnja leta nekoliko narasli in so znašali ob koncu leta 1937 170.3 milijona din. so v novi bilanci izkazani z nižjo vsoto 167.9 milijona din.
Na pasivni strani zaznamuje bilanca po* leg glavnice 200 milijonov din še 78.0 milijona din rezerv. Postavka upnikov, M je leta 1932 narasla na preko 70 milijonov, Je lani ponovno nazadovala na 33.8 milijona din. če primerjamo postavko upnikov s postavko dolžnikov, ki znaša 170 milijonov, tedaj vidimo, izredno ugodno finančno stanje podjetja, saj znašajo kreditor£ le '/« debitorjev.
Dobiček
čisti dobiček družbe je lani ponovno narasel in Je brez prenosa iz prejšnjega leta izkazan v višini 20.2 milijona din nasproti 14.2, 12.4, 6.5, 2.0. 2.4, 18.2, 30.0 in 43.7 milijona din v zadnjih osmih letih. Skupaj s prenosom iz prejšnjega leta je imel občni zbor na razpolago za razdelitev 21.9 milijona din. Za izplačilo 8% dividende se bo od tega zneska porabilo 16 milijonov. Od ostanka je družba dotirala rezervni fond z zneskom 2 milijona din, za pokojninski fond uradništva in pokojninski fond nadzornega in pisarnega osebja 500.000, za tantjeme upravnega sveta in ravnateljstva 1.4 milijona din, ostanek v višini 1.92 milijona din pa se bo prenesel na novi račun.
Račun izgube In dobička izkazuje 69.1 milijona din kosmatega dobička nasproti 57.9, 52.6, 51.8, 48.7, 54.7, 79.4, 98.6 in 109.6 milijona din v prejšnjih osmih letih. Družba je lani plačala 11.9 milijona din na davkih (nasproti 9.8, 6.7, 7.2 8.3, 14.6 tn 21.1 milijona din v prejšnjih' šestih letih. Izdatki za socialno skrbstvo so izkazani z vsoto 10.8 milijona din (prejšnje leto 10.2). Upravni stroški pa so se ponovno nekoliko dvignili na 6.62 milijona din (6.25). Odpisi na nepremičninah znašajo 16.5 milijona din (prejšnje leto 15.3), od leta 1927 je dražba odpisala na nepremičninah skoro 190 milijonov din.
Otvoritev velesejma
Danes bo ob 10. uri dopoldne slavnostna otvoritev pomladnega velesejma in obenem otvoritev razstave »Cesta«. Priprave za otvoritev velesejma so zadnje dni naglo napredovale Razstava »Cesta« -obeta že sedaj, da bo postala prava atrakcija celotne prireditve. Velesejem pa bo gotovo največji, kar smo jih doslej imeli. Čeprav je velesejmska uprava zgradila dva velika provizorna paviljona za avtomobilsko razstavo, ni mogla zadostiti velikemu povpraševanju po razstavnem prostoru in je tudi na prostem oddala prav ves razpoložljiv prostor. Razstavljalci so se letos še posebno potrudili, ker bo velesejem posetilo o priliki vsedržavnega trgovskega kongresa okrog 5000 trgovcev iz vse naše države.
Gospodarske vesti
= Obvestilo delničarjem Trboveljske premogokopne družbe. Trboveljska premogokopna družba je imela dne 3. junija 1938. pod predsedstvom gospoda Andrčja Lu<lueta svoj redni občni zbor. Odobreni eo biili zaključni računi poslovnega leta 1937 in je sklenjeno izplačilo 8% dividende (proti 614% prejšnje leto), t. j. 16 din za delnico. Kupon št. 25 se bo vnovčil od 4. junija 1938. dalje po odbitku davka na dividende pri družbeni blagajni v Ljubljana in pri ekspoziturah družbe v Beogradu im Zagrebu.
= Obramba pred nelojalno konkurence. Ze včeraj smo na kratko poročali o občinam zboru Udruženja za zaščito industrijske svojime, ki je bil v Beogradu in ga je vodil predsednik g. dr. Janko Šunian, bivši direktor uprame za zaščito industri jske svoj i -ne. Na občnem zbora so obširno r-opravljali o predlogih za spremembo zakona o nelojalni konkurenci, zlasti glede pobijanja nedovoljene in umazane reklame, glede preniij-skih poslov, dajanja nagrad itd. Društvo bo za propagando zastav+jenih ciljev izdajalo poseben list. Nadalje je bilo sklenjeno, dia se bodo predstavniki društva udeležil kongresa Mednarodne lige za zaščito industrijske svojiine. ki bo v Pragi, in kongresa Mednarodne Jige za pohajanje nelojalne konkurence v Bruslju. Ker mnogi gospodarstveniki pogrešno tolmačijo namen društva, je biilo sklenjeno, da se ime društva spremeni v: Jugoslorvensko udruženja na zašSto industrijske svojim in za pobijanje nelojalne konkurence. Da se omogoči pjristop najširšim krogom gospodarstvenikov je občni zbor sklenil znatno znižati članarino. Pri volitvah je bH za predsednika ponovno izvoljen dr. Tanko Šuman- V predsedstvu je med dragim g. Ivan Jelačin predsednik Zbornice za TOI iz Ljubljane, v odboru pa 90 še iz Slovenije tajnik Zbornice za TOI dr. Pless. glavni tajnik Zveze imdustrijoev (te. Golia in odvetnik dr. Ferdinand Majaron.
Borze
S. junija
Na ljubljanski borzi je balo danes v privatnem kliringu za angleške funte povpraševanje po 238, ponudba pa 238-50. Grški boni so se v beograjskem privatnem kliringu nud53i po 28.75.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri prijazni tendenci notSra-la 484 — 485 (v Beogradu je bil promet po 484). Zaključki pa so bili zabeleženi v G®/« dalmatinskih aigrarnSh obveznicah po 93 to v 7% Blairovem posojilu po 95
DEVIZE
LJubljana. Amsterdam 2415.91—2430.51 Beriin 1756.02 — 1709.90, Bruselj 739.95
—	745.01, OurTh 996.45 — 1003.52, London 216.16 — 218.21, New York 4345.38
—	4381.6©, Pariz 121.12 — 122.56, Praga 161.96 _ 153.04, Trst 229.34 — 232.43.
Cnrfh. Beograd 10, Pariz 12.1850, London 21.7175, New York 439.25, Bruselj 74.25, MIlan 23.09, Amsterdam 242.25, Berbsi 176.30, Dunaj 41, Stockhohn 111.9750, Oslo 109.15, Kobenhavn 96.95, Praga 15.25, Varšava 82.50,
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 484 — 485, 4»/. agrarne 62.25 den_ 4°/* severne agrarne 62 deru, 6% begluške 9250 — 93.75, 6»/« daitm- agrarne 92.25 — 92.50, 7% stabdliz. 98 — 99.75, 7«/, šnvest.
99	— 100, 7<»/» drž. hip. banka 100 dm„ 7% Blair 9450 den., 8% Blair 98.50 den.; delnice: Narodna banka 7300 den-, PAB 228 den., Trboveljska 205 — 225, Gtst-mann 60 den., šečerana Osijek 110 — 120,
Beograd. Vojna škoda 483.50 — 484.25 (484), 4% agrarne 63 — 63.25 (63.25), 4»/« severne agrarne 63 den., 6°/» begiuška 93 — 93.25, 6% dalm. agrarne 92.40 — 92.75, 70/« stabOiz. 99.50 den., 7°/0 invest.
100	— 10050, 7% Drž. hip. bamka 100 den., 7»/, Blair 94.75 — 95.50 (95), 8«/, Blair 99 — 100 (99.25), Narodna banka 7325 bL, PAB 231 den. (231 — 233).
Blagovna tržišča
SITO
'+ Chlcago, a. junija. Začetni tefcajfc pšenica: za dec. 72.875, koruza; za Julij 57.375, za dec. 56.50.
+ Novosadska blagovna bona (3. t m.).
Tendenca nespremenjena Pšenica: 78/79 kg; baška 218 — 229; sramska 218 — 220; banaA-ska 212 — 219; balka potiska 220 — 223. Koruza: baška 115 — 116; banatska 111 — 112. Oves: baški 180 — 185; slavonski 180 — 185. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg
323.50 - 332.50; >2« 802.50 — 312.50 >5<
282.50 — 292.50; >6< 202.50 — 27250: >7< 222.50 — 232.50: >8« 122.50 — 12750. Otrobi: baška in srenKki 112.50 — 120.
BOMBA2
+ Nenr toi«, 2. junija. Tendenca, sta*-na. Zaključni tečaji: za Junij 7.81 (7-86). za okt 7.89 (7.95).
Po muke polnem trpljenju je za vedno zaspal gospod
SIMON KMETETZ
dolgoletni ime ji tel j potovalne pisarne, posestnik in podnradnlk južne železnice v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo dne 5. junija ob 4. uri pop. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu.
Maša za pokojnim bo v farni cerkvi pri Sv. Petru, dne T. junija 1938 ob pol 8. url.
V LJUBLJANI, dne S. Junija 1938.
Žalujoča rodbina Kmetetzova
V mainenfp lmpcfi}8
V Rimu bodo te dni odkrili spomenik imperija. Kipar je tukaj upodobil Mlissollnija, ki prinaša kralja Viktorja Emanueta krono abesinskega cesarja
Jeklo je udarilo ob jeklo.••
Osem dramatičnih minut med življenjem in smrtjo
Eno miljo pred Coney Islandom pri New Yorku sta zadnje dni trčili dve potniški ladji. Izletniški parnik »Mandalay« je pri tem prerezalo na dvoje. Na njegovem krovu je bilo 360 izletnikov, ki so doživeli grozo med življenjem
in smrtjo.
Bilo je ponoči, malo pred dvanajsto uro, pripoveduje očividec. V plesni dvorani izletniške ladje »Mandalay« je bilo vse živo... Nad vodo je ležala gosta megla. Kapitan in častniki parnika so zavoljo tega šele v trenotku pred katastrofo opazili silen kljun »Acadie«, ki se je bližala »Mandat« z nepopisno hitrostjo. Še par metrov — in nesreča je bila tu.
Prijeli smo se za držaje na ladji in nihče se ni upal ganiti. Za trenutek se nam je zdelo, kakor da je obstal svet Nobenega krika groze ni bilo slišati. Nobena kretnja ni izdala našega strahu. In potem — sunek jekla proti jeklu . . . Silen trušč in po-lom. Petnajst izletnikov je zletelo čez krov...
Luči so ugasnile. Šele zdaj so se oglasili kriki skozi temo. Deset metrov od mene, nadaljuje očividec, se je dvigala pred menoj visoka stena 6000 tonske ladje. Njeni stroii so zda i z vsemi silami skušali od-mekniti »Acadio« od nas. Zopet lom in tresk. Nihče od izletnikov se ni zavedal resnosti položaja in ni vedel kai naj stori. K sreči med ženskami ni izbruhnila panika. Neme od groze so se oprijemale trdih predmetov v svoji bližini.
V plesni dvorani je bilo največje razdejanje Ko so se tresliaii ustavili, se je razklala stena, sredi plesišča se je pojavila črna poša=ta emota ladijskega trupa ... prPdf>n so se plesalci zavedali, kaj se je zgodilo, se je oglasil miren kapitanov fflas, ki ie pomiril pomorščake in potnike. Bledi. tresoči se po vsem životu, so ljudje sledili suhim kapitanovim poveljem.
Sreča v nesreči je bila. da ni odpovedala zasilna razsvetliava. Kdor je le utegnil, je pomagal reševati ponesrečence Moštvo ladie ie pokazalo v uri katastrofe železno disciplino. Čudoviti kapitanov glas je obvladal pcložai in rešil stoterim življenje. Naelo. a ne hlastno je vse hitelo na krov.
Bledi žarometi so razsvetljevali prizorišče nesreče. Morie je bilo črno kakor smola. Pod nami je šumela voda. ki je sunkovito vdirala v ladjo. Pet ali šest ljudi se je spričo tega lotila živčna groza, da so po-skakal: v morje, kier so jih mornarji lovili s čolni Na vodi ie mrgolelo čolnov in reševalnih priprav. Potniki so se spuščali po vrveh z ladie.
TVdaici se oelasilo svarilo: »Onozariam vas, da imate samo še pet minut časa!« To
je pomenilo toliko kakor: »Kdor ne pohiti, ne bo rešen!« Mnogim je zdaj postalo slabo, začeli so omedlevati. A krepke mornarske roke so jih prijele in odnesle po vrveh navzdol — v pripravljene čolne, potem pa so prijele zopet za vrv in splezale na vrh po druge.
Ko so bili že zadnji potniki na varnem, se je izletniška ladja nagnila na stran. Iz kabine je stopil moški z omedlevajočo žensko v naročju. Moral jo je z udarci prisiliti k pokorščini, ker je silila venomer kvišku, namesto, da bi se spustila po vrvi v čoln. Da ji je rešil življenje jo je moral najprej pobiti na tla.
Na krovu »Acadie« se je pozneje znašlo vseh 360 potnikov »Mandalaya«. Bili so vsi vsaj živi, če ne popolnoma zdravi. Življenja so rešili, ladja pa je s seboj odnesla na dno morja vso njih prtljago. Zadnji je ostavil potapljajočo se ladjo kapitan, ki je z uro v roki ugotovil, da je reševanje trajalo sedem, namesto pet minut. Šele v osmi minuti pa je ladja izginila pod vodo, potem ko se je razklala na dvoje. Velik lijak je zazijal v vodi potem, ko je bila ladja pod gladino, žarometi »Acadie« so osvetljevali to zadnje dejanje drame na morju in ženske, ki so videle izginevati trup »Mandalaya« pod vodo, se je po vrsti lotevala omedlevica...
umor služkinj© v Varšavi
Letos 23. marca eo zajeli v varšavskem pristanišču V iste iz vode žensko truplo. Preiskava je ugotoviila, da je ženska pol leta pred svojo smrtjo rodila otroka.
Da bi prišla zločinu na sled, je policija zaslišala vse zdravnike in babice ter vse ženske, ki so ob navedenem času rodile. V celem ie bilo zaslišanih nad 7000 mater. Na koncu so ugotovili, da je bila nesrečna ženska bivša služkinja, katero je Izkoriščal neki moški brez pravega poklica, ki je živel od tatvin. Ta je žrtev izvabil v čoln. jo zadavil in vrgel v Vislo. Morilca so izsledili s pomoeio češenj, ki so jih nalili v želodcu mrliča in deloma v stekleni posodi doma pri zločincu.
Smrt zaradi ribe
V Curihu se je zgodila te dni neobičajna nesreča, ki je zahtevala človeško življenjek
Na Badenski ulici je prodajal mož z vozičkom žive ribe. Ena izmed postrvi pa sd mu je izmuznila iz rok in padla na tla. Neki kolesar je to videl in takoj mu je šinila v glavo koristna misel, da bi bilo dobro ribo pobrati ter jo odnesti domov. Ne da bi stopil s kolesa, se je pognal proti postrvi, v trenutku, ko je hotel pobrati ribo, pa ga je podrl kolesar, ki je prečkal cesto z nasprotne strani. Iz tega položaja bi se bil morda še rešil, da ni zdajci pridrvel po ulici tovorni avtomobil, ki se mu na tleh ležeči kolesar ni mogel izogniti. Zadnje kolo ga je prijelo ter ga tako zmrcvarilo, da je obležal na tleh mrtev s stisnjenim prsnim košem.
Drzna tatvina poštne vreče
Kriminalna policija v Stuttgartu je odkrila drzno tatvino poštne vreče, ki se je primerila te dni na postaji Stuttgart-Zuf-fenhausen po prihodu osebnega vlaka Stuttgart-Heilbronn. Poštna vreča se je! nahajala ob prihodu vlaka po predpisih ▼ poštnem vagonu in jo je uradnik pravilno izročil naprej. V nji je bilo 40 tisoč mark gotovine. Sodijo, da je moral tat vrečo ukrasti z vozička za odvažanje pošte. Oblasti so razpisale za tistega, ki pomaga izslediti tatu, tisoč mark nagrade.
Italijanski kralj in cesar se je vrnil
Kralj Italije in cesar Abesinije se je vrnil iz Afrike v Brindisi. V Afriki se je mudil štirinajst dni. Prisostvoval je med drugim vojaškim vežbam ondotne vojske ter je prepotoval 5000 km. Od tega je napravil polovico pota v avtomobilu.
Naslednik Hankeya
Tajniško mesto zaupnika angleške krone v britanski vladi je dobil po odhodu Mauricea Hankeya Bridges, ki je zadnja štiri leta opravljal poverilne posle v sekciji za narodno obrambo Anglije.
Japonski tank na kitajskem bojišču
p

Japonski tank naval ju je na staro ozidje Siučufuja
Po bombardiranju Madrida
Otroci iščejo drobce Izstrelka, ki Je poškodoval oUoe
Zastrupljevalka iz Liegea
Podnevi je stregla bolnikom, ponoči je uživala lahko
življenje • •«
V Belgiji bodo imeli sedaj pendant k dunajski razpravi proti zastrupljevalka Karo-lini Marekovi. V Ličgeu se prične razprava proti 58 letni vdovi Mariji Beckerjevi, roie-mi PetiitjeanovL Obtožili 60 jo, da je izvršila 11 umorov z zastrupitvijo, 4 pa jih je poskusila.
Beckerjeva, bivša šivilja je že od oktobra predlanskega leta v preiskovalnem zaporu. Čeprav je obremenilno gradivo naravnost ogromno, taji z neverjetno trmo svoje zločine. Noče imeti nobenega opravka z enajstimi umori, štirimi poskušenimi umori, po-tvorbami oporok, tatvinami in drugimi manjšimi zločini, ki jo z njimi obremenjujejo. Če p omenjajo, da eo v njeni ročni torbici rtašild eteideničico z digitalisom, pojasnjuje to preprosto s tem. da ga je uporabljala eaima zoper srčno bolezen. Ne glede na to, da ni bila zavoljo srčne bolezni nikoli pri nobenem zdravniku. Na zunaj bi ji ne prisodil zločinskih nagnjenj. Samo sitisnjena tasta im motni pogled izdaja duševne prepade v njej. A tudi to more opaziti le bistro oko.
čudno je ta, da je začete z zločini šefle potem, ko je prekoračila sredino življenja. O njenih mladih letih ne vedo sicer skoraj ničesar, razen tega. da ee je že zelo zgodaj poročila z nekim mizarjem in da je vodila po vseh znakih sodeč neoporečno življenje 6krbne žene in izvrstne gospodinje. Bila je zelo viljudna z naročniki svojega moža in ji je bilo lahko pridobiti si njihovo zaupanje.
Toda L 1932., sosedje se tega, ee dobro spominjajo, je prišla nadnjo nenadna moralna kriza. Preko noči se je spremenila v lahkomiselno zapravi ji vko. Dobila je nepričakovano veselje do zabav im z mladimi ljudmi je zahajala na plesišča. Oblačiti se je začela elegantno. Pol leta pozneje je nje mož umrl, baje za rakom. Mnogi ljudje pa> sedaj menijo, da gre za bolezen, ki jo je možu pripravila njegova žena. Odtlej je bilo njeno življenje polmo kričečih nasprotij. Zvečer je igrala veselo lahkoživtko, podnevi
Milijon dolarjev izsiljevalne družbe
V New Yorku je policija prijela nevarno družbo izsiljevalcev, ki je živela od denarja, ki ga je iztiskala iz velikih tvrdk, ki so izkladale svoje blago. Kadar je prispela za kakšno veliko tvrdko pošiljatev, so se izsiljevalci zglasili pri lastniku ter zahtevali od njega odstotke. Seveda so jih vednc dobili — ker je tvrdki sicer grozila nevarnost da bo oplenjena. Družba je izvrstno uspevala. Med njimi člani je bilo 18 šoferjev in dohodki družbe so vsako leto presegli milijon dolarjev.
Obnovljena pošta s kočijami
Nemški minister za pošto dr. Ohnesorge je odredil, da pride na nekaterih romantičnih točkah Nemčije v promet zopet, stara poštna kočija e štiri konjsko vprego. To pošt no vozilo bo obratovalo ponekod v Turin-škem leeu v Scliwarzwaldu in v bavarskih alpskih pokrajinah. V vsaki kočiji bo prostor za devet potnikov. Postiljoni dobe po eebne uniforme.
Goring dobil hčerko
Soproga nemškega maršala Goringa, pruskega ministrskega predsednika, je te dni povila hčerko. Mati in otrok sta zdrava.
Eksplozija pri črpalki za bencin
V Bukarešti se je primerila te dini pri neki bencinski črpalki huda katastrofa. Iz nepojasnjenih vzrokov je eksplodiral v bližini črpalke nahajajoči ee sod bencina v trenutku, ko je vozil mimo neki avtomobil. Strežaj črpalke je dobil nevarne opekline po vsemi životu, tri šoferje, ki eo bili z njim v pomenku, pa je ubilo. 15 tisoč litrov bencina je zgorelo. Gasilci eo morali napeti vse sile, da so obvarovali konja bencinski depot.
Callender — DionneviSle
Dne 28. maja je bil četrti rojstni dan kanadskih petorčic. Malo mesto Callender, kjer so se petorčice rodile in kjer sedaj pod državnim nadzorstvom tudi živijo, je kanadsko vlado prosilo, da bi se smelo s tem dnevom spremeniti v »Dionneville«.
Bukarešta v nemškem letalskem omrežju
V ponedeljek so otvorili novo zračno progo Berlin — Budimpešta—Bukarešta. Nemška Lufthansa je s tem vključila Bukarešto v svoje letalsko omrežje. Razdalja med Berlinom in Bukarešto znaša 1500 km in aeropLam jo preleti v sedmih urah.
je prostovoljno negcnoia bolnike. Zmaja en
je pridobivati zaupanje starih žensk, predvsem vdov. Seznanjala se je z njimi na klopeh mestnih vrtov. Znanstvo ee je spreminjalo v prijateljstvo in ko je potem takšna nova prijateljica obolela, je seveda Beckerjeva prevzela nego. Tako je v štirih letih pod njenimi rokami umrlo deset žensk » neki moški, nje »zaročenec«. Dolga in temeljita preiskava je pojasnila vse te primere.
Štiri leta je trajafla ta stvar, končno je policija dobila anonimno pismo, ki jo je pripravilo do tega. da je posegla vmes. Zvedela je za dva primera, ki sta se zgodila v nekoliko dneh. Neka 86-1 etna vdova se je zgrudila zjutraj, ko je vstala, na Ua in umrla. Prejšnji večer ji je bila Beckerjeva dala neko uspavalno pijačo. Policija ni odkrila v začetku nič sumljivega. Toda štiri dni pozneje .je umrla neka 62-tIerttna vdova. Ta je biila tako malo bolna, da e»e je še dva drri prej udeležila pogreba 86-letne vdova Izkazalo se je, da ji je bila Beckerjeva tisti dan pripravila neki čaj. Pokojmica je neka sosedi dejaila, da ie imel čaj čudno grenek okus. Ko so osumljenko aretirali in izvršili preiskavo, eo naiSli v njenem eitanovanjo štiri prstane in skoraj prazno steklenico di-gitalisa. Steklenica je bila skrita v žepnem robcu. Prstami so izvirali od žrtev. Digitališ je bili aretiranki zapisal neki zdravnik, toda ta zdraranik je že leto dni mrtev. Preiskava je spravila druge steklenice 3t.rupa na dan, Beckerjeva jih je ismefla skrite v blazinah stolov. Čemu jih je skrivala? Nato so ugotovili, da je veliko število raznih dragih predmetov, ki so izvirali od žrtev, zastavila v raznih zastavljalnicah. Toda zastrupljevalka taji in taji. Najbolj jasni dokazi je ne morejo odpravita do priznanja.
ANEKDOTA
»Kako je z novim zvočnim filmom,« so vprašali Shawa. »ali se srečno konča?« — ^Nasprotno, dobita se,« je menil Shaw,
VSAK DAN ENA
»Nu, kako ti kaj impomrajo sdapovi Nia-
gare?«
»če hočem biti iskren, moram priznati, da mi je ta reč mnogo bolj ugajala v kinu _ tam sem namreč videi aiapove, kako so tekli nazaj«.
30
NRPOLEONOUR TfflHfl UUBEZEH
Zgodovinski roman
Ni se mogla ubraniti ljubosumnih solz, ki so ji zalile oči.
»Grofica Walewska ne ve še ničesar. Vendar ni pričakovati, da bi se uprla cesarjevi nujni želji, ki ji hoče že vaše veličanstvo ustreči.«
»Zdaj greste k nji, kaj ne?«
Presenečen nad tem neposrednim vprašanjem, se je Maret obotavljal, nazadnje je pa vendarle pritrdil: »Da, madame.«
Vzdihnila je in šepnila: »Kdo bi si bil lani v Marracqu mislil kaj takega!«
Nato jo je mahoma obšla nova skrb. Pomislila je: »Če zdaj le tudi grofica privoli...«
Odslovila je Mareta z običajno ljubeznivostjo: »Do svidenja drevi, ljubi vojvoda. In najprisrč-
nejše pozdrave gospe Bassanski.«
*
Ura še ni bila enajst. Maret bi se bil lahko takoj peljal v Houssayevo ulico. Ko je pa sedel v voz, je ukazal kočijažu, naj ustavi najprej pri njegovi hiši. Koprnel je, da bi videl svojo ženo, eno najlepših in najbolj češčenih gospa pri dvoru, ki jo je tudi sam oboževal, čeprav je le hladno sprejemala njegovo oboževanje. Niti zbuditi se je ni upal, ko je ob zori dospel v Pariz in se doma preoblekel.
Uspeh s cesarico ga je zapeljal, da je manj resno gledal na svoj obisk pri grofici.
»Pozneje pojdem tja,« je rekel in poslal v Hous-sayevo ulico pismo, v katerem se je iz previdnosti zadovoljil s prošnjo, naj bi ga gospa grofica Wa-lewska milostno sprejela okoli treh, ker ima zanjo novice od njegovega veličanstva.
Ko se je po mili volji vdajal radosti, da je po petih mesecih ločitve spet pritiskal svojo zapeljivo vojvodinjo na srce, je imel njegov ljubeznivi tovariš, gospod Fouche, vojvoda Otrantski — ki ga pri imenovanjih dne 15. avgusta prav tako niso bili pozabili — povsem drugačno zabavo.
Ko so ga bili takoj po Maretovem prihodu v Pariz poklicali h Cambaceresu, da je zvedel Napoleonove ukaze, kolikor so zadevali njegovo ministrstvo, mu državni tajnik ni zatajil — čemu bi mu tudi? — da je namenjen k cesarici. Namena svojega obiska pa ni izdal niti z besedico. Njegova velika udržanost in njegov zaskrbljeni obraz sta presenetila Fouche j a, ki ga je poznal kot odkritosrčnega moža, čigar odpusti j i va neprevidnost mu je bila že mnogokrat pripomogla do dragocenih novic. Izgovoril se je, da ima nujne opravke, in — ta čas, ko je Maret ostal pri višjem kancelarju, da dokonča svoje poročilo — v dir poslal enega svojih opravnikov v Malmaison, naj obvesti Picarda.
Lake j a Picarda je bil Fouchč pred tremi leti spravil k Jožefini, da bi gledal, vlekel na uho in neutegoma sporočil policijskemu ministrstvu vse, kar zve ali opazi takega, da bi ga utegnilo zanimati.
Skrit za eno izmed debelih zaves v višnjevem salonu, je bil Picard poslušal razgovor med cesarico in vojvodom Bassanskim. Ker se mu je zdel predmet razgovora tako važen, da ga ni mogel zaupati gospodarjevemu slu, je zamenjal svojo livrejo z meščansko obleko in sam skočil na konja. Komaj uro po tem je bil pri Fouche ju, kjer so ga takoj odvedli v ministrovo delovno sobo.
Vojvoda Otrantski je molče poslušal vohunovo poročilo. Sam je sumil, da bi utegnila biti gospa Walewska noseča, ko je z bistroumnostjo svojega poklica iskal razloga za nepričakovano vrnitev Napoleonove miljenke, čeprav še ni bil sklenjen mir. Obisk v Houssayevi ulici mu ni bil dal gotovosti. Od tistih dob je skrivaj zasledoval vso stvar...
Picardovo poročilo je postavljalo vse v jarko, golo luč. Sam pri sebi je Fouche najprej vztrepetal od veselja. Zdaj je držal Napoleonovo skrivnost v roki. Ali naj molči in pusti stvarem njihovo pot, da kasneje drago proda svoj nadaljni molk?
Toda če bi se ta velikanska prevara posrečila, bi bila Jožefina za zmerom varna na prestolu. O ločitvi od cesarice, ki bi bila mati, ne bi moglo biti več govora. Potem bi bila zelo mogočna. Ali bi se mopel upirati njenemu sovraštvu, ki se gotovo ne bi zmanjšalo? Niti to. da ve skrivnost, ga ne bi rešilo. Kakor hitro bi Napoleon to zaslutil, bi se mu bilo bati, da bo končal svoje življenje v kaki državni ječi, kajti cesar se v zadevi, v kateri gre za njegovo čast in prestolonasledstvo, go-
tovo ne bi šalil. V treh sekundah je Fouchž pre-udaril ugodnosti, pretehtal nevarnosti in določil svoje ravnanje.
Ko je vohun končal poročilo, je po vojaško obstal pred ministrom
»Ali veš, kam je šel vojvoda Bassanski po obisku v Malmaisonu?« je vprašal minister.
»Slišal sem, kako je gospod vojvoda rekel kočijažu: ,Domov'.«
»Dobro,« je zamrmral Fouchč, »bedak zapravlja čas s svojo ženo. Prehitim ga.«
Glasno je pa dejal:
»Dobro si delal, prijatelj. Nisem nezadovoljen s teboj. Zdaj se takoj vrneš v Malmaison in boš nadaljeval svojo službo. A vse, kar si mi pravkar povedal, boš pozabil, razumeš?«
Pri teh besedah ga je minister tako ostro meril z očmi, da je mož uganil: tu je šlo za njegovo življenje. »Sem že pozabil,« je zajecljal. Smehljaj je izpreletel ustnice vojvode Otrantskega: »Vrl dečko si... Na, to je za tvoj trud.« Podal mu je sveženj bankovcev, ki ga je bil vzel iz pisalne mize. »Kadar sem zadovoljen, plačujem dobro.«
Bilo je 20.000 frankov. Vohun jih je spravil, se priklonil in jo odkuril.
Fouche je pozvonil ter vzel svoj plašč. Vratar je pritekel. »Ali so konji n&red?«
»Čez pet minut, gospod.«
»To je prepozno. Takoj pridem doL Skoči mi po izvoščka.«
M oltarni pregled
Kulturni utrinki iz češkoslovaških mest
n.
Vpogled v slovaško in podkarpatorusko kulturno življenje kaže na eni strani ogromen vsestranski povojni porast, na drugi pa najboljše interpretira avtonomistične težnje, ki so v inozemstvu vzbudile toliko pozornosti; dejstvo je namreč, da tvori slovaško av-tonom isti eno skupino le manjšma-Hlinkovei, prav tako pa je zahteva po avtonomiji neutemeljena; danes vedno bolj pojema celo v Hlin-kovih vrstah samih, kajti Slovaki vedo, da kulturno avtonomijo kak defacto imajo in da bi v slučaju formalne izvedbe avtonomije gospodarski le izgubili. Tako eo se danes, ko je morala Češkoslovaška pokazati svojo moč v pripravljenosti in skupnosti, avtonomistič. ne težnie manjših drobcev porazgubile; slovaški narod se v zavesti, da je češkemu doce la, enakopraven že brez kakih posebnih av-tonomističnih oblik, udejstvuie kot enakovreden člen v delu za ohranitev samostojnosti države, naroda in kulture.
Tudi avtonomističnih zahtev poljske in ma džarske manjšine ne smemo jemati tako tra. gično, kakor se na prvi pogled kažejo. Večina teh manjšin odklanja avtonomistična hotenja, izzvana po sudetsko-nemškem gibanju, v spoznanju, da bo možnosti evojega razvoja mogla obdržati le v obliki, kakršno ji nudi ustava čsL republike. Zato moramo avtonomistične zahteve te ali one narodnostne skupine gledati le kot posledico močnih zunanjih vplivov, ki so mogli v demokratični češkoslovaški najti plodnih tal vprav earadi prevelike demokratičnosti
Podobno sliko, kakršno kažeta Slovaška in Podkarpatska Rusija, očituje tudi Moravska, katere kulturno, gospodarsko in politično življenje se združuje v Brnu in Olomoucu. Povsod v Moravski opažamo smotrno rast navzgor vendar pa nasproti Slovaški in pod. karpaitski Rusiji s pomembno predhodno razliko: dočim sta se Slovaška in Podkarpatska Rusija začeli uspešno kulturno dvigati šele po svetovni vojni na temelju narodnostne osvoboditve izpod madžarskega pritiska. je izkazovalo kulturno življenje na Moravskem že pred svetovno vojno zavoljo močnejše narodnostne odpornosti ter boljših gospodarskih pogojev relativno mnogo višjo slopnjo. Danes se spričo izpremetijenih možnosti in sistematičnih stremljenj te razlike polagoma izravnavajo.
Olomouc, eno naileplih čsl. mest, je pobi parih spomenikov: krasi ga znamenita got. ska stolnica, baročna cerkev Marije Snežne, magistrat s čudovito astronomsko uro iz XV. stoletja, v XIII. stol. nastala gotska cerkev sv. Mavricija in drugo. Mesto oklepa krog in krog park, kakor bi radovednim očem hotel skriti bogastvo preteklosti, posebno pestrost mu dajeta simbolični ter arhitektonsko zanimivi Smetanov spomenik in mavzolej. ki hrani kosti tisočev padlih jugoslo-venskih bojevnikov. Olomouc je kulturno zelo razgiban ter s Slovenci že dolgo v stikih: v olomouški katedrali je bil regens chori naš Gallus; njemu v spomin ima Olomouc tudi Petelinovo ulico in olomouški bogoslov-c izvajajo na vsakoletnem duhovnem kon-eertu vedno njegove slavne skladbe; tu je e;udiral tudi Fran Levstik, živelj Maselj-P odi i m barski; tu sta že pela tudi ljubljanska Glasbena Matica in Trboveljski slavčki, oba še v prijetnem spominu. Mestno gleda,1.1'-šre je že izvajalo dela naših tvorcev: Cankarja, Novačana, Vojnoviča. Krleže i. dT., pa tudi na koncertnih programih so od časa do časa zastopani jugoslovenski skladatelji V Olomoucu je bogata študijska knjižnica, ki jo upravlja znani prevajalec iz slovenščine v češemo. Bohuš Vvbiral. muzej in stalna galerija slik; nemški značaj, ki so mu ga kot važnemu vojaškemu središču vtisnile germa-nizacijske sile poslednjih avstrijskih stoletij, se ie danes že skoraj popolnoma izgubil.
Tudi Brno. ki je prav tako polno pomembnih spomenikov, se kulturno dviga čedalje bolj ter poleg industrijskega dobiva ee značaj kulturnega središča. Pred nedavnim je koncertiral slavni Kulišev kvartet im prav takrat sem slišal tudi odlično orgelsko pro-dukciio brnskega konservatorija. V maju je čsi.-jugosL liga priredila dobro obiskano razstavo jueoslovensike knjige, kar je nedvomno uspešno posredovalo spoznavanje na^e kulture. Kajpada ima Brno najrazličnejše kulturne institucije ter dokaj pestro gledališko in koncertno življenje. — Nemcev je 19%. imajo pa šol relativno več kakor
Maše gledališče
DRAMA
Sobota. 4.: Zenitev. Red A.
Nedelja. 5.: Pokojnik. Izven. Znižane eene
od 20 din navzdol. Ponedeljek. 6.: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 d'in navzdol.
OPERA
Sobota. 4.: Gioconda. Premiera. Premierski a bonm a.
Nedelja. 5.: ob 15. V kraljestvu palčkov. Mladinska igra. Prireditev učiteljskega zbora. Ob 20. Rigoletto. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek 6.: Mala Floramve. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. *
Premiera velike Ponchiellijeve opere »Gio-eonda«. Po zasnovi libreta kakor tudii po mu-2:kalni izpeljavi se poslužuje Ponchielli v tej operi velikih in močnih učinkov. Dejanje se godi v 17. stoletju v Benetkah, v času, ko je bilo moč in slava, obenem pa tudi spletka nstvo in zločinstvo na višku. V operi nastopajo odlične beneške osebnosti: inkvizi-tor Alvise Schiffrer Navigin kot gost, njegova žena Laura Kogojeva, Enzo Grimaldo. genovski vojvoda Franci. Zanimivi liki iz ljudstva so: poulična pevka Gioconda Gljde-kopova, njena mati Španova, spletkar in ovaduh pevec Barnaba Janko, Zuane Boris Orel in Isseppo Sladovljev. Usoda nesrečne Gioconde je središče dogajanja, vanjo pa se zapletajo tudi usode njene okolice ter jo po turnejo v svoj vrtinec. Muzikalno vodstvo ravnatelj Polič, režija prof. Sest, koreografija inž. Golovin. inscenaoija inž. arh. Franz.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota. 4: ob 20. 360 žena. V korist pemij-skega fonda gledaliških igralcev. Zadnjič. Znižane cene.
Nedelja. 5.: ob 15. Divji lovec. Ob 20. Slehernik. Znižane cene. Zadnji?. Ponedeljek. 6.: ob 15. Pod to troro zeleno. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20. Divji lovec.
čsl večina; tudi imajo lastno gledališče, v katerega vodstvu je med socialno-demokrat-sko in henleinovako strujo že pred dvema mesecema nastal oster, še danes neizravnan spor. Poleg gledališča in različnih šol (osr novnih, srednjih, meščanskih, trgovskih, gospodinjskih ...) imajo še svojo tehniko in Masarykovo ljudsko visoko šolo. torej vse, kar le potrebujejo. Kljub temu pa eo napetosti obmejnega življa zagrabile prav tako seveda tudi brnske Nemce in se dokaj ostro izlile proti Cehom vprav zadnje dni.
Obe moravski središči, Brno in Olomouc, kažeta že na prvi pogled močan porast. Moravska je v narodnostnem pogledu bolj enotna kot n. pr. Slovaška ali Podkarpatska Rusija; po zadnjem ljudskem štetju iz L 1930. je bilo čsL narodnosti 79,62%, nemške 19.51%. v Slovaški pa: čsl 72.09%, nemške 4.53%, madžarske 17.58%, židovske 2.01%, drugih 0.99%; zato pa so kulturna prizadevanja uspešnejša. V takem okviru ee more vršiti razvoj bolj nemoteno, brez močnih mešanih vplivov, torej bolj premočrtno. Nikakor pa ne smemo misliti, da bi na račun mest dežela morda zaostajala; nasprotno: kakoT na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji tako ter relativno še bolj tudi mo-ravsko podeželje kulturno ter gospodarsko raste ter predstavlja danes eno najbolj razvitih pokrajin čsl. republike.
Poznanje moravskih Čehov in Slovakov nas prepričuje da jim tolikokrat imenovani narodnostni problem ni problem v tem s mi. slu, kakor vedno 6lišimo o njem. Cehi in Slovaki sedaj dokazujejo, da so notranji narodnostni spori postranskega pomena in tudi uvidevni deli manjšin jim v realizaciji njihovih stremljenj izdatno pomagajo. Koderkoli sem v teh dneh hodil preko bogate Morave, povsod sem srečeval razumno motrenje in presojanje, kakršno je znak kulturnih ljudi; vprav ta kultiviranost. ki se izraža tudi v vsem zelo aktivnem umetniškem, znanstvenem, gospodarskem in političnem dejstvovanju, daje Moravski __ značaj pomembnega činitelja v celotnem državnem razvoju.	Dragotin Cvetko
Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad! 1
s p
O gostih smo povedali nekaj že včeraj. V moštvu BSKa so skoraj sami internacio-nalci. V mednarodnem svetu uživajo velik sloves. V BSKu je cvet jugoslovenskega nogometa. Saj ni čudno! Klub. ki prejema velike podpore od vseh strani, si lahko vzdržuje drago in najboljše moštvo v državi.
Kaj pa predstavnik nas Slovencev? SK Ljubljana, naš zastopnik v družbi najboljših jugoslovenskih klubov ima seveda podrejeno vlogo. Z muko si utira pot za vsakdanji obstoj in temu primerna je tudi vloga njegove enajstorice. Nesreča pa je hotela še, da kroji baš Ljubljana usodo prvega in drugega mesta najmočnejšemu klubu v državi. Trije klubi se obenem potegujejo za prvo, drugo in tretje mesto odn. prvi trije klubi se naenkrat borijo tudi za prvo mesto, a trije klubi se obenem borijo za obstanek v ligi. Med temi zadnjimi je tudi SK Ljubljana.
Zamotana zadeva je ta prvenstvena tablica! Jedinstvo ima 12 točk, Ljubljana in Concordia po 10. Jedinstvo igra v nedeljo v Zagrebu proti Hašku, Concordia v Sarajevu proti Slaviji in naša Ljubljana doma. V Zagrebu ima prednost Hašk, v Sarajevu Slavija nima strahu, da bi izpadla iz lige in zato je verjetno, da se ne bo borila preveč ogorčeno in zato nas ne bo presenetila vest, če bo tamkaj zmagala Concordia. Vsa teža odločitve pade torej na naše! BSKu pojde za vse; postati prvak ali zasesti vsaj drugo mesto, našim pa za obstoj v ligi. Neodločen rezultat bi bil za BSK tudi odločilne važnosti, kajti v tem primeru bi ime? 26 točk, prav toliko kakor Hašk, med. tem ko bi imel Gradjanski 25. V tem pri-
še nekaj drobiža o zimski skupščini
Iz tehničnih razlogov se je moralo poročilo v zadnjem ponedeljškem »Jutru« držati v nekoliko ožjih mejah, zato ga bomo v naslednjem še izpopolnili z nekaterimi podrobnostmi:
Na koncu svojega poročila je predsednik dr. Pavlin naštel letošnje savezne odlikovance. Edini zlati športni znak, ki ga sme savez vsako leto podeliti, je prejel nekdanji večletni predsednik saveza g. dr. Hubert Souvan, ki je bil med ustanovitelji saveza. Srebrne športne znake so prejeli g. Jože Zupan kot pionir smučarstva v Mojstrani, g. Stane Predali« in dr. Zdenko švigelj v priznanje za 11-letno delo v savezni upravi, g. Tone Kun^telj za nepretrgano 8-letno delo v savezu, g. Albin Jakopič za uspešna tekmovanja od 1926 dalje in g. Franc Palme v svojstvu uspešnega tekmovalca od 1929 dalje. Bronasta športna znaka sta prejela tekmovalca gg. Avgust Jakopič in Edo Bevc.
Jedro vse debate o poročilih je tvoril spor s Sokolom. G. Rauhekar je kot delegat SSKJ prečita! dogovor z dne 16. XIL 1936 in obrazložil stališče SSKJ, po katerem sklenjeni sporazum ni bil odpovedan. V poznejši korespondenci je bila samo predlagana sprememba že obstoječega dogovora. Izrazil je željo, naj bi ostal dogovor v dosedanji obliki še nadalje v veljavi, in s tem bi bil ves spor rešen. Točno je' razčlenil bistvo vsega vprašanja g. dr. švigelj. Ugotovil je med drugim, da je JZSS v teku let izgradil svojo organizacijo in dvignil naše smučarstvo do sedanje višine. Sel« pozneje je prišel Sokol, ki ali m mogel ali ni hotel v JZSS priznati za smučarstvo svoje vrhovne instance, in uvajal v svoj ustroj tudi smučarstvo. V alternativi: za en aH drug savez, na za sportBtfsa nobenega vprašanja. Seveda vor
Zapiski
življenje in svet. Ta poljudna revija ima v svoji 23. številki z dne 6. t. m zopet cel niz zanimivih člankov in črtic. Poleg krajšega opisa meteorjev in sestavka o praktični Jcemi^, prinaša revija nadaljevanje Debenakovega potopisa o Slovaški »Nad Tatro se bliska« ter nadaljevanje dr. Iva šorlija povesti »Srečanje s smrtjo«. Prof. L Koštial je prispeval aktualni sestavek »O židovskih kulturnih delavcih«. A. D. poroča o francoskem pisatelju A. T. Serstevensu in njegovem potopisu po naši države. Krajši sestavek je posvečen stoletnici rojstva francoskega politika Leona Gambette, med posameznimi članki so razvrščene razne zanimivosti, rubrike »Fotoamater«, »Filatelija«, »Praktična medicina«, »Iz filmskega sveta« ter posebna razprava »Za ljubitelje cvetlic« pa so se čitateljem zaradi svoje pestre vsebine toliko priljubile, da bi jih gotovo težijo pogrešali.
Jugoslovenski teden v Karisruhe. Ba-densko državno gledališče je priredilo v dnevih od 22. do 29. maja jugoslovenski teden, ki je imel namen seznaniti Nemce z našo glasbeno umetnostjo. Prireditve so bile otvorjene z Gotovčevo opero »Ero iz onega sveta«, ld je dosegla naravnost pro-bojen uspeh. Nič manjšega navdušenja ni bil deležen Lhotkov balet »Vrag na vasi«, ki je bil vprizorjen kot zaključna prireditev tedna. Dva vmesna večera sta bila takisto posvečena jugoslovenski glasbi. Pod vodstvom dirigenta J. Keilbertha so bila na komornem in velikem simfoničnem koncertu predvajana dela naših skladateljev: Krste Odaka, Josipa Slovenskega, Krešimirja Baranoviča, Stevana Hri-stiča, Antona Lajovica, Lucijana M. šker-janca, Frana Lhotke in Jakova Gotovca. Badenska kritika se je o njih delih izrazila zelo laskavo ter naglašala, da so naša glasbeniki globoko zakoreninjeni v narodnih elementih ter da se njihove skladbe odlikujejo po finem občutku, za melo-diko in ritem. Razen tega so jugoslovenski pevci kot gostje pod taktirko J. Gotovca zapeli »Aido«. Veliko pozornost je vzbudila nadalje vprizoritev trodejanke Ahmeda Muradbegoviča »Pot k bogu«, v katerem avtor prikazuje različnost oblik vere v boga pri muslimanih, ne da bi pri tem zašel v abstraktno analizo. Badenci So z veliko simpatijo sprejeli jugosloven-ske goste in prireditev je bdla zelo posrečen poskus predstaviti popolnoma tujemu Občinstvu našo glasbeno umetnost.
R T
mera bi si delila prvo in drugo mesto BSK in Hašk.
Toda z vsem tem usoda naše Ljubljane še ne bi bila rešena. Pač pa bo rešena, če bo zmagala. In zmagati morajo, če hočejo, da bodo nastopili tudi v bodočih tekmah v ligi. — Naša banovina, Ljubljana in Slovenci ne smemo ostati brez zastopnika v ligi. Zato vsi na igrišče, da pomagamo svojim do zmage! Tekma se bo pričela ob 17.30 ln jo bo vodil italijanski sodnik. Pred-tekma Reka : Ljubljana B bo že ob 16.
Ljubljana jun. — Mars juti.
Drugi finale za juniorsko prvenstvo Ljubljane
Jutri ob 10. dop. na igrišču SK Mladike na Kodeljevem bomo videli, kdo bo juniorski prvak Ljubljane. Mladina SK Ljubljane ima veliko prednost, vendar ni popolnoma izključeno, da jim žilavi Poljanci ne prekrižajo račune, saj jim je mladina Marsa že od nekdaj močan nasprotnik. Obe enajstorici sta znani po svoji tehnično iz-vežbani in fair igri. Ker bo na obeh straneh zaigralo nekaj mladih talentov, ki še mnogo obetajo slovenskemu nogometu, opozarjamo športno občinstvo, da poseti to prireditev in tako podpre mladino.
Vstopnina bo nizka!
★
Za prvenstvo bodo še igrali: v Mengšu Mengeš-Kovinar, na Vrhniki Vrhnika-Mla-dika, na Jesenicah pa juniorji Bratstva in Kranja.
Važna je slednjič prva kvalifikacijska tekma, ki jo bo jutri doma igral ČŠK s prvakom banjaluškega podsaveza Krajišni-kom.
<2 vse to v cepitev moči, ker se utegne zgoditi, da v takih prilikah krene razvoj v smer, da bomo imeli razen smučarjev v JZSS še vzporedno organizirane smučarje v SSKJ in ZFO. Ce bo do tega prišlo, se bo moral pač vsak smučar odločiti ali za FISO ali za SSKJ in ČOS itd.
Savezno stališče je nato pojasnil g. dr. Pavlin. Edina točka dogovora, ki posega v ustroj FISE. je odstavek, ki pravi: tekme SSKJ ne spadajo pod nadzorstvo JZSS. Seveda je JZSS to točko dogovora mogel edino pravilno tolmačiti, da ne spadajo pod njegovo nadzorstvo sokelske prireditve pri nas doma. Za. nadzorstvo nad prireditvami drugih savezov v drugih državah JZSS ni pristojen in se torej zadevno tudi ni mogel dogovarjati s SSKJ. FISa je posegla vmes na zahtevo češko-slova-škega Svaza lyžaru, ki je zahteval zaščito pred COS. Glede dogovora je mnenja, da juridičn0 sicer ni odpovedan, da je pa iz stilizacije dopisa v katerem se predlaga sprememba, bil možen zaključek, da dogovor dejansko več ne ob3toji. Ponovno je opozoril na dejstvo, da se je v poslednjem času priglasilo v JZSS 10 sokolskih echnic, kar daje mesto nadi. da se bo razmerje zboljšalo. Glede očitkov, ki so v zvezi s to afero šli na naslov JZSS, je na-glasil, da bo treba napraviti čisto mizo, predno bi se zopet sestali za določitev novega sporazuma. Naposled je opozoril na težavo v tretiraaju vprašanja, ki izhaja iz razlike med SSKJ, ki s svojo organizacijo sloni na posebnem zakonu, dočim bazirajo ostale organizacije na svojih pravilih po zakonu o društvih. Iz teh glavnih razmotrivanj o sporni se je naposled izoblikoval sklep, kakor smo ga že objavili.
O kaznih funkcionarjev in tekmovalcev je bilo tudi mnogo govora. G. dr. Panda-kovič je natančno dokazal, da savezna uprava drugega izhoda ni Imela, kakor da izreče tekmovalcem enoletno prepoved starta.	zastopniki GZSP in gorenj-
prav, ln niso zase zahtevali nobenih obzirnosti. Glede tekmovalcev pa so bih mnenja, da niso ničesar zakrivili, češ, da so prišli naravnost s terena na postajo in niso bili o stvari dovolj informirani. Potem se j« izkazalo, da so sami savezni funkcionarji opozoriti tekmovalce na morebitne posledice, če bodo startali v Ta-trah in je naposled prevladalo mnenje, da so bih prav tako krivi sami tekmovalci kakor pozneje funkcionarji GZSP, ki so kaznovanim tekmovalcem dovolili nastop v Bohinju. Samo logičen je bil potem zaključek skupščine, da se vse kazni potrdijo s pridržkom glede tekmovalcev, da jim nova savezna uprava morebiti sme omiliti kazni.
S tem dnevni red skupščine še dolgo nI bil izčrpan. K poročilom so delegati zahtevali še nešteto pojasnil: glede Smoleja, češ da je bila potrebna ogromna časopisna propaganda, predno se je savez odločil, da ga pošlje v Lahti, pritožba zastopnika Ilirije, da ni dobila v svojo organizacijo prireditve mladinskega prvenstva; potem ugovori glede nekaterih blagajniških postavk, zamere zaradi zapostavljanja ene discipline za drugimi itd. Predsednik g. dr. Pavlin je vsem potrpežljivo odgovarjal ln pojasnjeval, tako da so bili naposled po večini vsi potolaženl.
Od važnejših sklepov bi bdlo še omeniti: spremembo verifikacijskega pravilnika, v čigar stilizacijo je glede kazni in glob vne-šeno do 50 ali do 500 din odn. do enega leta, tako da v bodoče savee ne bo vezan na strogo določeno višino kazni za pogre-šek; glede prepovedi starta pa ostane staro določilo, da mora pasti vsaj en del v pravo sezono. O članarini je savezna uprava predložila nov način izterjevanja, tako
m. —.___■ — — .	,	m—
aa, m luuusu mm muUMJreo «1» mm zv ravnost savezni btagajni, ki M otvačona-vala s podsavezl, ne pa kakor zdaj, ko prejemajo podsavezi zneske in Jih savezu — pošiljajo. Ta predlog pa Je morala savezna uprava umakniti. Upravni odbor Je prejel pooblastilo, da sestavi kazenski pravilnik po vzorcu pravilnika, ldgaima mariborski podsavez, in ga provizorno uveljavi za dobo enega leta, s tem da bo predložen prihodnj skupščini v dokončno odobritev. Odobren je bil nato poslovnik saveznih smuških učiteljev. V borbi med LZSP in GZSP za mejo je prodrto staJi-šče GZSP in je bil Tržič priključen gorenjskemu podsavezu. Službena glasila saveza bodo ista kakor doslej. Sedež saveaa ostane Se nadalje v Ljubljani.
V zaključnih besedah je dal predsednik g. dr. Pavlin Izraza svojemu zadoščenju in veselju nad doseženo slogo, ki daje garancijo, da do delo tako odlične institucije kakor Je JZSS res vsestransko.
SK LJubljana. Opozarjajo se Juniorji, da igrajo povratno tekmo z Marsom v nedeljo dopoldne na igrišču Mladec. Danes ob 19.30 obvezen sestanek ligaškega moštva. Zbirališče pred Emono. Postave ligaškega, rezervnega in juniorskega moštva, ter vsa ostala navodila so na običajnem mestu.
SK Reka: Jutri ob pol 16. igra L moštvo predtekmo na igrišču Ljubljane, Juniorji pa ob 10. na našem igrišču. Postava T garderobi.	_
STK Moste. Juniorji naj bodo danes 00 19. uri pri gospodarju, kjer bodo dobili opremo za jutrišnjo tekmo. L moštvo naj bo v nedeljo ob 13.30 na gi. kolodvorn zaradi gostovanja. Zadržke je treba sporočiti še danes!
O
Kdo bo prvak, kdo bo deseti?
Jutri odločilna tekma med BSK in Ljubljano
miru
• ••
Tridesetletnica Sokola v Hrastniku
Jutri v nedeljo proslavi Sokol v Hrastniku 30 letnico svojega delovanja. Marljivo društvo je zadnji mesec svoj dom na novo ometalo. Jutri v nedeljo dopoldne bo odkrilo spominsko ploščo kralju Aleksandru I. ter razvilo svoj društveni prapor, popoldne pa bo imelo na prostoru pri Rošu javen nastop.
Društvo si šteje v posebno počastitev, da je prevzel kumstvo prapora NJ. VeL kralj Peter H. Pri svoji jubilejni prireditvi računa s častno udeležbo sosednjih društev in Sokolstvu naklonjenega Občinstva. Upravičeno pričakuje, da bo odziv dal zasluženo priznanje idealnemu stremljenju in velikim naporom hrastniške sokolske družine.
Ustanovitelji te družine so se zbrali usodnega leta 1908., ko je bilo ustanavljanje Sokola nekaj zelo tveganega v industrijskem kraju, kjer se je močno usidrala nemška industrija. Veliki idealisti pa so vzdržali silen pritisk nemškutar-stva in nemštva. Središče vsega je bila čvrsta narodna trdnjava — Roševa hiša, med ustanovitelji Sokola pa so bili hrabri narodni borca: že pokojni bratje Sorčan, Peklar, Gorenje, ter še danes aktivna sivolasa sokolska borca Gnus Anton in Roš Miloš.
Društvo je bilo prvotno odsek ene najstarejših sokolskih organizacij v državi Sokolskega društva v Zagorju. Društvena zgodovina je prepolna uspehov, pa tudi hudih napadov sovražnikov, ki pa so bili vsi premagani. Pred vojno je društvo povabilo srbske brate v goste. V nemšku-tarskem kraju so bile takrat prisrčne jugoslovanske manifestacije. Ob mobilizaci-ji leta 1914. so bili telovadci na povratku z zleta v Zagorju napadeni od podivjane nemčurske množice. Temu napadu je sledila doba suimničenj in preganjanja. Marsikaj so zavedni Sokoli pretrpeli in vztrajali do zmage. Po vojni je šlo društvo z novim poletom na delo in priča o tem tudi ponosni sokoiski dom, ki bo jutri središče lepe in pomembne jubilejne proslave.
Sokol na Ježici razvije v nedeljo 5.t. m. svojo zastavo. V smislu sklepa meddruštve-ne seje vabimo članstvo ljubljanskih sokolskih društev, da se udeleži te svečanosti bratskega društva v čim vetjem številu. Društva naj vzamejo s seboj zastave. Zbor članstva na telovadižču Sokola III na Tyr-ševi cesti, odkoder bo točno ob 13. un skupen odhod. Meddruštveni odbor ljubljansKih
sokolskih društev.
Moravski Sokol je zadnja leta eno izmed najdelavnejših društev kamniškega okrožja. Zato število društvenih pripadnikov leto za letom rase. V društvu delujejo tudi dramski godbeni, narodnoobrambni in kolesarski odsek. V velikem številu se udeležujejo društveni pripadniki vseh župnih prireditev. Tako je na Rakeku sodelovalo 58, na II. obrambnem zboru 67 pripadnikov. Mnogo se jih je pa tudi prijavilo za župni zlet v Ljubljani in za okrožni zlet na Jezici. V četrtek 2. t. m. je priredilo društvo narodnoobrambni večer. Po uvodnih besedah br predsednika sta predavala s. Mara Cotarjeva o položaju naših narodnih manjšin in g. Zupan Janko o vtiskih s potovanja Družbe sv. Cirila m Metoda na Oplenac. Med predavanjem je de-klamirala naTaščajnica Elka Jančigajeva primerno deklamacijo. Društvo se sedaj pridno pripravlja za svoj društveni nastop 19. t. m. ki bo v zvezi z razvitjem društvenega prapora. Društvo razvije prapor letos, ker obhaja naš društveni starosta, ustanovitelj mo-ravškega Sokola br. Janko Toman svojo 7o-letnico.
Blejsko sokolsko okrožje vabi na svoj letna okrožni zlet dne 5. t. m. v Gorje ob vznazju očaka Triglava. Ob tej priliki bo razvilo sokolsko društvo Gorje svoj društveni prapor. Kot uvod v prireditev bo ob 11. dopoldne na trgu pred cerkvijo priredila godba Sokola z Jesenic pramenadni koncert. Popoldne ob 13. bodo glavne skušnje, ob 15. pa bo na trgu pred cerkvijo razvitje prapora, v katerega bodo zastopniki društev zabili sipotnin-ske žebljičke. Od tu se bo fomiral sprevod k Sokolskemu domu, kjer bo ob 16. javen telovadni nastop vseh oddelkov blejskega sokolskega okrožja. Na sporedu je tudi orodna telovadba. Mlademu društvu, ki s« lepo razvija pod vodstvom domačina br. J. Jama, okrožnega načelnika br. M. Pora in nekaterih drugih marljivih sokofiskih delavcev, želimo obilo uspeha. Naj lepa udeležba s strani drugih društev pokaže, da je vsem na tem, da se Gorjanski Sokol lepo razvija in da vztrajno koraka za sokoOsflaim praporom.
ki si ga bo razvilo, k dokončna zmagi. Praporu bosta kumovaik. br. Ogris Krispnn nadzornik dvorni lovišč, in sestra Ivanka Kocjan Eičeva, društvena podnačeflniea. — V nedeljo
vsi v Gorje! — Zdravo!	^^ _
KršKi Sokol bo imel na binkoštra ponedeljek 6. t m. velik praznik, ko bo otvo-lil nov sokoiski dom tn razvil naraščaj-eki prapor. Pokazal pa bo tudi sadove svojega dela v telovadnici. Uprava dn»-štva pričakuje, da se bo ta dan ztoralo ▼ Krškem vse, kar čuti v Posavju soikotefeo in jugoslovensko. Zvečer v nedeljo bo po mestu velika baklada. Na brnkoštni ponedeljek ho ob 11 svečana otvoritev^ doma, ob 13. predelava vaj, Ob 15. razvitje ven raš&ajskega prapora in sprevod po mestn, ob 16. telovadni nastop in nato velika na-rodna veselica. Na binkoštmi ponedeljek vsi v Krško!
Sokol t Središču ob Dravi. V nedeffjo 29. maja je gostovalo pri nas mairibarako narodno gledališče z igro »Dva ducata rdečih rož« v režiji g. Kovica. Nabito polna dvorana je z velikim navdušenjem ploskala igral cem. Želimo se več takih gostovanj — Na binkoštni ponedeljek priredi naše društvo svoj javna telovadno nastop. Pridite ta dan •vsi v Središče, da bomo v bratskem razpoloženju dali duška svoji sokoiski zavesti
R ADI 0
Sobota 4. junija Ljubljana 10: Prenos otvoritve ljubi j. velesejma. — 12: Godba za zabavo. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi —13.20: Lahka glasba. — 14: Napovedi. — IS: Prenos promenadnega koncerta »Sloge«. _ 18.40: O mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani — 19: Napovedi, poročila. — 10.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: šesti večer muzi-komediijantov (pisan glasbeni večer). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15; Za vesel konec tedna igra Radijski orkester.
Beograd 16.45: Plošče. — 17.20: Narodni najpevi. — 17.50: Plošče. — 18.45: Klavirske skladbe. — 20: Pester spored. _ 22.15: Godba za ples. — Zagreb 17.15: Orkester. — 19: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.20: Vojaška godba.
_ 20.15: Pester spored — 22.15: Plošče.
_ 22.30: Lahka godba in ples. — Varšava 19.30: Poljske pesmi in plesi. — 21.10: Lahka glasba. — Sofija 17: Komorni koncert. — 18: Lahka in narodna glasba. — 19.30: Pesmi in violinske skladbe. — 20.45: Lahka godba in ples. — Dunaj 10.30: Vedra glasba. — 12: Dunajski simfoniki — 15.30: Spevoigra. — 16: Zabaven spored — 19.10: Koncert orkestra. — 20: Kmečki večer. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert — Berlin 19.10: Vedra operna glasba. — 20: Vojaške pesmi in koračnice. — 22.30: Godba za ples. — Munchen 19.10: Plošče. — 19.30: Pester glasbeni spored. — 21.30: Koncertna ura. — 22.20: Sobotni večer.
_ 24: Nočni koncert — Stuttgart 19.15:
Plošče za ples. — 20: Prenos z Dunaja.
Nedelja 5. junija Ljubljana 8: Kvartet rogov. — 8.45: Napovedi, poročila. — 9: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 10: Verski govor (g. VaJerijan Učak). — 10.15: Slavnostne koračnfice (plošče). — 10.45: Otvoritev kongresa Društva za ceste. — 11.30: Radijski orkester in Cimermanov kvartet. — 13: Napovedi poročila, — 13.20: Plošče po željah. — 17: Veselo popoldne za bir-mance. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Slovenska ura: Foersterjeva fantazija Po jezeru tn F. S. Finžgarjevo predavanje O naši narodni zavednosti. — 20.30: Koncert vojaške godfbe. — 22: Napovedi, poročila. —22.15: Za ples tn dobro voljo (plošče). —
Beograd 18: Zborovsko petje. — 20: Pester glasbeni spored. — 20.20: Orgle.
_ 20.30: Recitacije. — 20.45: Nabožna
glasba. — 22.20: Ples. — Praga 19.20: Lahka glasba. — 20.40: Zvočna igra. — 21.10: Pesmi. — 22.25: Plošče. — Varga-va 20.05: Orkestralni koncert in plošče.
_ 21: Francoski kabaret. — 22.10: Oper.
ni večer. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 19: Narodna glasba. — 20.45: Orkester. — 21.30: Iz operet. — 22: Lahka godba in ples. — Dunaj 11.10: Kmečka nedelja. — 12: Orkester. — 16: Lahka glasba. — 18.15: MaH orkester. — 20:
—	Mttnchen 20: Vesele binkoštL — 22.30: Mali orkester. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.25: Vesela muzika. — 20: Orkester in solisti. — 22.30: Lahka gtaf*)a.
—	Munchen 20: Vesele BinkoštL — 22.30: Nočni koncert. — 24: Kakor Dunaj.

■T3C
Restavracija |/fl ^jv
In kavarna IVciSIl
v šiški prenovljeni. — Danes
na novo otvorjeni.
Točimo prvovrstna in izbrana vina najboljših vinogradnikov. Izborna kuhinja. Odlična kava. Nizke cene.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča
J. OSET
MALI OGLASI
Kam pa,kam?
Beseda 1 Din, davek 3 Din za Sllro ali dajanje
naslova 5 uiu. Na.mia.ru znesel: 17 Din.
Na Kurešček
vozi ob zadostni prijavi na binkoštno nedeljo in bin-koštni ponedeljek avtobus ob a. uri izpred Mestnega tioina. Prijave telef. 36-98.
13552-18
Gostilna za
»Pegleznom«
toči pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Dobra domača hrana, gorici in mrzla jedila. Se priporoča tudi rojakom Ider-fanom. Mici Perličeva.
13625-18
Balincarji!
V neddjo ob pol 3. nri v
gostilni »Pri Makselnu« hiša g. Slibarja na Jerne-jevi cesti 24 tekma klubov gostilne »Pri Makselau« in gostilne »Jeločnik«. Vičani, pridite drukat — 13611-18
bšSMTfM
Beseda 1 Din, davek S Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Na Jezerskem
iščem za letovanje enega meseca za takoj sobico z dobro, tečno domačo brezmesno hrano. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Letovanje Jezer-»ko«.	13508-38
Kdor hoče počitnice
mirno in poceni preživeti, naj pride na Krko. Dobra kviinja, kopanje, izpreho-di po smrekovih gozdovih. Pojasnila: Zaje, Stična, kolodvor.	13587-38
Slu žbo dobi
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vzgojiteljico
(guvernanto)
g popolnim znanjem francoščine in nemščine sprejmem čez počitnice k 10 in 15 letnima deklicama. Ponudbe z življenjepisom in prepisom spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Mesto na deželi«.	13471-1
Po enega sotrudnika
k manufakturi, galanteriji in za aranžiranje izložb, k železnini in špeceriji sprejmem. Pogoj: samostojni, dobri in resni prodajalci in poznavalci blaga. Hrana in stanovanje v hiši. P. Koren preje Šterk, Črnomelj .
13470-1
Zagarja-vodjo
samostojnega in energičnega iščemo. Obširne ponudbe z opisom dosedanjega delovanja in z navedbo zahtev poslati na »CER« d. d. Zagreb, Tomašičeva ul. 10.
13556-1
Stalno službo
dobijo zunanji uradniki pri svetovni zavarovalnici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Napredovanje«.
13496-1
Slaščičarskega
pomočnika
dobrega delavca, sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod značko »Sposoben«.
13667-1
Foto-pomočnika
za izdelavo aH fotografiranje sprejmem takoj z lepo plačo. Ponudbe pod »Stalno mesto« na ogl. odd. Jutra.	13643-1
Foto-amater
ki ima veselje se posvetiti izključno fotografiranju, se mu nudi lepa eksistenca. Ponudbe pod »Dober amater« na ogl. odd. Jutra.
13642-1
Postrežnica
za ves dan, čisto, pridno, ki zna kuhati, se takoj sprejme. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
13644-1
Pomočnik
dobi takoj zaposlenje v trgovini s špecerijskim in ko-ionijalnim blagom na debelo (komisijonar). Voja-Ečine prost, mlajša moč, agilen in dober poznavalec blaga imajo prednost. Ponudbe ter reference je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Agilen« do 10 t. m.
13477-1
Modistinjo
sprejme 2a stalno firma Sedej-Strnad.	13551-1
Prodajalko
za sladoled
iščemo za takojšnji nastop. Avtomatični bufet Dai-dam Ljubljana.	13599-1
Dobro stenotipistko
iščem za takoj. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Vestna«.	13596-1
Stenotipistko
za slovensko in nemško korespondenco, s perfektnim znanjem stenografije, išče veliko industrijsko podjetje v Zagrebu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalnost št. 86«.
13467-1
Frizerka
perfektna manikiranja, železne in vodne ondulacije, dobi stalno nameščenje. — Gumilar, frizer, Murska Sobota.	13473-1
Dobra frizerka
dobi takoj mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov: Doležal Bernard, Št. Vid nad Ljubljano.
13500-1
iiiinniiniiiiiiiiniiimiiiiiiminiifliiiiiiivffiiDmiiiiiiiiiii
Vajenci (ke)
1 Din. davefc s Oln za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
V trgovini
bi se rad izučil zdrav, močan 161eten fant. Ima dva razreda srednje šole in veliko veselje do trgovine. Mevželj, Mokronog.
13553-44
Učenca za trgovino
sprejmem takoj. Moste, Ob Ljubljanici 31. 13610-44
JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE
106
Nič dolgo m trajalo, in skoraj vsa vas se je zbrala okrog šotora. Godci so lajnali vse mogoče pesmi, v največjo slast vaščanov, ki v tem ozira niso bili posebno razvajeni. Da, poslušalcev je bilo toliko, da so morali kar trije hkra-tu pobirati denar.
Učenec
se takoj sprejme za trgovino s špecerijskim in kolo-nijalnim blagom v večjo trgovino na Gorenjskem s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, ne pod 15 let star. Ponudbe poslati do 10. t. m. na ogl. odd. Juha« pod »Pošten vajenec«.
13478-44
Prodam
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj dt znesek 17 Din.
Krasno starinsko
pohištvo
in perzijske preproge (te-pihe) zelo ugodno naprodaj. Ogled v razstavni dvorani tvrdka Mathian od 8. do 12. in od 3. do 7. ure. Tyrševa cesta 12 dvorišče). Proda se tudi razne starinske vaze, slike, ure, svetilke itd. Ogled pri tvrdki Eberle, juvelir, Mestni trg 17, Ljubljana.
13516-6
Trgovske štelaže in pulte
zelo dobro ohranjene proda ABC, Ljubljana, Medvedova 8, telef. 24-44, poleg gorenjskega kolodvora.
13602-6
Beseda 1 Din. da ves 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Motorno kolo
250 ccm
v dobrem stanju, poceni prodam. Celovška c. 42. — Delavnica Starič.
13627-10
Najamem
(garancija, event. kupim) ohranjeno petsedežno limuzino model 1934 do 1936. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Kilome-traža«.	13641-10
Avtomobilisti, motociklisti, pozor!
Bencin, olje, angleške Dun-lop pnevmatike! V vsakem času postrežba pri bencinski črpalki, Tattenbachova ul. 14, Maribor. Se priporoča Justin Gustinčič.
13672-10
Odprt Chevrolet
6 cil. v najboljšem stanju se iz privatne roke ugodno proda. Vprašati pod 9000 na oglasni odd. Jutra.
13615-10
Kolesa
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj 5l znesek 19 Din.
Moško kolo
ugodno prodam. Frančiškanska 10, dvorišče.
13681-11
Kolesa
d i, moška in otroška najnovejša, v največji izbiri naprodaj po nainižjih cenah Nova trgovina, Tyrševa 36 (Dunajska) nasproti Gospodarske zveze.
13171-11
[i
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj ši znesek 17 Din
Sobnoslikarsko in
pleskarsko delo
izvršuje najsolidneje in po najnižjih cenah Anton Sti-plošek, Ljubljana, Krakovska 5.	13495-30
Botricam in botrom
se priporoča fotograf Man-cini Anton, Ljubljana-Vič.
13656-30
Botrice in botri!
Fotografije Vam izvrši najlepše Foto D. Rovšek, Kolodvorska 35. Cene solidne.
13606-30
Obiskovalci VELESEJMA
obiščite paviljon
»GRAJSKA KLET«
v veselični prostor.
Postreženi boste s priznano izbornim dolenskim cvičkom in finim štajerskim sortiranim vinom.
Vedno in ob vsakem času raznovrstna topla in mrzla jedila.
V zabavo Vam igra šramel kvartet, ples L t. d.
Za obilen obisk se priporoča in Vas vabi
restavracija
TONE HUČ
Kapital
Besefe 1 Din. davek S Din za šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanj-&i znesek U Din.
Hranilne knjižice
3% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO
v n orin|e po dahniti ceni in takojšnjemu izplačilo Koncesijonirant trg. agen-tora za bančne pode
AL. PLANINSEK, LJubljana, Beethovnov« 14. Telefon S5-10.
220-16
Posest
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Novo hišo
dvostanovanjsko, celo pod-kleteno, prodam. — Voda, elektrika, zraven tramvaja, solnčna lega. Rožna dolina Cesta XIX, štev. 14.
13628-20
Trgovska hiša
velika, dvonadstropna, — v sredini mesta Celja ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Celje 700«.
13682-20
Večje število parcel
Kompleksov, posestev gozdov, trgovskih ln pa stanovanjskih blš ter vlL ima naprodai grad beno strokovno izobra žen posredovalec
Kunavei Ludvik
Cesta 29. oktobra a Te lefon 37 33. Pooblaščen graditelj ln sodni ceni telj % nasvete bres p lačno na razpolaga
25-20
Stanovanjf
Beseda 1 DIil. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj š. znesek 17 Din
Pri Dev. M. v Polju
10 minut od postaje oddam maloštevilni družini lepo dvosobno parketirano in elektrificirano stanovanje s klosetom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13497-21
Enosobno
stanovanje
parketirano, sončno, čisto oddam za 1. julij. Mirje 2. Vhod Mirje št. 4.
13649-21
Sobo Oildu
Beseda 1 Din. davek 3 Oln za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj ši znesek 17 Din.
Pisarniški prostori
obstoječi iz 1 sobe v III. nadstropju in 2 sob s predsobo in pritiklinami v I. nadstropju se oddajo v najem v palači Ljubljanske kreditne banke. Vsi prostori so centralno kurjeni, na razpolago je tudi dvigalo. Vselitev je mogoča takoj ali 15. junija. Informacije daje uprava hiš Ljubljanske kreditne banke. 13608-23
'."V.-Lv.Vj
i§f feg#
mM
ARVIL0 ZA USTNE.
Ct'--«?.*.«; .('•'-.iV-^J
iSil.
ht.ll
<? r
Originalen samo z monogramom, vtis-ljenim imenom na dnn in označko števce barve

?mI
i^-iis-Z".


VARUJTE SE POTVOiifc, lil J ili MORATE ZAVRNITI!
Lenthe
PARJS
eric
N£W Y0RK
SftflA«
Seseda 1 Dto. davek Oln za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanj 5, znesek 17 Din.
Usmilite se
bolehne svetlosivomodre papige. Vrnite jo, ker imamo njena zdravila. Ušla 29. maja. Dobite nagrado in mladiča. Aleksandrova 10. Simenthal. 13550-27
Dopisi
Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gospodična R.
Javite, ob katerem času me v nedeljo posetite?
13612-24
Alojz Dolenc!
Dvignite pismo. Frelih.
13635-27
Sobo za pisarno
ali skladišče takoj oddam. Kolodvorska 3. Mesečno 300.— din.	13591-22
Brezplačno sobico
oddam mlajši postrežnici za delo v soboto in ponedeljek. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13588-23
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca v centrumu mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13605-23
Prazno sobo
oddam za takoj. Mestni trg 3, II. nadstr.
13534-23
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
MOTOHJI
HOREX ARDIE
Dospele so vagonske pošiljke najnovejših modelov gornjih motorjev od 100 — 500 ccm, katere si lahko ogledate in nabavite na
sedanjem velesejmu v paviljonu G,
ali pa v trgovini
J. Praprotnik
v Domžalah.
Nabava bakrene pločevine in bakrenih cevi
4. julija 1938. L ob 11. uri se bo vršila v štabu zrakoplovne vojske (soba št. 14.)
prva javna licitacija za nabavo bakrene pločevine in bakrenih cevi raznih dimenzij.
Pogoje je možno si ogledati ob delavnikih od 8.—13. ure pri dežurnem častniku tega štaba, ali kupiti za 50.— dinarjev.
Kavcija 5% se položi pri blagajni agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije.
Iz materijalnega oddelka štaba zrakoplovne vojske V. M. T.
br. 7743 od 27. maja 1938. L
Med mestom in deželo
posreduje »Jntrov« mali oerfosnik
Izvrstno krojene obleke
jjlepših vzorcev, ne--remočliive veterne suknjiče, pumparce, perilo n vsa praktična obla čila prodata najceneie
PRESKER,
Sv. Petra c. 14.
NSERIRAJ V „ JUTRU"!
Najboljša higijenska guma

DOMAČ PROIZVOD
V vseh strokovnih trgovinah, gospod ...
POZOR, GOSTILNIČARJI
IN RESTAVRATERJI!
Obiščite paviljon „H" na velesejmu!
Tvrdka B. MARINKO V iz Fruške gore, Sremsld Karlovci,
je razstavila svoj lastni proizvod:
Rermet vino črnino iz Fruške gore
je garantirano izgotovljeno iz najboljših starih črnih vin.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. — Zahtevajte
ponudbe od:
B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora.
XVIII.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
4. — 13. junija 1938.
Darila za obiskovalce velesejma iz tuzemstva
(Izvzeti samo posestniki permanentnih legitimacij za Ljubljano).
v vrednosti preko Din 75*000.—
Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v komisijonelno zapečetano žaro, ki stoji ob glavnem vhodu.
Dan vstopa poljuben med 4. in 13. VI.
Komisijonelno žrebanje bo 14. VL 1938.
DARILA: orehova spalnica od tov. A. Zalokar, št. Vid, spalnica iz vezanega lesa od Malenšek, Dravlje, motorno kolo Phaenomen, šivalni stroj Pfaff, kolo Puch vse od tvrdke Ign. Vok, Ljubljana, radio aparat 5 cevni Sierra od Klemenčič B. Ljubljana, kuhinjska oprema od Fr. Tomšič, Kašelj, kuhinjska oprema od Erman in Arhar št. Vid, žitočistilnik od Fr. Stupica, Ljubljana, 1 kolo Axo od H. Suttner, Ljubljana, kolo Wotan od S. Rebolj, Ljubljana, kolo Tajfun od O. Remec, Ljubljana, 1 peč od Rupena-Lutz, Ljubljana, 2 brezplačni vožnji s parnikom Sušak—Kotor in nazaj I. razred od Dubrovačke plovidbe in Jadranske plovidbe, 2 perz. tepiha od Mekka, Subotica, 1 harmonika Meinel & Herold,. Maribor, 7 dnevne počitnice na Rabu Palače Hotel Praha 8 dnevne počitnice v Bakru Pension Tade-jevič, 10 dnevno zdravljenje v Dobrni, 5 dnevne počitnice v Rogaški Slatini, 1 bakren kotel za pralnico od Kotlarke d. z o. z. Ljubljana, 1 otroški voziček od Tribuna-Batjel, Ljubljana, 1 otroški voziček od S. Rebolj Ljubljana, volneno blago za moško obleko od manufakture Novak, Ljubljana, 1 lestenec od Drago Višnar, Jesenice, 3 fotoaparati od Joško šmuc, Ljubljana, šelenburgova ulica, aparat za vkuhavanje sadja od Kmetijske družbe v Ljubljani, 1 šunka, 1 salama od L Javornik, električna stenska ura Omikron in Ferex olje za odvijanje matic od ing. Fr. Lavrič, Ljubljana, zaboj Kneippove kave od Kolinske tovarne, 2 zaboja Rogaške slatine^
Oglejte si darila na velesejma, paviljon K. Polovična voznina na železnici!
»HOTEL POTOČNIK« Bled
Nudi nedeljskim izletnikom kakor tudi obiskovalcem Bleda najcenejša prenočišča — hrano, kakor tudi prvovrstna vina po ugodni ceni.
Se priporoča
ALOJZ—ANTONIJA BRADAČ
morajo trpeti dojenčki uEKul na kožnem vnetju in
nadležnih izpuščajih ? 7/ilr/i« morajo trpeti matere, £<U\<«1 da jih pri dojenju deteta mučijo razpoka-ne in razbolele prsi ? ^ ker matere še ne vedo Jj a l ©• za hitro in zanesljivo pomoč, ki jo nudi obema edino
pravo rastlinsko mazilo
„©KAMA"
Dobi se v lekarnah in drogerijah, škatlica Din 8.—. Razpošilja proti predhodnemu nakazilu 10 dinarjev (tudi v znamkah):
Lekarna Mr. J. Oblak,
S t. Vid nad Ljubljano.
^^
(vedno svež) Samo 10 minut kuhanja. Tudi za diabetike brez afi z malo
sladkorja.
D. Pechmajou & Cie, Zeman
Botricam in botrom
se
priporoča
Ljubljana
TYRŠEVA G 6.
Nasproti Nebotičniku
„KA-LE-FLUIB"
Fiziološki ekstrakt iz šavSjenJetvorne močne in adrave živali »KA-LE-FLUID« se priporoča v vsen primerili, kjer je delccvazij« žlez osJaibljeno in pri stanju, ki je posledica tega: preutrujenost, živčna celabelost. popolna nevrastenija. »KA-LE-f LUIDi krepi živčni si-srtem ln j'ačl organize m. Brezplačno detajlna literatura, zalite naj te: Beograd. Mnearykova 8. Miloš Mark o vič. »KA-LE-FLUID« se dobit* v lekarnah. Beg. S. br. 5300/32.
Tisoče zahval prejema »MCIRANA«
Lasje prestane takoj izpadati-
IN ZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU-ODSTRANI PRHLJAJ itd.
JACA IN HRANI LASNE KORENINE •
POŠILJAMO PO POyZETJU-STEKL.DIN.50-
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.