Oj ra PBIHOHSKI DHEVK1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE JX. ■ Štev, 73 ^IJanski volilni zakon spet nekoliko bliže cilju po izvolitvi predsednika senata ^nadaljuje tekma s časom (V ^ret*set*nlka senata je bil izvoljen neodvisni senator Ruini, ki poziva k i*ovaii|u ugleda parlamenta« • Ugibanja o vzrokih za umik demokristjan- Dokler bo angloameriško sodišče provokacijam fašistov ob demokristjan,skl podpori dajalo potuho, z oproščanjem, vse dotlej bomo doživljali fašistične izgrede in z njimi zvezane koncesije Rimu. C as Je, da se s takšno prakso preneha! TRST, četrtek 26. marca 1953 Cena 20 lir a|ulidature - Dokončna odobritev «Nasij e v ega zakona« nov poraz vlade J?Sega dopisnika) 25. - Predsedniška »ke k J°d 4M’ 5 N« ;!fi?nskem senatu se >ifoVe^‘e končala z iz-Na senatorja Meuccia % ^.Predsednika. Se o- "V tak„ ve?*0’ da kriza še \ p hitro rešena, kajti te{intlPar0tt0’ ki so mu senatorske sku- N in Predsedniško Nforr>f„i1 katercmu se je N N? ka opozicija za- „iuineYtraln°’ ie ne' r.o.-_ n'l kandidaturo. odklonitvi * «as^ar'>«ovi ,!,!vetovaniilhmeda- Po dališin ,*° se sestali 0hltik -<- * več>nskih se- , Jlkom v,ak,upi“ s P°dpred f^raniim . ficcionijem in Neie .. . Ptmistrom Scelbo : Šuini jJ* Sep Pridružil tu-i orneniai; eprav včeraj, ko N^atu™ m°žnost njegove ^ebneoa ' 2anio ni kazal ? tenčno uvdušenja, je daritev spreie!-0 bon ,v senatu je bila iih 0i„. rmaln°st. Od 301 T klasov ,8'aso- ■ v je Ruini dobil ‘^olutno 5 tem potrebno 2?' Mola j°- r-evi neod-i« k senata podpred- G>V’ k°m"nf‘ ’ dobil 109 gla-v baron. -£m,st Terracini 5, u » j i in Tonello n! 8lasrivni!? m ko ie bil° ^‘iavna praznih, ena pa i-^tačje . >io mJSl« dvorani, ko tWL UJ0 * UVUI aill, A.U Na „S Ruini, je takoj " _ an°s posameznih Sin §ic^k°ns^egl.?r5i^ni% mu sredina in V ^m°bsPedefaali’v je • leV‘Ca Mi eni enu,v V svojem u* C Potrebi rJLie Ruini govo" isJ st^o m’ ?. S€ °hrani do-mf^a, zawi-U-ln!covitost par" «in> SzČ' Pa 3e s pa- V^ejo Tuf..Y°m. naj vsi dvakr1!' 5enat°rji se a«rat prositi. Zatr- dil je tudi, da bo zelo energičen «kot nekoč na Krasu« (med prvo svetovno vojno si je Ruinj na italijansko-avstrij-ski fronti prislužil srebrno medaljo). Izbira predsednika je torej padla na člana mešane skupine in kolikor toliko neodvisno osebnost. Ruini izhaja iz iste politične smeri kot prvi kandidat Gasparotto: oba sta bila pred prvo svetovno vojno poslanca radikalne stranke, po zadnji vojni pa med ustanovitelji kratkotrajne stranke »De. mocrazia del Lavoro«. Zakaj demokristjani niso izvedli svoje prvotne namere, da dajo izvoliti za predsednika senata člana svoje stranke, ni prav znano. Vsekakor so bile vmes tudi razne težave, ki bi jih bilo težko premagati v kratkem času — vladi pa se zelo mudi z odobritvijo volil, nega zakona, precejšnjo zamudo bi vsekakor povzročila izvolitev sedanjega pravosodnega ministra Zolija za predsednika senata, kajti prvič bi to zahtevalo delno preosnovo vla. de, drugič pa je Zoli član vlade, ki je pripravila in predložila načrt novega volilnega zakona in z njim povezala vprašanje zaupnice. Kominformov-ska opozicija bi nedvomno oba momenta pridno izkoristila za nadaljnje zavlačevanje disku-sije o volilnem zakonu. Verjetno pa so nastale težave tudi glede sporazuma med štirimi večinskimi strankami, kajti po starem dogovoru pripada demokristjanom kot glavni vladni stranki predsedstvo enega doma parlamenta (Gronchi v poslanski zbornici), medtem ko naj predsednik drugega doma pripada kakšni drugi skupini Diskusija o volilni reformi se bo nadaljevala jutri. Kako ^ncoski kominformisti reagirajo na aretacije skoraj vsakršne reakcije na vče litjgj P^kave in aretacije je presenetilo pologe /^|ajn Leap krivec za aretacije? J&iz, Ne Ni lin. N VfJNtaciia dveh sindi- Op 2 • ~~ Povsem preše-1 tajnika CGT Benoita Fracho-t. *- včp ?ariake politične na, ki je tudi eden izmed naj-NNva rajšnja policijska vidnejših voditeljev KPF. Mno-; lst'N Sj j,sedežih kominfor- gi trdijo, da ]e Le Leap glav C0T, ,”. kalne organizaci- ni razlog za nenavadno pasivno zadržanje francoskega kom-informovskega vodstva. Danes se je razširila v Parizu vest, da je glavni tajnik CGT Benoit Frachon, proti 8 ” Slav 'n zaporno povelje I kateremu je bilo izdano zapor->ith Jnerpu tajniku CGT i no povelje, že pred nekaj dne- £5 dolgo se bo kominformistom še posrečilo zavlačevati odobritev zakona, je težko predvidevati. Značilno pa je, da se vse bolj pogosto pojavljajo govorice o namenih vlade, da razpusti senat, če »ne bi mogel delovati«. z druge strani pa krožijo vedno bolj vztrajni glasovi o nesoglasjih med senatorji Nennijeve PSI zaradi taktike, ki jim j0 je v diskusiji vsililo vodstvo stranke po navodilih KPI. Pojavlja se namrej vprašanje, ali način kako opozicija vodi borbo proti volilnemu zakonu — borbo, ki je na vsak način «brez upa zmage* in torej dejansko demagoška — ne napeljuje vode na mlin demokristjanov, ki izrabljajo dogodke v parlamentu za dokazovanje, da je novi volilni zakon 1 res potreben. Vsekakor je ugled parlamenta v zadnjem času zelo trpel in to tako po | krivdi demokristjanov, ki ga i spreminjajo v poslušno orodje svoje volje, kot kominformi-stov. ki ga izrabljajo v dema-goške namene. Poslanska zbornica je danes tudi v celoti odobrila tako imenovani «Nasijev zakon« (imenovan po prvem izmed šiti jugoslovanska delegacija na Japonskem. Jugoslovanska delegacija bo med drugim tudi proučila možnost medsebojne blagovne izmenjave in gospodarskih stikov z raznimi japonskimi industrijskimi pod jetji, ki bi dobavljala Jugosla' viji odgovarjajočo investicijsko opremo. Jugoslovanski gospodarski krogi poudarjajo, da je jugoslovanska delegacija naletela na zelo prisrčen sprejem v Tokiu. Sodelovanje ljudstva pri izdelavi novih zakonov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Jugoslovanski tisk posveča zadnje čase vedno več prostora gospodarskim problemom in novim zakonskim predpisom, ki jih pripravljajo. Preteklo leto je bilo prvo leto novega gospodarskega sistema, v katerem je bilo razen velikih pozitivnih rezultatov zapaziti tudi nekatere pomanjkljivosti. V jugoslovanskem tisku se pojavljajo kritike delovnih kolektivov, posameznih m strokovnjakov, ki vodijo javne diskusije ter dajejo nasvete in predloge, ki jih bodo upoštevali pri novih uredbah in predpisih. Delovno ljudstvo Jugoslavije vedno bolj uporablja svoje demokratične pravice, razpravlja, analizira kritizira in daje svoje predloge ter na ta način aktivno sodeluje pri izdelavi novih uredb in zakonov. Na včerajšnjem skupnem sestanku plenuma Zveze borcev in Zveze vojaških invalidov sta se ob zaključku obe organizaciji obvezali, da bosta še bolj povečali skrb za izbolj. šanje življenja in za vzgojo šoloobveznih otrok padlih borcev ter prekvalifikaciji invalidov, ki jim bodo dane vse možnosti za vključitev po njihovih sposobnostih v delo in izgradnjo domovine. Med drugim je plenum tudi sklenil, da bodo ustanovili fond za pomoč otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. V ta fond bo šlo tudi 24 odst. dohodkov državne loterije. B. B. »AVER IV IIIIIAI I.T prišla na razgovore v ZPA Razgovarjali se bodo o političnih in vojaških vprašanjih v Evropi in Aziji - Razgovori se bodo tikali tudi evropskih in posebej še francoskih gospodarskih in hnančmh vprašanj WASHINGTON, 25. — Francoski ministrski predsednik Mayer, zunanji minister Bi-dault, minister za pridružene države Letourneau in finančni minister Bourges Mau*,oury so prišli nocoj z letalom v Wa-shington. Mayer je z ostalimi ministri odpotoval iz Pariza ob 2,20 ponoči takoj potem, ko je republiški svet z glasovanjem potrdil dogovor med vlado in francosko banko o posojilu 80 milijard frankov. Pred odhodom je Mayer izjavil, da med razgovori v Wa-shingtonu ne bodo pozabili na francosko - ameriško solidar- NADALJEVANJE DELA V POLITIČNEM ODBORU ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV Češkoslovaške obtožbe so dokaz nezadovollstva v sovjetskem bloku Jugoslovanski delegat poudarja očitno vmešavanje sovjetskega bloka v - .. zadeve FLRJ - Odgovor ameriškega delegata - Pritožba burmanske vla- in ki obsegajo vse poslanske (je Zarodi napada kitajskih nacionalističnih čet na burmansko ozemlje skupine od kominformistov do Er * NEW YORK 25. — Politični ■ Dostavil je. da Združene dr- Varnostnega sveta, naj ' tesn®iiaga sodelovanja. 4. S\ et Ihor OZN ie' danes nadalie- žave dajejo prednost miroljub- formoško vlado zaradi^ napa- je odobril predlog, naj se 1. liberalcev) o podaljšanju odvzema pasivne volilne pravice nekdanjim višjim fašističnim oaDor uzn je aanes nauaije- u.,cju F.Cuui»v i«*i^»Trteiani izvršenih proti hierarhom. Kot znano se je ! val razpravljanje o češkoslo- m ureditvi pred nevarnim m dalmh de anj, uvrs p vlada odobritvi tega zakona vaški obtožbi proti ZDA. Prvi težkim oboroževalnim tekmo- Burma°ski zvezi. ^ trdovratno upirala, toda kljub je govoril britanski delegat bir Vanjem. «Mi hrepenimo po dne-I V krogih OZN d ® ga d • Gladwyn Jebb, ki je izjavil, vu, ko bodo možni pošteni raz- bo dan zaključna ' intervencijam največjih de mokristjanskih avtoritet so številni demokristjanski poslanci glasovali zanj in pripomogli da je bil odobren. Zanimivo je, da je vladni in vla- da je bilo njegovo ime ome- govori, katere je omenila mo- njeno v izjavah enega od obtožencev na procesu proti Slanskemu. Omenjeni obtoženec je trdil, da je dal Jebbu di bližnji tisk včerajšnje gla- ( tajne vesti. Jebb je izjavil, da sovanje, ko je bil zakon prak- i so te obtožbe «velik nesmisel, tično že odobren, skoraj popolnoma zamolčal. Čeprav je ki presega domišljijo«. Nato je britanski predstav- bila danes mobilizacija z vlad-inik poudarjal obrambni znane strani močnejša, je bil za-1 čaj NATO in zakon o medse-kon v zadnjem glasovanju j bojni varnosti in je dodal, da vendarle odobren le večina je nihče ne misli napasti kom-bja nekoliko pičiješa kot P J. irnormisticiuh držav, pač pa včerajšnjih glasovanjih: 259 „ 7 h°nu in proti sin- j vi z letalom zapustil Francijo kcionarju Dufri- Nše p°vzročile nobene ltrti ltomf„akciie med franco-Triurna delavcev »kil “Nnfermisti. Vse0ftiC^anUkih W N le bila praktično Prote f rn°g°če razumeti I',''1 iHtrl* proti' tem policij-Njj ri p°m- V vsej ostali avpi niso reagirali. vj aanes°dbor CGT se ie se' V venrt Ra redni tedenski C °bjav^i-P° zak'iudku se’e V W o , nobenega poro- včera -° .resoluci)° v zve" NaciiJ j'm* preiskavami tS gL5P ^feneije «Huma-. r’ s'cer v velikem V venri- *pn,'eijskem teror- % * »ozivr ne obiavtja nobe-a k protestnim roa-Bicer pa «Huma- «ki5®ie rf„ °,b'av’ia v celoti e izvršnega v za okrožje e. naj in 3So pNva rie,av' v neznani smeri. Sodijo, da je trenutno na Dunaju, kjer je sedež «kominformovske svetovne sindikalne organizacije. Francoska policija teh vesti ni ne zanikala ne potrdila, medtem ko izjavlja avstrijska policija, da o njegovem prihodu v Avstrijo ničesar ne ve; vendar ne izključuje, da bi bil kje na sovjetskem področju dežele. Na Dunaju so zanikali vesti kominformovskega glasila ((Volksstimme«, da je avstrijska policija danes zjutraj hotela aretirati fraheoskega sindikalista Dufricha, ki se že dalj časa mudi v Avstriji in proti kateremu je bilo včeraj v Parizu izdano zaporno povelje Tudi francosko veleposlaništvo na Dunaju izjavlja, da doslej Franclja ni zahtevala Dufrichove izročitve. GospoM« itttm FLRJ pnspela v Tokio TOKIO, 25. — Japonski gospodarski krogi so pokazali veliko zanimanje za jugoslovansko gospodarsko delegacijo, ki je nedavno prispela v Tokio. Ustanovili so posebno delegacijo, ki bo s člani jugoslovanske delegacije razpravljala o vseh nalogah, ki jih mora re- vojno. Za njim je govoril ameriški za ki je zavrnil češkoslovaško trditev, da se Združene države vmešavajo v notranje zadeve držav sovjetskega bloka. Lodge je omenil prenagljeno ameriško razorožitev po drugi svetovni vojni kot dokaz ameriških miroljubnih namenov in izjavil da Združene države niso želele drugega kot da lahko živijo v miru, da pa so Sovjeti s svojim delom prisilili Združene države, da pod-vzamejo ukrepe, ki naj preprečijo uničenje človeških pravic ustanovitev železne dikta- grški, turški in paragvajski za- zaVzemajo ie vedno precej z.a njim je govori, amer.ss. , stopnik. Kanadski zastopnik je stopnik Henry Cabot Lodge,! !z,3avll-Jd? °btc-be sovjetskega r - 1 bloka dokazujejo samo dej- stvo, da vlada v sovjetskem bloku veliko nezadoovljstvo. Burmanski zunanji minister je danes brzojavil glavnemu tajniku OZN in ga pozval v imenu svoje vlade, naj vpiše na dnevni red sedanjega zasedanja glavne skupščine protest Burmanske zveze zaradi napada, ki ga je nanjo izvršila kuo-mintanška vlada, ki ima sedež na Formozi. Brzojavka poudar. ja važnost in nujnost protesta. Ta protest se nanaša na de- ture po vsem svetu. Poudaril lovanje kitajskih nacionalistič- jo mi 4i>i! 1.1 , i -i * s - je «Nismo mi tisti, ki silimo ljudi, naj zapustijo dežele za železno zaveso; oni sami hočejo bežati. Nismo mi tisti, ki podjarmljajo druge dežele in ki pripravljajo napadalno vojno«. Lodge je nadalje izjavil, da je zakon o medsebojni varnosti, ki je tarča čeških obtožb, določen, da ustavi sovjetske napadalne armade. nih vojakov, ki so pribežali v Burmo in so ostali tam po porazu Cangkajškove vojske. Brzojavka zahteva, naj se predloži glavni skupščini burmanska resolucija, ki obsoja sovražno delovanje kitajskih nacionalističnih čet v Burmi, in poziva glavno skupščino, naj ima sedanji položaj v Burmi kot ogrožanje mednarodnega miru. Dalje se zahteva od “samozavestno fen°» t,S'!,lini krogi so na Ge »J^Nkovalj večje pro- - „ akriip Df, pf0,estProglasitev stiloš- CN °b = s.tavke- na °Sa (venrN80*'* •Ta<‘d,|esa ar sa i“ ta stav Ctractie iP?ne-?re4i,a>. <>e- LVS.ak«ne POmanikanie Obisk cen. DaitviCa v ZDA prispevek k zbližanju obeh držav WASHINGTON, 25. — jug0. slovanski veleposlanik v Wa-shingtonu Vladimir Popovij je priredil sinoči v prostorih ve leposlaništva svečan sprejem ob koncu bivanja načelnika generalštaba JLA generalnega polkovnika Peka Dapčeviča v —-onega dejstva izdruženih državah. General V” *Ws?!Nko kotnlnformi- i Pap^ev*č le s tem vrnil ob-Gai N 2elo pasivizira-!1Sk nafeln,ku generalštaba a-Nvau. hl^nte2 v 2ve7- z | meriških^ suhozemskih sil ge- Ntil„e Ntos?, krpse reakcije sr* ki !^ilo ^9 Zado 0. . ugican 5'!C.tran(,^e?a dejst .. Presenetilo steviina je ‘n ugibanja. 'g, tmin- i neralu Collinsu, ki je lani obiskal Jugoslavijo. Med svoje ge- Cn°rtav. ki°mtčoln 'jim bivanjem v ZDA si dal i us U l.eLSekretar5ev CGT1'” se..razgovarja* * vidnimi a. % aretira. Je b'l ’ani ok- Srafr' državm nhtožb*' za‘ ,fie2 NPije , • varnnei» b i® 1.« ? vztrajnih sn ga DodD* -eti- ^anie . ,'menia nie-ud> glavnega ne ameriške vojaške ustanove in se razgovarjal l |meriškimi vojaškimi zastopni - ki o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Iz Washingtona po. ročajo, da je Dapčevičev obisk potekel v duhu prijateljskega medsebojnega razumevanja ,n da je prispeval k nadaljnjemu zbližanju obeh držav. Svečanemu spreiemu je Dri sostvovalo večje število ame^ nskih političnih in osebnosti. vojaških „LIE DETECTOR" IN ŠESTI CUT v McCarthyjevi gonji p r o M Bo h I e n u Zaradi odpora skrajne republikanske desnice Bohlenovo imenovanje za veleposlanika v Moskvi niti danes ni bilo potrjeno WASHINGTON, 25. — Senator Taft in Sparkman sta izja. vila, da sta proučila poročila varnostnega urada o Charlesu Bohlenu in da nista našla nič takega, kar ne bi bilo že sporočeno senatnemu zunanjepolitičnemu odboru Odbor je še danes dobil poročilo obeh senatorjev in je o tem poročal senatu, ki je bil pozvan, naj potrdi imenovanje Bohlena za ameriškega poslanika v Moskvi. Senator Taft, ki je skupno z demokratičnim senatorjem Sparkmanom prečital poroči, lo varnostnega urada o Bohlenu, je izjavil, na današnji seji senata, da je Bohlen «popol. noma zanesljiv v vsakem oziru«. Vendar opozicija skrajne republikanske desnice proti Bo-hlenovemu imenovanju ni ponehala. Senator Bridges je izjavil, da ne more podpirati Bohlenovega imenovanja, ker je bil ta tesno povezan z biv-Šim državnim tajnikom Deanom Achesonom in z bivšim predsednikom Trumanom in ker da je bil »ubogljiv in zvest služabnik uprave, ki je skoraj uničila deželo«. Bohlenovo imenovanje bi po njegovem spravilo v veliko nevarnost «stvar svobode v vsem svetu«. Podobno je govoril tudi senator McCarthy, ki je najbolj vnet nasprotnik Bohlenovega imenovanja. Tudi sklep, da bosta Taft in Sparkman proučila poročilo FBI o Bohlenu, je bil sprejel zaiadi trmastega McCarthyje-vega nasprotovanja potrditvi Eisenhowerjevega imenovanja novega ameriškega veleposlanika v Moskvi. V zvezi s tem je prišlo na seji senata v po. nedeljek do dramatičnega prerekanja med voditelji republikanske senatne skupine Taf. tom, Knowlandom in Wille-yem in med ekstremistom Mc Carthyjem in tremi ali štirimi njegovim; trabanti. Demokra. ti, od katerih drži z McCarthy-jem edino stari reakcionar Mc Carran, so opazovali republi. kanski spor z vidnim zadoščenjem, saj so v volilni kampa, nji vztrajno trdili, da se Mc Carthy ne bo ustavil pred nikomer, niti pred Eisenhovver-jem in tudi ne pred Taftom, voditeljem desnega republi. kanskega krila. Stari demagog iz Wisconsina je nastopil zelo izzivalno in napovedal, da bo nastopil tudi proti predsedniku, če bo hotel ta delati napake. Prizanesel ni niti Taftu in ga obtožil, da je lagal, ko je kot voditelj senatne večine nastopil proti McCarthyjevemu predloga, naj podvržeju Bohlena preiskavi s pomočjo «Lie Detectorja« («stroj za ugotavljanje lažniv, cev«). Taft je namreč izjavil, da Edgar Hoover, ravnatelj zveznega preiskovalnega urada (FBI), ne misli, da je ta izum kaj vreden. McCarthyjev predlog, naj se državni tajnik Dulles in nje-.gov varnostni tajnik McLeod podvržeta zasliševanju posebne senatne komisije in naj pred zasliševanjem prisežeta, je Taft zavrnil češ da je smešen Prav tak-' je Taft zavrača! McCaithy evo zabtevo. naj se vsem senatorjem pokaže po ročilo EB1 o Bohlenu in pred prostora v jugoslovanskem tisku. Lepo vreme na Atlantiku je včeraj posadka «Gaieba» izkoristila za zanimivo pomorsko vajo. Med vožnjo so namreč izvedli prehod s pomočjo vrvi in gibljivih stopnic z «Galeba» na neki britanski rušilec. Pri tej vaji je razen članov posadke »Galeba« in posadke britanskega rušica sodeloval tudi generalmajor Milan Zeželj, ki je osebno prinesel pozdrave predsednika Tita komandantu in posadki britanskega rušilca. Po prehodu skozi Gibraltarsko ožino je zapihal danes zju. traj jugovzhodni veter, tako da je plula ladja «Galeb» ves dan po razburkanem morju. maja ustanovi evropska agencija za proizvodnjo v okviru OEEC, ki bo imela nalogo koordinirati napore posameznih evropskih držav na tem področju s splošnim programom za povečanje proizvodnje. 5, Svet ministrov priporoča vsem državam članicam, naj zastavijo vse sile, da razširijo svoje u-krepe o sprostitvi trgovine u-poštevajoč zlasti težkoče Italije, Velike Britanije in Francije ter drugih držav, ki imajo znatni primanjkljaj. Države članice bodo do 30. aprila spo. roeile ukrepe, ki jih bodo pod-vzele na podlagi teh priporočil. Britanski zunanji minister Eden je sporočil, da bo prihodnji mesec odpotovala v ZDA posebna komisija OEEC, da razpravlja z ameriško vlado o vprašanjih, o katerih so govorili na sedanjem zasedanju. nost v zadnji vojni. Zunanji minister Bidault pa je dejal: «Ne gremo v Washington kot politični klienti ali pa nekaj prosit. Gremo na obisk k svojim zaveznikom, da govorimo z njimi o skupnih vprašanjih in o našem skupnem upanju«. Razen že omenjenih ministrov so v francosici delegaciji tudi glavni tajnik zunanjega ministrstva parodi, francoski predstavnik v začasnem odboru evropske obrambne skupnosti in okoli 20 drugih funkcionarjev. Z istim letalom je v Washington prišel tudi ameriški poslanik v Franciji Douglas Dillon. V New Yorku, malo pred odhodom v Washington, je Ma-yer izjavil, da upa, da bodo I razgovori z ZDA dali dobre rezultate za okrepitev Evrope atlantske skupnosti in varnosti j sploh. i Predstavnik ameriškega zu-! nanjega ministrstva Lincoln i White je izjavil, da bodo med I obisikom francoskih ministrov govorili o vprašanjih evropske obrambe, zlasti o evropski o-bratnbni skupnosti, o raznih evropskih političnih in vojaških vprašanjih ter o Daljnem vzhodu, zlasti pa o vojaških vprašanjih v zvezi s Korejo in jndokino. Na gospodarskem, finančnem in proračunskem področju pa bodo razpravljali, o evropskem gospodarskem združevanju, o vprašanjih, ki so v zvezi z Evropsko plačilno zvezo ter o proračunskih in finančnih vprašanjih ki zadevajo obe vladi. Francoske predstavnike bo sprejel podpredsednik Združenih držav Richard Nixon, ameriški zunanji minister Foster Dulles, finančni minister George Humhrev, obrambni minister Wilson in ravnatelj MSA Harold Stassen. Razgovarjali se bodo še s predsednikom a-meriskih glavnih stanov Brad-leyem in drugimi visokimi državnimi funkcionarji. lagal, naj to poročilo proučita dva senatorja republikanec in demokrat Določena sta bila Taft in Sparkman. Danes se je pokazalo, da so bila resnična predvidevanja, da McCarthy s tem ne bo zadovoljen. Ce ne zaupa Eisenho-werju, Dullesu, načelniku ameriške protivohunske službe Be-deilu Smithu in drugim, ki vsi priporočajo Bohlena potem je res težko misliti, da bi nenadoma verjel dvema kolegoma iz senata Očitno bi bil zadovoljen samo, če bi sam dobil sto strani obsegajoče besedilo poročila FBI o Biphlenu in ni si težko predstavljati, ^ako bi izkoristil tistih 16 strani, ki baje obsegajo neugodna mnenja. Senator Gillette, član zunanjepolitične komisije, je razkril, da vsebuje poročilo, po Dullesovih izjavah v komisiji, vsega štiri neugodne izjave. Ena med njimi je anonimna in podal jo je človek, ki je agentu FBI zatrdil, da ima šesti čut in da zna po izrazu obraza presoditi, ali ima kdo »nemoralne tendence«. Bohlen, ki ga osebno ne pozna, ima po njegovem »šestem čutu« take ten. dence. Nekateri senatorji so predlagali, da bi stvar končno likvidirali s tem, da bi te izjave priobčili, saj bi se same onemogočile če izhajajo od ljudi s šestimi čuti Uprla pa se je FBI, k’ očitno ljubosumno čuva anonimnost svojih virov. Ker je proti Bohlenovemu imen vanju v senatu še vedno preceišnja opozicija, so glasovanje o potrditvi niegov°ga menovanja za veleposianika% Moskvi odložili na petek Eden in But er sta se vrnila v London LONDON, 25. — Danes sta se v London vrnila iz Pariza, kjer sta se udeležila zasedanja Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, britanski zunanji minister Eden in finančni minister Butler. Časnikarjem je Eden izjavil; «U-deležil sem se v Parizu najvažnejše dosedanje konference OEEC«. Glede zamenljivosti šterlinga je Eden izjavil; »Načrt za sprostitev medevropske trgovine je bil v veliki nevarnosti. Velika Britanija je sklenila odpraviti nekatere o-mejitve, ki so obremenjevale trgovino. Vlada Zahodne Nem-čije je sledila našemu zgledu in upamo, da bodo tudi druge države upnice šle po tej poti«. V Parizu je francoski minister za gospodarska vprašanja Buron izjavil, da bo znatno zmanjšanje britanskih omejitev lahko čez nekaj mesecev imelo ugodne posledice za razvoj francoske zunanje trgovine, tako da bo Francija lahko odredila nove sprostitve trgovine. Resolucije, ki jih je svet ministrov OEEC sprejel v Parizu, so sledeče; 1. O nujnosti sodelovanja za ustvaritev u-godnih pogojev za sprostitev trgovine in plačil na kolikor mogoče obsežnem področju. V tej resoluciji nalaga svet svojemu izvršilnemu svetu, naj pripravi predloge o ravnanju za proučitev pogojev, pod katerimi je mogoče zagotoviti prehod od sedanjega režima do večstranskega režima trgovine, plačil in kreditov. 2. O sprostitvi trgovine: svet je pooblastil poseben odbor, naj prouči sredstva za postopno odpravo omejitev izvoza in znižanje ca. rinskih pregrad. 3. Podaljšanje Evropske plačilne zveze za eno leto. Svet je dal nalogo glavnemu odboru Evropske plačil, ne zveze, naj skupno s predstavniki Mednarodnega denar, nega sklada prouči možnosti Vladne spremembe v CSR DUNAJ. 25. — Praški radio je danes sporočil, da je predsednik republike Zapotocky potrdil nove spremembe v češkoslovaški vladi. Imenovana sta bila dva nova podpredsednika vlade, zamenjan pa je bil minister za rudarstvo. Nova podpredsednika vlade sta Oldrich Beran, predsednik praške občirie, in Rudolf Barak. predsednik občine Brno. Razrešen je bil minister za ru. darstvo Jan Bilek «na lastno prošnjo iz zdravstvenih razlogov«; na njegovo mesto so ime. novali dosedanjega podpred-sedriika planske komisije Jose. fa Reichsmayerja, medtem ko je podpredsednik planske komisije postal Jaroslav Slama. V dunajskih političnih kro-gih poudarjajo, da gre za sama nova imena, ki doslej niso igrala nobene vidnejše vloge v češkoslovaškem političnem življenju. Barak je kandidat CK KP CSR komaj od lanske, ga kongresa. Opozarjajo tudi, da gre razvoj v CSR v popolnoma nasprotni smeri kot v ZSSR, kjer se je število članov vlade skrčilo skoraj za polovico. V CSR je zdaj skupno deset podpredsenikov vlade; Beran, Barak, obrambni minister A-leksej Ceoička, minister držav, ne varnosti Karel Bacilek. Vaclav Kopecky, Zdenek Ne-jedly, Antonin Novotny, Jin-drich Uher, Jaromir Dolansky in Zdenek Fierlinger. Komentarji o dotiatn h protokolih BONN, 25. — Nemški komi. sar za varnost Theodor Blank je pri povratku iz Pariza poročal Adenauerju o delu začasne komisije, ki se je pravkar sporazumela o francoskih dodatnih protokolih k pogodbi o evropski obrambni skupnosti. V bonnskih vladnih krogih potrjujejo, da so zadovoljni z rešitvijo. V vladnih krogih se je tudi izvedelo, da vsebuje sporazum sledeče določbe; 1. Nekatere enote francoskih oddelkov v evropski vojski bodo v prime, ru nevarnosti lahko določene za obrambo prekomorskih o-zemelj, in sicer v tolikšni me. ri. da ne bo ogrožena varnost evropske skupnosti; 2. Komisariat evropske obrambne skupnosti mora dati del orožja na razpolago četam, ki so določene za francoska prekomor. ska ozemlja in mora razen tega dovoliti odgovarjajočo proizvodnjo vojnega materiala; 3. Za evropske čete v vseh drža. vah članicah evropske o-brambne skupnosti bo določen enoten statut, ki ga bo izdela* la posebna komisija; 4. Pogajanja z ZDA za finančno in vojaško pomoč se bodo morala voditi skupno in začeti s« morajo takoj, ko bo to mogo. če; 5. Kdaj naj stopi v veljavo sistem proporcionalnih gla. sov vlad v ministrskem svetu evropske obrambne skupnosti, bo treba določiti proti koncu prehodnega razdobja z resolucijo, ki jo mora ta svet sprejeti soglasno. Znano je, da so bili glasovi v prehodnem razdobju razdeljeni takole; trije glasovi vsakemu od treh glavnih članov, dv3 glasova Bel-giji in Nizozemski in en glas Luksemburgu; 6. S čim večjo enako opremo in z enakim vežbanjem čet v državnih vojskah in oddelkih v evropski obrambni skupnosti se bo sku. šala izvesti enotnost med evropsko vojsko in kolonialnimi četami. Med obema kategorija, ma čet bodo izmenjali oficirje in podoficirje. Oficirske šole evropske vojske bodo morale biti odprte tudi za oficirje posameznih državnih armad. Nemški tisk živahno komentira včerajšnji sporazum o do. datnih protokolih. Hamburški list «Die Welt» poudarja, da je pariški kompromis rešil evropsko vojsko, ker je postavil temelje za ratifikacijo dogovo. ra o obrambni skupnosti v Franciji. Liberalni list «Frank. furter Allgemeine« pa pravi, da prav dogovor o dodatnih protokolih lahko napoti francoski parlament, da ne ratificira. pogodbe. Na koncu pravi list, da bodo tiste politične skupine v Franciji, katerim je treba pripisati dodatne protokole, mnenja, da je francoska vlada preveč popustila, in to pomeni, «da je usoda evrop. ske vojske zavita v meglo francoskega parlamenta«. Sožalje maršala Tita zaradi smrti kraljice Mary BEOGRAD, 25. — Predsednik jugoslovanske republike maršal Tito je poslal danes do. poldne angleški kraljici Elizabeti II. sožalno brzojavko, v kateri izraža globoko obžalovanje ob smrti kraljice-matere Mary. Sožalno brzojavko je poslal britanskemu zunanjemu ministru Edenu tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. 7 milijonov dolarjev za pomoč Jugoslaviji WASHINGTON. 25. — Agen cija za medsebojno obrambno varnost objavlja da je naka' zala Jugoslaviji pomoč za o-brambo v znesku 7 milijonov dolarjev. S tem so podpore MSA Jugoslaviji za tekoče proračunsko leto, ki se konča 30. junija 1953, dosegle 87 milijonov dolarjev Jugoslavija uporablja ta denar za uvoz blaga, ki ga potrebuje za ojačanje svoje državne obrambe in svojega gospodarstva, V zadnjih mesecih je Jugoslavija v glavnem uvo-ztla živila, umetna gnojila in surovine. Dovolj je Sicer ne moremo trditi, da di v naš dnevnik, kajti za debi bil prav popolnoma točno I mokristjansko (ne MSl-jevsko!) označen današnji politični po- plašilo je bilo v nedel.o prav ložaj v Trstu, če ugoti vimo, I zaprav vse v najlepšem redu, da le fašisti, ki jih v Trst pri- saj so vendar prišli doslej ne* peljejo in dobro plačajo, ču- i obsojeni Italijani v Trst, ki je PARIZ, 25. — Podtajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Schuman tn predsednik saar-ske vlade Johannes Hoffmann sta včeraj podpisala v Parizu nov splošni dogovor, ki je najvažnejši od petih dogovorov, ki so bili leta 1950 sklenjeni med Francijo in Posarjem. tijo potrebo po patetičnem klicanju eltalia, Italian, kar pa se v isti sapi spremeni v pro-vokatorsko manifestacijo imperialističnih pohodov, ki so se tako klavrno končali Drugo dejstvo pa je, da je major Bagiiss včeraj pustil nekaznovane fašistične provokatorje. Mogoče, mogoče, je bil vzrok popuščanja angleškega vojaškega sodnika (ki vsekakor dobro pozna določbe razglasa štev. 2 od 15. septembra 1947 in njegove sankcije proti ponovnemu pojavljanju fašističnih izbruhov) v tem. da ZVU noče s še eno kaznijo dajati fašistom in njihovim demo. kristjanskim zagovornikom pretveze za nadaljnje provo-kacijske demonstracije. Morda bi to pomenilo, da London in Washington tokrat vendarle nimata v načrtu dajanja novih koncesij rimski klerikalni vladi, da bi z njimi operirala na volitvah, kot se je zgodilo lani na upravnih vo. litvah z londonskim sporazumom o 21 funkcionarjih (ki so rodili kljub temu mnogo slabe krvi celo med samimi iredentisti, ki so mislili namesto pri. šlekov zasesti v Londonu »izbojevane« funkcije). Toda vdajali bi se iluzijam, če bi to bledo domnevo jemali za gotov groš. Predvsem je do volitev, ki bodo po dosedanjih predvidevanjih šele 7. junija, še precej časa; ves april in maj. Misliti moramo tudi na prihodnjo nedeljo z «giornata del tricolore«, ko pripravljajo marsikaj lanskemu marcu podobnega in se pri tem poslužujejo starega uglednega senator, ja Gasparotta. Dalje: Včerajšnje popoldansko klerikalno glasilo hudo napada šest in devet-me-sečne kazni za fašiste iz Verone in Padove in se zaganja tu- italijansko mesto manifestirat «italianamente» (z bombami v žepih, ki gotovo niso bile namenjene krajšanju nog glavnega urednika fašističnega glasila), pa naj bo njihovo politično prepričanje kakršno kolu Na las tako so govorili lanskega marca! Zato ni izključeno, ua bodo ponavljali še to nedeljo ali pa kdaj pozneje. In s Palutanovim nasledstvom tudi ni zadeva jasna: o koncesijah s tem v zvezi se govori marsikaj... Ce se še spomnimo navdušenega sprejema one znamenite vesti v »Gior-nale di Trreste« o letošnjem spomladanskem prihodu bersa-Ijerjev in karabinjerjev in u* godnega pisanja eTimesa» (kot smo že omenjali) o taki »rešitvi«, potem prav zares nimamo vzro ov za iluzije. Nasprotno! Vnovič moramo zahtevati, da prenehajo nadaljnji koraki priključevati ja Trsta k Italiji. Ce je potrebno trenutno v Trstu kar koli u-kreniti, je to, da sodišče fašiste za njihove lažne patno-tične izpade strogo kaznuje kot za nesramno izzivanje, ne pa da jih proglašajo za »pro-scrolte«, ali pa izroča civilnemu sodišču, da jih oprosti, seveda. Takšno ravnanje ZVU in njenega sodišča ter demoknst-janskih pomagačev in zaščitnikov je pravzaprav edini vzrok, da do izpadov sploh prihaja. Niti v coni A nit! v Italiji novi in stari fašisti sami brez demokristjanskih oblastnikov še ne pomenijo tako mnogo, da jih ne bi bilo mogoče onemogočiti — le če bi bila resnična volja za to... Te volje pa ni. Najboljši dokaz, da je ni, pa je sinočnje ravnanje vojaškega sodišča po demokristjanski resoluciji, ki je izrazila solidarnost s fašisti, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 26. m«18 *® V besedi ne prenagli se nikdar, ker izrečena ni več prazna stvar! FR S. FIN2GAR PRED ZAVEZNIŠKIM VOJAŠKIM SODIŠČEM Nekaznovana provokacija Po lekciji o dostojnosti pred sodiščem, je po predvčerajšnjem ostrem nastopu proti faš stičnim provokatorjem, naredil predsednik sodišča korak nazaj Osebo, ki so jo predvčerajšnjim aretirali zaradi neredov v sodni dvorani po prečitanju obsodbe proti fašistom, ki so prišli iz Italije, da bi manifestirali za «italijanstvo» Trsta, so včeraj pripeljali pred predsednika zavezniškega vojaškega sodišča za določevanje narokov mr. Baylissa. Je to 42-letm Leopoldo Derragno. lo doma iz Trsta, katerega je neki agent aretiral in izročil posebnemu oddelku policije, ki ga je takoj zaslišala in ga nato odpeljala v zapor. Policijski agent je predsedniku pojasnil, da je moža aretiral takoj po uvazu tožilca, ker je zakričal «Yiva 1’Italia, vigliacchi!« Obtoženec je to odločno zanikal in trdil, da je bil ves čas tih in da ima tudi priče, ki so že 'med zasliševanjem pričale njemu v prid. Agent pa je še enkrat potrdil, da je on, kakor tudi njegov kolega razločno slišal, da je obtoženec zakričal. Mr. Bayliss je nato izjavil, da je sicer slišal kričanje, vendar ni mogel opaziti kdo je zakričal «Mislim», je nadalje, val predsednik, «da je pravilno, če obrazložim, zakaj je tožilec podvzel ukrepe. Po navadi ne pregledujem tiska, toda pri vseh sem opazil, da je nesporazum. Sodiče je po anglo-ameriškem postopku zelo spoštovan prostor. V dvorani ni dovoljena nobena oblika motnje; odobravanje kakor kritiziranje sodišča je žalitev. Včeraj zvečer je več k°t ena oseba zakričala neko besedo. Državni tožilec je takoj nato podvzel ukrepe, ki jih je bil dolžan podvzeti. Fraza sama zase ni bila žaljiva, pač pa je bil žaljiv nered, ki je nastal v dvorani, isto bi bilo, če bi za. kričali ..Bravo Bayliss”». Po tem uvodu se je predsednik obrnil k obtožencu; «Vi morda ne razumete, kaj je u-gled sodišča rani vrže v ob raz «patriotično frazor> sVigliacchis. Isti tisk je začel v zvezi z obsodbo fašističnih razgrajačev in incidentom ob razgla- ; vlade Palutan prisegel ...pred Scebo Dosedanji conski predsednik I v Trstu prof. Palutan, ki ga je De Gasperi imenoval za prefekta v Vicenzi, je predvčerajšnjim prisegel pred italijanskim notranjim in policijskim ministrom Scelbo. Svojo j službo v Vicenzi bo nastopil šele 3Q. t. m„ ker bp na prošnjo gen. Wintertona opravljal posle conskega predsednika še do 28. t. m. Iz pristojnih krogov ni bilo doslej še nobene vesti, kdo bo novi conski predsednik in kdo ga bo imenoval. Razni krogi pa ne izključujejo možnosti, da ne bo imel, na pritisk italijanske Palutanov namestnik sitni obsodbe, jasno groziti s več naziva «predsednik cone». ponovnimi izgredi. Tako indi- ampak kar naziv prefekt, ka-rektno grožnjo vsebuje že takoj po incidentu izdana izjava DC še bolj pa včerajšnje de-mokristjanske eUltime noti-zies, ki so se odločno zavzele za obsojene fašiste poudarjajoč, da bo njih obsodba lahko «še bolj eksplozivna in nevarna kot ročna bombaj ki je eksplodirala na Korzu« V sklop tovrstnih groženj spada tudi vest istega lista, da so včeraj zjutraj študenti višjih razredov pripravljali izgrede in da so v ta namen zapustili Šolo in šli agitirat po drugih šolah. Vse to da slutiti, da se tržaški klerofašistični iredentisti pripravljajo na kakšno bljižnjo provokacijo uečj ega stila in z določenimi izsilje-valnimi nameni. ga je ilegalno uporabljal zadnji dve leti tudi Palutan sam. Priprave za nov vodovod Zupan Bartoli si je v družbi odbornika Carra ter predstavnikov ravnateljstva ACEGAT pri Belianu ogledal preizkusni vodnjak ACEGAT. Doslej so izkopali zemljo 47 m v globino, na področju pa bodo izkopali še tri vodnjake. Ing. Curto, ravnatelj tehničnega urada, ter ing. Zennaro, načelnik vodovodov, sta pojasnila županu potek del, ki služijo kot priprava za zgraditev novega vodovoda. Tržaški higienski urad pa bo pregledal vzorce vode iz prvega vodnjaka. Zupan je pohvalili dosedanje delo. PRVO ZOSEDOnjE irtiiRiMiriiSRe trgousKe znornce Včeraj popoldne je bilo v veliki dvorani «Tržaške trgovske in industrijske zbornice« prvo zasedanje «Tržaško-avstrijske trgovske zbornice«. O ustanovitvi te zbornice je tržaški tisk že precej pisal, saj je ustanovljena za pospešitev trgovskih zvez z Avstrijo. Ustanovitev je bila sklenjena konec januarja na konferenci med tržaškimi in avstrijskimi predstavniki gospodarskih krogov v Vrbi ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Nova «Tržaško-avstrijska trgovska zbornica« je sestavljena iz 113 članov Tržačanov in 140 članov Avstrijcev tako, da je spoštovano načelo paritete obeh zainteresiranih strani. Predsednik nove ustanove je Tržačan Raoul Jannitti, idejo o novi zbornici pa je sprožil dr. Peter von Reininghaus iz Gradca. Upamo, da bo novo ustanovljena «Tržaško-avstrijska trgovska zbornica« lahko odstranila vsaj nekatere najhujše zapreke, . ki zavirajo avstrijski tranzit skozi Trst. Ustanovitev takega organizma namreč postaja prav sedaj še pomembnejša ko smo priča 'vedno hujšim napadom severnih konkurentov. NOČNA SLUŽBA LEKARN; Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; De Colle, Ul. P. Revoltella 42: Deoangher, Ul. S. Glusto 1: Alla Madonna del mare, Largo Piave 2; Zanettl-Testa d’oro. Ul. Mazzini 43: Harabaglia. Barkovlje in Nicoli v Skednju. 31. MARCA T. L. POTEČE ROK za davino prijavo (Vanoni) Nehaj pojasnil o tem. Komu ni treba in kdo mora prijaviti svoje dohodke 31. t. m, poteče rok za davčno prijavo na podlagi Vanoni-jeve davčne reforme in zakona iz maja 1952. V primeri z lanskimi prijavami so vpeljali nekatere spremembe, zaradi katerih je postala razlaga zakona še boli zapletena, kakor je že bila. Zato bomo na kratko povzeli glavna navodila o Danes vam bom; prijavi in pokazali omenjene oprostil, vendar vam predi a gam. da bi se, če bi seveda kot poslušalec stopili še v kako dvorano, v bodoče spoštljivo obnašali, kot je navada pri nas.« S tem je bil proti Derragno-lu ustavljen postopek in moža so kasneje izpustili iz zapora, v katerem je prebil samo noč. Tako je ostala po nepričakovanem pomirljivem stališču sodnika ta druga provokacija fašističnega tipa nekaznovana. Prostaški provokator se je vrnil med svoje kolege v veliko zadovoljstvo tržaških iredentistov ki so v včerajšnjem demokristjanskem tisku zacvilili kot ranjena zver zaradi povsem normalnega postopka sodišča, kadar mu nekdo v dvo- razlike, zlasti kar se tiče dopolnilnega davka . Med drugimi so oproščeni prijave hišni lastniki, iti imajo manj kot 150.000 lir dohodkov na leto; vsi tisti katerih dohodki, čeprav podvrženi dohodninskemu davku, skupno Z dohodki od dela ne prekašajo za 240.000 lir vsote, ki' je oproščena davka; vsi tisti, ki imajo samo dohodke od zemljišč, ki ne presegaja 480.000 lir, toda vštevši vsoto oproščeno davka in odbitke za posamezne družinske člane; vsi uslužbenci, ki ne dobivajo več kot 480.000 lir kosmate plače na leto. Prijavo pa morajo napraviti hišni lastniki, ki imajo nad 150.000 lir dohodka na leto ter hišni lastniki, ki imajo sicer manj kot 150.000 lir dohodka SEJA MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Podražitev vode v miljsKi občini od hiš na leto, pa imajo poleg tega se druge dohodke; vsi tisti, katerih dohodki presegajo oproščeno vsoto za 240.000 lir, oziroma, ki imajo nad 480.000 lir dohodka na leto. Ce ima v družini dohodek tudi žena, se mora ta dohodek prišteti k moževemu. Od skupnih kosmatih prejemkov se odbije vsota ki je prosta davka in ki znaša ved- I no 240.000 lir. Nadalje se od- } bije vsota plačanega dohodninskega davka ter po 50.000 lir za vsakega družinskega člana, bi je v breme družinst.emu glavarju. Ce pa delata na primer mož in žena, se seštejejo njuni dohodki, toda se vsakemu posebej odbije vsota* ki je oporoštiena davka, to je od skupne vsote se odšteje dvakrat po 240.000 lir. Da bo stvar bolj jasna in nazorna, naj navedemo naslednji primer: u-radnik z ženo in otrokom zasluži s trinajsto plačo vred 600.000 lir na leto. V prijavi navede to vsoto od nje pa odbije običajno oporoščeno vsoto 240.000 lir in 100.000 lir x.a ženo in otroka. Od 600.000 lir torej odšteje skupno 340.000 lir in tako ostane obdavčljiva vsota za dopolnilni davek 26c.000 lir, od cesar bo plačal približno okoli 5000 lir dopolnilnega davka na leto Davek pa progresivno rase sorazmerno z višjo plačo. Od omenjene vsote 260.000 lir pa je treba seveda se odbiti že plačani dohodninska davek. Z razliko od lani izročijo delodajalci svojim uslužbencem listek, na katerem so navedeni dohodki v preteklem letu Na podlagi teh podatkov izpolnijo uslužbenci prijavne pole. Te listke lahiko prijavitelji dodajo k prijavi, kar pa ni obvezno. Prijavo morajo izpolniti in izročiti letos tudi državni uradniki Prijava se seveda izroči davčnemu uradu, tiste občine, v kateri prijavitelj biva. Za bodoče davčno leto se morajo prijaviti dohodki lanskega leta. Kot smo dejali je izpolnjevanje prijavnih pol precei zapleteno in smo zato navedli le nekaj splošnih navedb. Poleg teh P* navodila še posebej podrobno obravnavajo dohodke zemljišč, hiš. Industrijske, trgovske in obrtniške dejavnosti, zemljiških najemnin, poklicne in umetniške dejavnosti ter druge dohodke. Končno obravnavajo navodila podrobne e tudi dopolnilni davek Na vsak način priporočamo vsem, ki morajo napraviti davčno prijavo, da z njo po- bite, da ne bodo morali čakati zadnje dni v dolgih vrstah, da izročijo prijave. Poleg tega pa predvideva zakon za tiste, ki ne prijavijo dohodkov ali pa jih delno zatajijo, g'obe in kazni, ki se vpišejo tudi v kazenski list. PO DRUGIH VOLITVAH V PRISTANIŠKIH DRUŽBAH POTRDITEV STAREGA VODSTVA ne pomeni zmage kominformovcev Enotnost v družbi za nakladanje in razkladanje ladij »e ni ustvarila na omiiuv! koininformovNkili jjjeael Na nedeljskih volitvah vodstva in odbora pristaniške družbe za nakladanje in razkladanje ladij so delavci povečini potrdili staro vodstvo in odbor; vodstvo s 96 odstotki glasov, odbor pa z 92 odstotki. Ti podatki kažejo, da v tej družbi ni bilo močne opozicije proti prejšnjim vo- ne družb. Vse to ne bo lahko, slala svoje agente in uradnega toda z resnično enotnostjo in zdravnika dr. Nicolinija, ki je z demokratičnimi metodami ugotovil nastop smrti okrog bodo pristaniški delavcic lah- 16.—17. ure in po policijskih ko mnogo dosegli. ugotovitvah odredil prevoz — I trupla nesrečnega pokojnika v tj m f\DTTP »f «is bolniško mrtvašnico, kjer je £1 U f\ U na razpolago oblastem. V zadnjih dneh je izšla fe-diteljem ki so bili skoraj7 sto-j bruarska številka «Zadrugar-odstotno' potrjeni. | ja«, glasila ((Delavskih zadrug Kominformovski tisk prika-; za Trst. Istro in Furlanijo«, zuje to kot zmago enotnosti, «Zadiugar» izhaja v sloven-in sicer takšne, kot si zamiš- ščini in italijanščini in ga lah- k°’^nfor^m?L°L?:t^r _p.a Vi J;1.3"1 I?°fla^\kl!,h- nikoli izrazil namena, da si misli vzeti življenje. Preiska- Izvedelo se je, da je pokojni Furlan imel trgovino s sad. jem in zelenjavo, ki pa je v zadnjem času slabo delovala. Po smrti svoje žene, nekako pred dvema letoma, je večkrat padal v depresije, vendar ni je drugačna. Dosedanji in po- zadrug« v kateri koli poslo-novno potrjeni voditelj druž- valnici brezplačno, be Dapretto nikakor ni po vo- j List prinaša med drugim tu-lji kominfomističnim veliči- di podrobnejše poročilo o dr-nam in ne uživa njihovega po- žavnem zborovanju italijanske polnega zaupanja kakor na zadružne zveze, ki je bilo ko- primer Ghetz. ki je na čelu družbe za prekladanje blaga na suhem Ko torej pišejo o zmagi «enotnosti», preradi pozabljajo, kar so še pred kratkim zatrjevali. 3. t. m. je bil v Domu pristaniških delavcev aktiv pristaniških delavcev, včlanjenih v komintormistično stranko Tržaškega ozemlja. Na tem ak- nec januarja v Rimu in objav lja resolucijo zadružnikov, v kateri zahtevajo več razumevanja s strani vlade za potrebe zadrug. V notranjem življenju tržaških «Delavskih zadrug« pa v zadnjem mesecu ni prišlo do velikih izprememb. Zadruge so dobile dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave tudi v 11 v u je se k to rak i t a J n i k de j a l", | da je Dapretto sicer dober de- so. l° dovoljenje do seda, odkla- lavec, da pa stranka ne more ! n3a1'- T,ak° b°do .odsle računati' nanj. Dodal je še. kaj j Podajale sadje in zelenjavo bi se na primer zgodilo, če bi j tudi poslovalnice; Št 8I v Ul. bil namesto Ghetza v vodstvo i Donadoni. št. 17 v Skednju, št. družbe za prekladanje blaga 30 ,v U1'8tM2“trMT\I?10AoŠItT;nf1„ J na suhem izvoljen kdo drugi, R°Janu- 5t' 37 v U1' Belpoaeio va se nadaljuje. «Stella Mar:s» dviqnjena iz morja Včeraj ob U. uri je žerjav tržiških ladjedelnic dvignil iz morja pred tedni potopljeno motorno jadrnico CfStella Ma-ris«, ki je bila s tovorom peska namenjena v Trst Jadrnico so odpeUali v Tržič. O treh članih posadke, o katerih je znano, da so izginili, ni bilo nobenega sledu. s takimi težnjami, kakršne imata Dapretto in Meneri (vo-d'telj družbe za raztovarjanje premoga). To jasno kaže. da Dapretto ni posebno zaželen, kljub temu pa so ga delavci izvolili. Torej ni zmagala takšna enotnost, kot bi prijala kominfor-movcem. Ravno Dapretto in št. 85 v Ul. Marconi in št. 107 na Greti «Zadrugar» tudi poroča o nameravanem poskusnem avtonomnem poslovanju poslovalnic katerega pa po vsej verjetnosti ne bodo uvedli. «Zadrugar» tudi otvarja diskusijo o novem upravljanju zadruge, ker se vedno bolj predvideva sklicanje občnih zborov in volitve. V tej zvezi Komintormisti naprtili novo breme na romena potrošnikov, namesto da bi drugje iskali kreditov za kritje primanjkljaja Po dolgem presledku je bila | hodkov in prav toliko stro-sinoči v Miljah redna seja ob-1 škov) so glasovali tudi samo čiskega sveta. Občistva sploh' kominformistični svetovalci, ni bilo. Po čitanju zapisnika j drugi pa proti ali pa so se zadnje seje je župan sporočil | vzdrževali. Ker imajo kom-občinskemu svetu da je ZVU | informist v Miljah večino, sta s svojim ukazom št. 12 raz-j bila proračun in zvišanje cene pustila upravni svet ustanove j vode odobrena. IACP ter postavila komisarja. 1 Ob koncu seje je občinski Predlagal je, naj bi zaradi te- svet odobril predlog za ure-ga občinski svet protestiral. 1 ditov družabnega prostora za Kakor smo že poročali je! upokojence v Miljah. Stroške miljsri občinski svet določil j za vzdrževanje bo krila obči-predstavnika za miljsko in1 na za ureditev prostorov pa devinsko-nabrežinsko občino v, bo prispevala tudi občinska novem upravnem svetu usta-; podporna ustanova. Prihodnja nove IACP ker je prejšnji svet j seJf b° v sredo ob 20. uri in zgubil svoj mandat. Toda ne-: bodo na njej razpravljali o nadoma le ZVU razpustila nov j proračunu občinskega prevoz-svet in imenovala komisarja, niškega podjetja ACNA. Svetovalec Robba je izjavil, da se strinja z županovim predlogom in je prečital svojo zadevno protestno resolucijo. Po kratkem posvetovanju zastopnikov raznih političnih skupin ki so nekoliko popravili beser.ilo predložene resolucije. je občinski svet soglasno odobril protest na ZVU proti imenovanju komisarja in razpustitvi upravnega sveta pri IACP. Sfedila je dolga razprava o proračunu občinskega vodovo- i da za leto 1953. Pri sestavi te- j....................................... ...... ga so tmeli velike težave, da! . . .- bi ga lahko uravnovesili in je Včeraj je v Kopru zasedali Vprašanje zase predstavlja-šele zdaj prišel na vrsto U-' okrajni odbor mladine. Naj- jo večerni^kmetijski in delav- pravni odbor občinskega vodo-1 več so govorili o problemih ski izobraževalni tečaji, ki so voda in občinski odbor nista j delavske in kmečke mladine, bili sprva zadovoljivi, medtem zna'a najti druge rešitve, da I Po mnenju vseh bi lahko mla- ko je zdaj zanje premalo žabi uravnovesila proračun, kot dina bolj aktivno sodelovala j nimanja Predsednik mladine zvečame cene vode za 6 lir pri delavskem upravljanju go-! je rekel, da obstajajo v neka-na I uhični meter. Odslej bo | spodarskih podjetij. V ta na- terih zahodnih državah obvez-stal kubični meter vode v Mi-1 men so sprejeli sklep, da se ljah in nižjih predelih 32 lir, i bodo lokalne mladinske orga-v Milisk>h hribih pa 34.40 lir. I nizacije posvetovale z delav-Svetovalec Robba je predla- sko mladino 12. aprila pa bo IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO u Za ve(‘ji napredek «1«•I a v s k «* in kmečke mladine Vprošaoje udeležbe m odine pri upravi podietij - Obiskovanje vecern h izobraževalnih tečaiev naj bi posta o obvezno gal, naj bi še dobro proučili proračun in vse možnosti ter naj bt se onrnili na ZVU *a pomoč d* bi lahko krili primanjkljaj brez povišanja cen. Demokristanka postogna pa je predlagala, naj bi zvišali tarifo predvsem v Miljskih hribin Za zvišanje cene vode so gla-aovali sam > kominformistični svetovalci, drugi so glasovali proti alt pa se vzdržali glasovanja Tudi za odobritev proračuna občinskega vodovoda za leto 1953 (26,413.500 lir do- v Izoli sestanek mladih delavcev vseh podjetij v okraju. Govorili so tudi o problemu zaposlitve vajencev. Za rešitev tega vprašanja bodo sklicali posebno komisijo predstavnikov raznih ustanov in množičnih organizacij. Na seji te komisije ki bo 7. aprila v Kopru, bodo predstavniki o- ne večerne kmetijske šole, na Holandskem pa je v veljavi celo zakon, da dedič ne more prevzeti posestva, če nima zato potrebne strokovne izobraz-j be. Mladinski odbor se je strinjal da se predlaga okrajnemu ljuds emu odboru, da bi v bližnji bodočnosti sprejel sklep o obvoznem posečanju kmetijskih večernih tečajev, kar bi precej koristilo napredku tukajšnega kmetijstva. Odpusti in suspenzije industrijskih dela« V ladjedelnici ((Navale Giu-liano« bodo v soboto odpustili 25 delavcev, ki so bili najeti za določen rok; v kratkem bodo odpustili še nadaljnjih 50 delavcev. Ce ne bo novih naročil, bo tudi 'tej mali ladjedelnici primanjkalo dela. Zato se bojijo, da bi lahko sledili tudi odpusti stalnih delavcev. V Tržaškem arzenalu nameravajo pa zaradi pomanjkanja dela suspendirati delavce, in sicer tako, da bi prišli pri suspenziji polagoma vsi na vrsto. To je ze'o čudno ravnanje, če pomislimo, da so mnogi delavci doslej opravljali nadure. K stvari se bomo še povrnili. drugi člani vodstva omenjene je objavijeri dopis nekega čla-družbe so preprečevali, da bi na^ protestira proti poizku- se tudi v njihovi pristaniški družbi uveljavila kominfor-movska nestrpnost, prav zato pa ni bilo na zadnjih volitvah proti njim večjega nasprotovanja in so zato dobili veliko večino glasov. To je le dokaz, da zahtevajo delavci demokratične metode v notranjem življenju družbe in da so nasprotni vsakemu monopolu. Zato nimajo kominformovci nobene pravice kričati o zmagi in enotnosti, saj se ta enotnost ni uresničila na podlagi njihovih gesel, 'ali take vsiljene ((demokracije«, kot je prav njim pri srcu. Zato je vse njih besedičenje o uspehu le koša-tenje s tujim perjem. V nedeljo bodo še volitve pristaniške družbe za raztovarjanje premoga in rud, s či- som nekaterih strank, ki se hočejo polastiti Delavskih zadrug. Prispevek k isti diskusiji predstavlja tudi daljši polemični članek o vplivu zadrug na cene. Zadruge, katerim ne gre za dobiček, namreč lahko prodajajo vse predmete po normalnih cenah in ne smejo slediti raznim špekulativnim skokom cen. Na ta način uravnavajo tržišče in mnogo pripomorejo k stabilnim cenam živil. Položaj pri klavnici na Opčinah še ni rešen Vprašanje občinske klavnice na Opčinah, ki smo ga pred nedavnim postavili v našem ^ ° T dnevniku je naletelo na ugo- mer bodo izbrani odbori vod-i , , • J v,i stva vseh treh družb. Ko pa den odmev Pn občinskem hi bodo volitve mimo, bo treba začeti reševati najvažnejša vprašanja pristaniških delavcev in sicer upokojitev starih delavcev, dopolnilni pokojninski sklad in vključitev začasnih delavcev med stalne čla- pu nnmoTRAJNi in zapleteni preiskavi ARETACIJA SPRETNIH ljubiteljev tuje lastnine Aretirani tudi prodajalci in kupci ukradenega Ma-ga iz avtomobila nekega angleškega državljana gienskem uradu. Ze nekaj dni po objavljenem članku, v ka- Gozdnl požar or Bazovici Okoli 17.15 se je iz neznanih razlogov razvil v gozdu Mala Gročana pri Bazovici požar, ki je v kratkem zajel 2.rV0 kvadratnih metrov površine. Po skoro enournem delu so gasilci in agenti gozdne policije pogasili plamene. Ogenj je uničil preče šnje število 2 do 3 metre visokih smrek. Gozd je last neke osebe, ki do sedaj še ni bila identificirana. Skoda znaša okoli 300.000 lir. Osvobodilna fronta SESTANEK MESTNEGA AKTIVA OF Danes 26, t. m. ob 19.30 bo v tajništvu OF v Ul. R. Manna sestanek mestnega aktiva OF. Na dnevnem redu; Osvobodilna fronta ln aktualni kulturno-prosvetni problemi. Vabljeni tudi vsi člani okrajnih, rajonskih in sektorskih odborov. KRAJEVNI ODBOR OF NABREŽINA Vpisovanje novih članov OF v Nabrežini je vsak torek in petek od 20. do 22. ure v kulturnem domu «Igo Gruden« in se zaključi dne 31. t. m. Člane, ki še nimajo izkaznice OF za leto 1953, vabimo, da se oglasijo ha sedežu organizacije v torek in petek od 20. do 22. ure. Ljudska prpdvota PREDAVATELJSKI VEČER NA OPČINAH V petek 27. t. m. ob 20.30 uri bo v kino dvorani na Opčinah ,. i Predavateljski večer. Dr. Robert terem smo prikazali nehigie- j-jjavaty bo predaval o jetiki, nične razmere zaradi zamaše- | Predvajana bosta zdravstvena fil-nega odvodnega kanala, so na ma «V obrambi zdravja« in «Bor-mesto prišli občinski uslužben- ba proti jetiki«, ter zgodovinsko ci z avtomobilsko črpalko za iz- 5£lr,^za,rsk® praznjevanje greznic in v dveh . op"nci slovemJI>>- Vabljeni vsi dneh izčrpali vso nesnago, ki1 Popoldne 3. t m. je neki angleški državljan, ki je prišel v Trst in se nastanil v hotelu «Excelsior», prijavil policiji, da so mu v noči med 2. in 3. marcem neznani zlikovci u-kradli iz njegovega avtomobila ki ga je pustil v bližini hotela, dežni plašč, daljnogled znamke «Zoiss» računski stroj znamke «Curta» s pločevinastim kovčkom, električni o-gre 'alnik in slamnat kovček v katerem je hranil ne.iaj posod. Skoda ki jo je Anglež sam u-gotovil, je znašala okoli 150.000 hr. , Policija je takoj uvedla preiskavo in izvedela, da je neki Giacomo. ki se je vedno potikal v okolici Cavane, pred dnevi kupil neki računski stroj, Na podlagi teh obvestil so agenti idei tificirali Giaco-m? za 27-letnega mesarja Gia-coma Marcherio z Borznega trga 4 katerega so 9. t. m. tudi aretirali. Pri njem so tedaj našli pol.co zastavljalnice izdano na njegovo ime za računski stroj, za katerega so mu izplačali 8000 lir. Polico so seveda zaplenili in Marcherio zaslišali. Ta je izjavil, da mu je stroj dal 22 letni Alfredo Cucoch, brez stalnega bivališča, proti plačilu 2.000 lir. Naslednjega dne je zastavil stroj in plačal Cucochu 1.500 lir. 10. t. m so are irali tudi Cucocha, ki je med zasliševanjem izjavil, da mu je stroj podarila neka oseba, ki je ne pozna ne po imenu ne po priimku in da je tega prodal Marcheriju za 5.000 lir, Ker pa se je Cucoch družil z znanim 19-letnim Sergiom Schulzem iz Ul. del Rivo, so tudi slednjega aretirali in ga odpeljali na policijo, kjer so mu med pregledom našli velik nož. Cim so fanta pripeljali na policijo, se je ta pognal proti dvema steklenima vratoma, to da neki agei t ga je še pravočasno ustavil. Schulz je seveda reagiral in agenta pošteno obr cal, toda kaj kmalu je bil prisiljen k pokornosti. Vse tri so .lato izročili za-vpz'.ritemu voiaš em sodišču Na seji so še govorili o po-krajneg« odbora mladine ob- delitvi diplom mladinskima ravnavaii podatke o zaposle- aktivoma v Montinjanu in nosti, n*zaposlenosti in željah Sečjolah, ki lu je na predlog \ toda predsednik je odločil da mladine ki se želi učiti obrti, okrajnega odbora mladine kot j naj se z zadevo ukvarja eivil- Te podatke so že začeli zbi-1 najboljša odlikoval glavni od-j no sodišče Istega dne so vse rati. 1 bor mladine Slovenije je ukradnega blaga Zolio pa neprevidnega nakupa Schulz se bo moraj nadalje zagovarjati tudi zaradi posesti noža. Policija še vedno vodi preiskavo \ up»nju, da izsledi izročili letečemu oddelku, ki je tudi ostalo ukradeno blago. nadaljeval s preiskavo. Ker preiskovalne organe Cu-cocheve izjave niso zadovoljile, so takoj poslali v staro mesto svoje agente ki so nadaljevali s preiskavo. Se istega dne so aretirali kar tri osebe in sicer 27-letnega Fedela Cniarazzija iz Ul. Cavezeni, 18-letnega Ser-gia Dominija s Trga sv. Lucije in 22-letrega Salvatora zolio iz Ul. dei Porta, katere so tudi taxoj zaslišali. Med zasliševanjem je prišlo na dan, da s.a prva dva prejela od Cuco-cna daljnogled z nalogo, da ga prodata, medtem ko je tretji Kupil daljnogled za 5.00o lir. Od prejete vsote sta si Chia-razzo in Domini pridržala 2000 lir to je vsak po 1.000 lir, medtem ko sta 3.000 lir oddala Cucochu. Ob predaji denarja je bil prisoten tudi Schulz. Cucocha so agenti ponovno zaslišali in ker je uvidel da vedo vse, je priznal tatvino ter dodal, da Schulza ni bilo poleg. Kar se tiče dežnega plašča in slamnatega kovoeica je Cucoch izjavil, da ju je pustil v vozilu. Jasno je, da so tudi Scnuiza ponovno zaslišali in tudi ta je priznal tatvino ter dodal, da je Cucoch sodeloval le kot opazovalec 7a stroj in daljnogled je od Cucocha prejel 3.000 tir. , Policija je nadaljevala s preiskavo in je končno 18. t. m. ustavila 23-letnega šoferja Kinaida re Carlija iz Ul. Brun-ner, ki je izjavil, da mu je Cucoch 8. t. m. prodal na Trgu Cavana za 2.0iA> lir dežni plašč znamke tu.eed Austin«. Ker pa mu je zmanjkalo denarja je plašč' dva di.i kasneje prodal neaemu neznancu na Ul. Ros-setti za 2-800 lir. Policija je seveda vse prijavila sodišču in sicer Cucocha in Schulza pod obtožbo tatvine, medtem ko je vse druge iz- ; „„„„„„„i„„ pustila na začasno svobodo ter j j, nui|ani| ydr) vfata _ obtožna Marcherio. Chiarazzo, vstopu se mu je nudil pretres. Dominija in De Carlija proda- ]jiv prizor Skozi odprta vra- se je v devetih mesecih nabrala v dolinici pred klavnico. Pričakovati je bilo, da bo tehnični urad pričel takoj z gradnjo bazenov, v katerih naj bi se filtrirala voda in kri, vendar se to ni zgodilo. Tako so predvčerajšnjim zopet klali in kri je prodrla na površje v že izsušeni dolinici ter jo preplavila. Danes bodo zopet klali in morda tudi jutri in v dolinici bo vedno več nesnage. Iz statističnih podatkov je razvidno, da so v januarju v omenjeni klavnici zaklali deset volov štiri bike, 45 krav, 41 telet in 5 koštrunov, v februarju pa 13 volov, dva bika, 18 krav in 32 telet. Pri tem je treba poudariti, da sta januar in februar za klanje najslabša, kajti kmetje imajo doma še dovolj prašičjega mesa ter je zaradi tega povpraševanje po svežem mesu manjše. Ce pomislimo, da se vse drobovje zakiane živine izpira v klavnici in da ta voda odteka v zamašen kanal in udarja nato na površje, si lahko približno predstavimo razburjenje prebivalstva, ki stanuje v bližini klavnice in mora trpeti smrad, ki izhaja iz že omenjene nastale greznice. Ce hoče občina v najkrajšem času rešiti vprašanje openske klavnice, tedaj je potrebno le eno; izprazniti greznico, izkopati vso nesnago, nato pa klavnico zapreti za toliko dni, dokler ne bodo zgrajeni bazeni, kjer se bosta kri in voda filtrirala. Edinole na ta način bo rešeno vprašanje, ki ovzroča bližnjim sosedom to* P° liko nevšečnosti. Ob tej priložnosti naj še omenimo, da je lastnik bližnjega svinjaka v zadnjih dneh dodobra očistil gnojišče, kar pa nikakor ne zadostuje. Higienski urad bo moral kljub temu od lastnika doseči, da bo zgradil greznico, ki bo preprečevala širjenje smradu, ki ni nič manjši od onega, ki izhaja iz klavniške greznice. PREDAVANJE V BARKOVLJAH V petek 27. t. m. bo v prostorih barkovljanskega prosvetnega društva predaval tov. Zorzut Ludvik o Beneški Sloveniji. Predavanje bodo spremljale skioptlčne slike. Začetek p;, edavanja od 20.45. Vabljeni k številni udeležbi. PEVSKI ZBOR PD NABREŽINA obvešča pevce, da bo redna vaja v petek 27. t. m. ob določeni uri. Naj nihče ne manjka. PD »IVAN CANKAR« Vsi odborniki šentjakobskega PD elvan Cankar« so vabljeni na redno odborovo selo, k1 bo danes 26. t. m. ob 20.30 na društvenem sedežu. PD »ZARJA V SVOBODI« V SEMPOLAJU priredi danes 26. marca ob 20.30 v svojem sedežu predavanje tovariša Ludvika Zorzuta «Beneška Slovenija v besedi in sliki«. Vabimo vaščane, da se predavanja u-deležijo v čim večjem številu. Danes, četrtek 26. Emanuel, onj it Sonce vzide ob 5.58 M Luni 18.24. Dolžina dneva ^ vzide ob 14.33 in zatone Jutri, peten »• Rupert, Srdan Vil G ZA TKZASKO OZEMLJE V petek 27. t. m, ob 20. uri gostovanje V PIRANU z Budakovo dramo K M ET E Z" V stanovanju se jo obesil Ko se je včeraj ob 21.14 28-letni Karel Furlan, stanujoč v Ul. D’Annunzio 70 vrnil domov, je našel vhodna vrata svojega stanovanja zaprta od znotraj. Ker je vedel, da je takrat, ko je odšel z doma o-stal doma samo njegov oče 54-letnj Marij Furlan, se mu a in je nasilno vdrl vrata. Takoj ob ta stranišča je videl bingljat truplo svojega očeta, ki je viselo na vrvi, pritrjeni na počez postavljeni drog Ker oče ni dajal več nobenih znakov življenja, je sin poklical policijo, ki je na mesto takoj po- IZLET MOTOCIKLISTOV Motoklub «Skeden1» s sedežem v Skedenjskl ulici 122 organizira izlet motociklistov na Bled. v O-redno odborovo selo, k' bo danes 26. t. m. ob 20.30 na društvenem sedežu IZLET PDT NA VOLNIK Odhod 29. t. m. ob 9. uri s Trga Oberdnn (tram va teka postala Trst — Opčine) in z Opčin ob 10. uri. IZLET PDT 12. aprila priredi PDT Izlet na Učko, Reko in v Opatijo, Vpisovanje do 2. aprila na sedežu v Ul. Machiavelli 13-11 od 18. do 19. ure. IZLET V LJUBLJANO Motoklub Adriia iz Doline organizira izlet v Ljubljano v nedeljo 5. in ponedellek 6. aprila. Vpisovanje na sedežu v Dolini v večernih urah še danes 26. t. m. IZLET MOTOKLUBA »JADRAN« Motoklub «Jadran z Opčin obvešča člane, da priredi dvodnevni 6. IV. Vpteovanle na sedežu še dares 26. t. m. od 19 do 21, ure. Istočasno obvešča odbor vse člane, ki so plačah članarino, da so vabllenl na občni, zbor, ki bo v nedello 29. t. m. ob 9. url zlu-tral na sedežu kluba v Konko neski ulici št. 1. HOJSTVA. SMRT! IN POHOKF Dne 25. marca 1953 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, poroke so bile 3, umrlo pa je 5 oseb. POROČILI SO SE: volak ame riške votške James A. Covle In gospodinja Glovanna Bon, mehanik Federlco Furlani In prodaial ka Doris Peran, barist Lucio. Fac co In frizerka Leda Cernecca. UMRLI SO; 53-letna Antonia BeUettl, 63-letni Giuseppe Carli, 83-letna Ana Herbič, 82-letna Rosa Slmec vd. Pregari, 78-letnl Ar-turo Marzollnl. TELEFONSKE ZA PRIMER Rdeči krit: Gasilci: Policiia ŠTEVILKE NUJNOSTI 86 61 2 21 2-23 GLASBHIVA MATICA V lit srt Sezona 1952—1953 VI. KONCERT V ponedeljek 30. t. m. ob 21. uri bo v AVDITORIJU Sodelujejo: Ljubljanski godalni kvai^ tet (Leon Pfeifer, Albert Dermelj, Vinko Šušteršič, Cenda Šedlbauer); harfistka Jelica Pertot-Porto-grandi; mezzosopranistka Elsa Karlovac in violist Srečko Zalokar. Vabila .so na razpolago v Ul. Roma 15/11. (SHPZ) od 10. do 13. in od 17. do 19. ure od petka dalje. GLASBENO PREDAVANJE Glasbena Matica priredi v soboto 28. t. m. ob 20-30 v Gregorčičevi dvorani SHPZ Ulica Roma 15/11 predavanje „0 RAZVOJU ODRSKb GLASBh VRI SLOVENCIH« Predaval bo dr. Dragotin Cvetko, prof. Akademije za glasbo v Ljublja-. ni. Vstop prost. Ljubitelji glas-be so vljudno vabljeni, da se polncHŠtevil-no udeleže. Odbor ( GI.EUALIŠČE VERDI ) Danes zvečer ob 20.30 ponovite «Dvogovor Karmeličank«. To bo poslovilni nastop skupina «Male-iga teatra« iz Rima. JUTRI SOFOKLEJEVA oELEKTRA« Z «Elektro», ki jo bodo predvajali tudi v soboto, prične jutri ob 21. nastopati v gledališču Verdi skupina ((Malega teatra« iz Milana pod vodstvom Pavla Grassija in Giorgia Strehlerja. Prodaja vstopnic se začne jutri. V nedeljo bo skupina nastopila S Pirandel-lovo komedijo «6 oseb išče avtorja«, v ponedeljek in torek z «E-lizabeto Angleško«, v sredo in četrtek s Sartrovim «Koles.iem». H/A ADEX IZLETI 11. IN 12. APRILA 1953 ♦ IZLET V NOVO GORICO-HAN/'L MOSTNA SDČI-TOLMIN KOBARID- BOVEC FULO ROVINJ BUZET 12. IN 13. APRILA 1953 IZLET V ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK in na PiVKO Vpisovanje do 30. t. m. pri «Adria-Express». Ul. F. Severo 5-b - Tel. 29243. Rosseiti. ivJU- 'e.rnas, četrti«,, JapauesJ-,n R,enlti *ti», JaLuu,^r,._|ii0 R:enzu:i( na ^est?ž,n-18Jscarai«^ Excelsior. 15.30: ‘^^nor b Stevvart Granger. n, j s ker, Janet I-e.gn., | ct!rO Nazionale. 16.00: «P- VEt, !> Fernandel, Louis rie Bell. hrei Itd, Feni c e. 16.30: *Krlž toJUJ®: Carlo Ninchl. F.r|S?»Kf^J Filodrammafico. I«-0"- tf blata«, Gary Coope film. »sne# Arcobaleno. >—-j, tiKUjn. Kilimandžaru«, O , Bri Hayward, Ava Gan" ,ilm- ..in- «Dsm*iv Astra Ro'an 16-3®- M,rtl Humprey Bogarb ,0),\9 Grattacielo (Ul. Bat Gjna I/ I «Zena za eno noč«. cin0FI brigida, Nad;a G .’ |S|FI vi, Paolo StoppP. _rfpoVtfll cioli Mladoletnim » ^ I Aiabarda. 15.30. ^ \f f smejale«. Jenifer , ce Olivi er. ,, geni*’’ Ariston. 16.00: i Grant. Irene RH.Vjij*!! Armonia. 15.30: ^ lovec«. Variete «• ll M. Marcelli. , pol j Aurora. 15.30: prjt ja«, najboll znani etdes ; Barvni film. , Ideale. 16.00: «Ver£ pA; nje«, L. Tierney,''■ssj) F. Impero. 16.00: cik^Sl les Boyer, Lind* g |«^ Jordan. Mladnl«® let prepovedano. Italia. 16.00: «Drfr>ic»l! Norma Shearer. u . Charles Laughton. Visle. 16.00: nečanskega ti. Ljubezenska 5 Kino ob morju. 16_°L [# sko strašilo«, Gha j a M. 0'Brien, R. s Massimo. 16.00: ®c-cni)lr, m Indije«, Jean S3rW (f Patricia Walters. ]t Moderno. 16.00: <1p,Inp!€/if Dino Scotti, Snvona. 15.00: ^ nandel, G:no f Secolo. 16.00: «Rcti Jf volk«, John Wg Vittorio Veneto. nje za pravične«-Eleonora Parkeif,s«fi ^ nedix. Film je P°= fl(0j Sidneya Kinysie unjt# Azzurro. 16.00: «” -icH*’ , gozdni tovariši«. | M 1 > Joan Rice. Bari Belvedere. Franciscu«, Gle2Sli si > Marconi. 16.00: »J* pjrd- 14.00: «Sne Pedi, v da Valli, film. ' Glenn M. Freeman.^^ Novo cine. 16.00 Odeonf' 16.00: «KnJt«' j Sabu. Barvni Radio. 1600: jt j Chandler. M. W ""TjfCJ ČETRTEK, 26- U O A K 1 * K 254.6 m al' SFj 17.40 Jugoslovanov* k mi in plesi. 18-D p{Popularne partizan® Iz ljudske revolucb ^ p ba iz filma - dah>i,sS>; priredbi Bojana .j u ^ Večerne vesti. lahko noč. 23.30 306.1 m a" 9 , 11.30 Lahki .ork,2.45 vsakega nekaj. nist> f : Slovenščina za cBa. 1 pUr Pestra upcfn^ffjvens®1^ #r j čila. 20.00 SWV' kvinteti in ofcteti-ninov: Finale iz . f /j melodiie. 23.13 f rBfii melodije, —v Polnočna glasba-,r n S 11.15 PrUjriJtJ^.jO Operna glasba- „ 21.30 nasven. prenos iz RlrfHerl&H koncert, chrigiri vSK rajan. 22.15 Na «uNi0jl! Svetovno zn^ jet* varovalnih tBsT . 1828 ,AeLDlR'V0?9 UV:.V,A«12 - 59l, in-ra oddaja u ZB Pr' siO io° <1 Dobriča Coslč: Dobriča Coslč: AdleSlč: F. Jovine: Cesare Bei; Cukovskl: DOBITE JIH Daleč je »n«*. Altajske, prlp0^ eleKtr , . Od mehanike 0 ■ tfi° ke. broš. . • ’ po*1’ ppl' Polja Sacrament«. ike»,F , Potovanje piščeta , . ^avljlce.-polP>atnippjAHV' V SLOVENSKIH GORICI IN SESLJA i / (( na in na podeželj e “iif du°kr?fciia>> se je v zad-■ /i številkah pri.ela ba- UhL Vpra:ani\. ^ se tfiejo ’n ne Ja na sP^šno »e, kaki n finske obči-sle) Trn Sm° bili ”a-e"i do-2Mnier,n St’ ;e. to Posledica odbora ci on j a glavnega tveze v ovenske demokratske dr,’im ob' • > marca* 0h*» *!>emokraciia» 6. Pod »,,) a krajši članek n“ Pro* °i-UOm ,(Lesna zadruga bro!£»“”.• v katerem «do-tafca S0{°!TnirJani dopisnik pre-drUge . . nad poslovanjem za-'n n» k * Se ze nevarno maja Kot dolgo vzdržala». mr^je°zar^eli' ie vodstvo kravla,, ,0*' ■ netočneBa in Sevalo „TlVna ,poročila k nht • ((Demokracije«, lS^nP0p:aMfc> fci0Q 3e feild o emoknacija» tudi ob- *«eri ' k T0Čil°- ki aa je v tej toka, Blasil° SDZ. je *ntarT°Parno in brez ko' l»j ; eeprau postavlja na ilanJca jltVe iz prejšnjega kčtio r P0Pravka je namreč ttaa niZVliU0' da se zadru3a dolg „ ,ne maje in da bo še Čin di?„ ■ot’aIa — na us°fc tia-ieijj ’ ot si to morda kdo St jj *m° 0 delovanju zadru-daljii iJrCc* nedavnim objavili d°iamok' nal °b te> prlliki v todni/am-° nekai PriP°mb-»let vr Casu lesni Pro' 2na tUjCe3 “Podel, kar se po-nifc0u * na zaposlitvi zadruž-ttr,a-n ' natovarjajo ali izto-staji/K°a°one na proseški po-n° za„J,“b. temu pa je dne v lenih poo sicer ne temveč i st*n\L/aTeč' "" ~ - **. kamor prihaja žv 0 2HDn r . ‘emu pa je dne v •judi, J 6,101 Povprečno po 25 2 !es’oni St°er ne delajo samo 2na,l0 •’ tnvei tudi z živino »taji Mp Parnreč, da so ob po-tila ki Vl' komor prihaja ti-d’eatt J° Uuošajo iz sosednih 'kteiši™ °dpremljajo najraz- Ker je_ }upeem_ 2adru,,eS^an,je del° pT0$e' n° no glavnem nauc- ®**o terProniet 2 lesom in ži- *‘«eB n J« zaradi tega zapo- **drn-e . atno, tšče vodstvo {ili°B ri.?6 časa novih Sli >tajn„ajs katerimi bi d. Ni reI° in s tem seveda kot sinoeCa^ viz dohodkov. !s nekai ZPedeli. ima vodstvo se Pa nkretnih načrtov, ?°° ne (j12 Tazumljivih razlo- Jtndar j030 tQkoj uresničiti. Zsčason, Prepnieoni, da jim »Nje > ° UsPel° ustanoviti š^dvom predelavo iesa, kar 1 k i2h„r° m“O0o pripomo-Podnv i zadružnega e9a stania na dose- tarske/n Z , Na, _„SQ stanja. ®onkt, nekaj pripomb Pr0- " *D' «bj, °0( ?®nefc 'rfU"l° namrečt da nekdo, ki n nekaj pripomb Tijibori r? >’ »i &a Je prat; tako .®°taviin!L Ja «Demokracijar>, ?®neL. namreč da je VJe neKao, KI ^tda • f,e^ daled ati ^ ». Ce’ kjf ‘a a je Bo *s. «i namreč res, P Piten- *. eonetnarjena tn za-N in res’ da je malo Je Bn v*. namreč Nie«. * jsonemarjena in N in i-res, da je malo le-e k Potil ■ biš a!i gospodar-0 ntes p'3: w> res, da tila-^kvar-^ ehivalci «neke tirste , Ctart)c0ni meščanski duh» itd. Netjg r “ojbrž ne tie, da so ? »edjj* pl°sta«lja!a Plave in .občine ot,enske uasi miljske .erten’ Je fazuidno tudi tz in-:°ka fcj. nekega Teodor a V.N r,a kominformistič- "da „9resn kritiziral ob H-r 1 ” dovoljni meri in vjar a2umcla položaja v k ^*®ko tjjnoijr . n Planjah. »Demo-(. j® u na* Pmporočili, da poti'’. ki hnrfC Uns' suo^e dopisni-u*' Polo-tQ° 2Pali Kritično oce-,*Ne,k’ 'n ne tako. kot so kln3e je n i PIanje Tako pi- ,JU Pisati n9 USe0a žali'vo- r, ^ , u^azani slov en- m del« čo k° f0 ni Te* ~ P“ž k 9nj pa i J1 nikomur, naj-or^J«». n?51" kot je .Demo- V vrstah francoskih komunistov so se med vsemi najbolj omenjala tri imena: Thorez, Duclos in Marty. Dolgo vrsto let so bili ti trije simbol za francosko KP Danes so samo še imena. Tudi za nje se kre. meljske ure usodno pomikajo proti dvanajsti. Thorez se zdravi v Moskvi in vse kaže, da bo prav kmalu dokončno «ozdravljen». Duclos je v nezavidljivem položaju, Andre Marty pa je, kakor znano, že lep čas odžagan. Andre Marty! Sin na smrt obsojenega komunarda. revolucionar, ki je vlival strah s svojo brutalnostjo in spoštova. nje s svojo asketsko krepostjo, junak črnomorskega upora, fa. natični komisar internacionalnih brigad, ko se je bila bitka za Španijo. Do nedavnega ni bilo v SZ reke ne morja, ki bi po njem ne plula ladja, po njem imenovana. Nešteti kolhozi in tovarne so se čutili počaščene, če so se smeli imenovati po njem. Bil je edini od zamejskih komunistov, ki ga je Stalin imel za vrednega, da ga omeni v svoji Zgodovini VKP(b). Njegovo ime in živ-Ijenje sta bila ovita v legendo, ki mu je zagotovila edinstveno mesto v vrstah revolu. cionarnih korifejev. Stalinu pa, razen svoje last-ne, ni bila všeč nobena druga legenda, in tudi njegova ne. Treba jo je bilo torej izbrisa, ti, uničiti, da bi ne ostalo po njej prav ničesar več. Procedura se je začela davno tega. menda že takrat, ko je Ernst Hemmingway zbiral v Soaniji gradivo za svoj roman «Komu zvoni«, in še prej. Kako se je končala, je tudi znano. Najprej so ga obtožili «frakciona-štva«, «osebne ambicije«, «le. vega avanturizma« itd., potem je prišlo na vrsto «nezaupanle v SZ«, nato pa najhujše: ((podcenjevanje varnostnih organov SZ«. Sledila je izključitev iz partije, s tem v zvezi silovita gonja; končno ga je na ukaz partije zapustila žena, nakar so ga pognali še iz stanovanja. Kljub temu še ni dal znaka, da bi hotel poklekniti, kar zbuja precejšnjo skrb pri vseh ki so bili njegovi sodniki. Od vseh strani prihajajo na CK francoske partije pisma, ki jih pošiljajo osnovne organizacije in se v njih obsoja postopek proti Martyju. Podpredsednik Združenja črnomorskih borcev in eden voditeljev ter organizatorjev upora francoskih mornarjev leta 1919. Marcel Vuillemain, je v zvezi z Mar-tyjevo izključitvijo izstopil iz partiie, V pismu, ki ga je po. slal sekretarju svoje celice pravi; «Potem ko sem resno proučil poročilo Centralnega komiteja, sem prišel da zaključka, da se tovariš Mart v ni pregrešil zoper delavski razred Fostopki, ki ste jih pod-vzeli, da bi ga diskreditirali, so nezaslišani... Obvestite član stvo celice, da sem pripadal Komunistični partiji Francije da pa odklanjam še naprej pripadati partiji Thoreza». Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Kaže da tudi položaj Duclosa ni najbolj rož. nat. Sicer pa bi za njim nihče ne žaloval, ker je zaradi svoje neiskrenosti, prezirljivega odnosa do ljudi in drugih po-dobnih lastnosti skrajno nepriljubljen. Poleg tega se še danes ne ve, kje je bil in kaj je delal med vojno. Neki viden predstavnik francoskega odporniškega gibanja trdi, da se je ves čas vojne skrival v nekem samostanu pri Parizu. Ob priliki znanih demonstracij, ko je bil Duclos aretiran, je prišlo med časopisoma «Le Figaro« in «Humanitč» do zanimive polemike Prvi je namreč postavil drugemu sle-deče vprašanje: «Kje je referat Duclosa o razkolu v švicarski partiji dela?« «Humani-te» je odgovoril: «Ta je v rokah policije. Ukraden je bil na sedežu centralnega komiteja ob priliki preiskave dne 31. maja 1952. Zahvaljujoč se preiskovalnemu sodniku je prišel v roke francoski obveščevalni službi...« Zatem je francosko časopisje začelo objavljati informacije o poslih, ki jih je Duclos opravljal v Švici leta 1947 in 1948 o nje-govih zvezah z Arturom Lon-donom, ki je z njim izvrši1 prenos večjih denarnih vsot na račun Trgovske banke za severno Evropo, s sedežem v Parizu. Nad 90 odstotkov akcij te banke, ki vodi celotno finar.č no politiko KP Franci »e i» last dveh sovjetskih državnih bank. Kavnateij banke ie bi takrat Braun, mož Magdalene Braun, bivšega poslanca CK Francije in podpredsednika francoskega parlamenta Za finančno poslovanje in kontrolo sta v centralnem komiteju odgovarjala Dutiel in Gosna, prav tako poslanca KPF. Vse te ljudi je doletela čud-na usoda. Dutiel se je smrtno ponesrečil z avtom. Gosnova žena, tudi poslanec KRF, je lansko leto izvršila samomor. Magdalena Braun ni več kandidirala, njen mož pa je bil odstavljen s položaja ravnate. Ija Trgovske banke. Artur London je bil v Pragi obešen skupaj s Slanskim. Ostal je samo Duclos, in tu. di njemu se že majejo tla pod nogami. Ko je bil izpuščen in je na svojem mestu namestnika generalnega sekretarja na. šel brezobzirnega Lecoeurja, je spoznal, da gre tudi njegova zvezda k zatonu, O Thorezovi bolezni in o njegovem zdravljenju v SZ so časopisi že marsikaj pisali. Kaj bolj točnega pa se o tem ne ve. Povsem zanesljivi in točni sta samo dve stvari, in sicer, da so ga 12. novembra 1950 z letalom odpeljali v Moskvo, kjer bi se moral zdraviti, in drugič, da traja to zdrav- ljenje že predolgo ter se sploh ne ve, kako dolgo bo še tra-jalo. Na septembrskem sestanku plenuma KPF je Duclos izjavil, da je to zadnji sestanek, ki je na njem Thorez odsoten. Toda že na sledečem sestanku je Cachin moral priznati, da Thorez ((vendarle ne bo mogel biti prisoten«, pa ne iz «zdrav. stvenih razlogov«, pač pa za-to, ker ga je politbiro zaprosil, naj zaradi ((trenutnih političnih okolnosti« še nekaj časa ostane v SZ. To je bilo prvič, da so kot vzrok Thorezove zakasnitve navedli politične raz. loge. Gotovo je, da v te ((politične« argumentacije malokdo verjame, še posebno odkar so aretirali skupino sovjetskih zdravnikov, med njimi Gruen-steina in Vinogradova, ki sta zdravila Thoreza, Prejkone ča. ka generalnega sekretarja francoske partije ista usoda, ki je že bila doletela Gorkega, 2danova, Dimitrova in neštete druge. Chagall: Presenečenje voznika V MALI VERDIJEVI DVORANI IN V GALERIJI ROSSONI IN PIDI razstavljajo svoja dela Circolo della cultura je priredil v mali dvorani gledališča Verdi razstavo nekaj grajičnih del Marca Chagalla iz njegove zbirke ilustracij La Fontainovih basni. Chagall (Sagal) je slikar, ki si je pridobil v času svojega bivanja v Parizu p oseben sloves. Kot umetnik stoji na skrajni levici ekspresionistov, ki upodabljajo zunanji svet samo kot zamisel občutenega metafizičnega sveta in se hočejo otresti zvez z naravo. Njegova značilna dela razodevajo,, da je prej futurist v italijanskem pomenu kakor kubist. V sebi ima žilico bajne fantazije in hotene infantilne note; z veseljem prenaša svoje osebnosti v neresničen svet ter jih postavlja zopet v neresnične odnose s predmeti, ki jih obdajajo. Chagall prikazuje v svojih BRIGADII GENERAL FITZROI Mac LEAM il SRCE im TITU AngliišM brlgadni general Fitzroj/ HlacLean je bil » zadnji tojni šeF anglešbe vnjašlse misije pri vrhovnem šlabu !\1UV IVI«pisal je bnjign „Srečanje na l/«hodu“ (Haslern Apprnachs) - llanes je pnslanec konservativne stranke v spod- ji zbornici - Pred kratkim je v znani ameriški reviji „Fore'gn Affairs“ objavil članek o maršalu Tilu, ki ga v prevodu objavljamo spodaj - Kljub svojemu nasprotnemu političnemu prepričanju, priznava veličino borbe jugoslovanskih narodov, zlasti pa njene osrednje osebnosti, maršala Tila Ko sem se leta 1943 spustil s padalom v Jugoslavijo, je bil Tito za zunanji svet še vedno nepoznana osebnost. Nekateri so govorili, da je ženska, drugi so uporabljali njegovo ime kot označbo za neki odbor, tretji pa so trdili, da ga sploh ni. Pred litom Po dolgi poti, po divjih hribovitih krajih sem dospel do ruševin starega mesteca, v katerem so na visokem bregu nad reko imeli partizani svoj glavni stan. Stražar me je u-stavil in ko sem mu povedal geslo, me je ob porušenih zidovih pripeljal do odprtega kraja, kjer je pod drevesom, ob trepetajoči luči, sedel človek, ves poglobljen v proučevanje zemljepisne karte Ko sem vstopil, mi je prišel Tito nasproti. Bil je srednje visok, obrit, ožgan od sonca, njegov obraz je bil bolj suh ter je imel pravilne poteze.Njegovi lasje so bili jekleriosivi. Imel je zelo energična usta in svetloplave oči. Oblečen je bil v čisto, temno obleko brez vsake oznake čina. Edina spre. memba je bila okusna pisana kravata. Stisnila sva si roke ter sedla. Neki partizan s (cšmajserjem« čez hrbet, nama je prinesel steklenico slivovke. Kmalu sva se poglobila v razgovor. Y. času najinega razgovora so bile njegove oči zelo žive: Tito je človek, ki mu verjetno malo kaj ubeži. Ko sem mu postavil kako vprašanje ali dal kak predlog, so bili njegovi odgovori jasni in zaključni. Partizanski način vojskovanja S Titom in njegovimi partizani sem preživel leto in pol. Vojna, ki so jo začeli, je bila čudna; ogorčena in brez milosti Milosti v tej vojni niso po. znali, niti je pričakovali. Usta. ljene fronte ni bilo. Partizani so bili v stalnem premikanju ter so napadali sovražnika tam, kjer je najmanj pričakoval. Nato so se umaknili v gozdove in gore ter onemogočili sovražniku, čim več je pač bilo mogoče, da bi mu postali u-staljen cilj, proti kateremu bi on lahko usmeril svoje protinapade. Ce so hoteli doseči uspehe proti dobro oboroženemu in oskrbovanemu sovražniku, je bilo bistveno važno obdržati iniciativo ter ne dopustiti, da bi iniciativo prevzel sovražnik. Bistveno važno je bilo, da so bili vsaj toliko brez milosti, kot je bil brez milosti njihov najbolj milosten sovražnik. Realizem, hrabrost in naiodni ponos Tito je v odporniško vojno proti Nemcem vnesel iste zna. čilnosti, ki so mu do sedaj v tako obilni meri koristile. In to so; hrabrost, realizem, neusmiljena odločnost in jasnost cilja, iznajdljivost, prilagodlji. vost in zdrav razum. On je na. ..T^ha« k- Kot je »Demo-lcth>no!(Zatr3uie. da mu je ln resničnost nad avtomobila SsSjgjffllsasa ;s£ Ra» Lpio naihi'»]e Poredil pre-l°mi!lritaOskcI ®JSeKa «leteče-'rkas*a- «Su uŠportne8a av" »IT* Štirni tattl Alpine«. ?h»lU r°*t 19287^°vS 'e dose' ioj. v«n n 'cm na uro' T„m-Pa za malen-Nst ? Ki a le sploh prva 19? večjo hi- odprt™, na aro. Sun- dvosedežmk. -'•i > IIP r ' ' S,M" , h»S • * . ■ 'te;-. , » i * -»*£.. ... teite -il: < rodno-osvobodilnemu pokretu vsilil isto strogo disciplino, ki jo je bil uvedel v partijo in obdaril z istim proročanstvom: s partijsko linijo. On je v znatni meri nadkriljeval svoje pristaše. Ko je bilo potrebno sprejeti kak sklep, ga je Tito tudi v najtežjih razmerah sprejel povsem hladnokrvno in trezno in to r.e glede, če so bili ti sklepi politični ali vojaške narave. Tito je skrajno predan skupni stvari in to svojo predanost zna prenesti na druge. Njega kakor tudi njegove pristaše pa ta predanost privede do tega, da prezirajo življenje. S tem da je povezal Srbe, Hrvate, Slovence in druge v borbo proti skupnemu sovražniku, je Titu uspelo, da so po. zabili na stare pogubne spore in tako se je v vrstah narodnoosvobodilnega pokreta pojavil nov občutek nacionalne skupnosti. Pri vsej tako nenavadno zbrani skupini ljudi, katero je vodil Tito z izrazom vesele dobrodušnosti sta mi padli v oči dve stvari. Prva: njihova vdanost ({Staremu«, kot so ga oni imenovali; druga pa dejstvo, da so bili vsi oni, mladi in stari, moški in ženske, razumniki in delavci, Srbi in Hrvati z njim v gozdu od prvega dne odpora, ter delili z njim vse težkoče in nevarnosti, neuspehe in zmage. To skupno življenje je premagovalo vse razlike rase, razreda in značajev in skovalo med njimi trajne vezi lojalnosti in predanosti. S Titom sem vodil razgovore V samem začetku mi je padla v oči njegova sposobnost razpravljati o vsaki stvari tako, kot predmet zasluži in sposobnost, da takoj nato snreime sklep. Dajal mi je videz popolne sigurnosti. To je bil vodia in ne podrejen človek. Dejstvo; da sem naletel na tako sigurnost in samostoj. nost pri komunistu, je bila za mene izkušnja, ki me je izne-nadila (Mac Clean je bil pred vojno tajnik angleške ambasade v Moskvi — op. prev.). Bilo ie tudi drugih stvari pri Ti. tu, ki jih nisem pričakoval, in sicer njegov smisel za humor, ki ga ni nikoli zapustil, njegovo neprikrito nagnjenje k živ-Ijenjski radosti, prirodna ne- stalno kažeta v drobnih stva- zij z vsem ustreznim orožjem. Enkrat ali celo dvakrat so bile številne partizanske sile že tik pred tem, da bi jih sovražnik obkolil in uničil. Tito sam si je, in to ne samo enkrat, komaj rež'1 glavo. Toda vedno jih je uspelo rešiti se in izginiti, da so se nato pojavili na diugem mestu in napadli sovražnika tam, kjer je najmanj pričakoval. Za Nemce je postala Jugoslavija gnojna rana, kraj, ki je stalno požiral in črpal njihove sile, ki so bile dru. god tako nujno potrebne. vsiljivost v odnosu do ljudi, vojska v marsičem brez moči. nevsiljivost, ki mu omogoča, I Nemci in Italijani so v "treh da je tovariški in družaben, letih vojne izvršili proti njim bujni temperament, ki v ne-; nič manj kot sedem velikih o. | pri samem Titu. Brez njegove- nadni jezi kar izbruhne, po- | fenziv in v vsaki od teh ofen- ga _ vodstva, brez njegove zornost in velikodušnost, ki se i ziv so uporabili nad deset divi- J skrajne odločnosti, osebne vda- - - .. .. i .. —‘ nosti, ki jo uživa pri svojih pristaših, bi tak upor imel le malo izgledov na uspeh. Toda to, da se je prav takšen pokret pojavil v Jugoslaviji ni bilo le naključje. Tito ima zelo razvi. to nacionalno lastnost ponosa, upora in trdoživosti. On in njegovi sodelavci se borijo za pravico upravljati svojo domo. vino tako, kot jih je volja. In skozi stoletja je odpor proti tujemu vmešavanju že tradici-ja jugoslovanskega ljudstva, ki jo je porodila zemljepisna lega njihove domovine na križišču poti med Vzhodom in Za. hodom. V preteklih letih so Rusi podvzeli vse mogoče, da bi ((grešnika« ponovno pridobili, toda brez uspeha. Sovjetski politični pritisk je samo okre. pil notranji položaj Tita. Na gospodarski pritisk je odgovoril s povečanjem trgovine z Zahodom. Atentat, v kolikor so ga Rusi poskušali izvršiti, ni uspel. Tako jim preostaja le oborožena intervencija na ta ali drugi način. Toda danes morajo dobro premisliti in pretehtati vse prednosti ter slabe strani takega podviga. Zaupanje v lastne sile Osnovni činitelj v teh računih mora biti sam Tito. Ko sem leta 1943. prišel prvič v Jugoslavijo, ki je bila pod nemško zasedboš so se izmučeni in razcapani partizani, med katerimi sem se znašel, borili za golo življenje proti veliki premoči. Ko sem se pomladi leta 1950 vrnil v Beograd, sem ponovno dobil vtis, da se vodi borba, samo da je v tem primeru premoč znatno manjša, dočim je odločna volja, vzdržati do konca, enako močna. Toda od vsega, kar sem videl, me ni nič tako močno spomnilo na vojne dni, kot sam Tito, Tito je človek, ki pokaže vse svoje sile v času, ko nastopa kriza, in čim sem ga videl, mi je bilo jasno, da so pritisk in napori v prejšnjih mesecih vzbudili v njem vse njegove lastnosti borca: ne. usmiljeno odločnost in sigurnost v sebe in svoje sodelavce, lastnosti, ki so ga v preteklosti izvlekle iz tolikih na videz brezupnih okoliščin. ren. kakor tudi sposobnost, da vsako vprašanje pregleda z obeh nlati, sposobnost, ki človeka iznenadi. Kmalu sem ugotovil, da obstaja način, da se mu človek lahko približa, način, ki je za njega zelo važen. Potrebno ga je opozoriti na to — seveda v psihološko prikladnem trenutku —. da’ta ali ona stvar ali stališče nista dostoina poštenega in civiliziranega naro. e isa vse. kar bi se lahko smatralo kot napad na nacio- . nalno čast Jugoslavije, ostro Tito - Kremelj reagira, Ta občutek intenzivnega nacionalnega ponosa ie skupen vsem njegovim pristašem od naivišjega’do najnižjega. Kaže da za partizane zuna. nji svet ni imel neposredne važnosti in da ni vzbujal posebnega zanimanja. Za njih je bilo važno, njihova borba za narodno osvoboditev, njihova borba proti napadalcu, njihove zmage in njihove žrtve. Najbolj so bili ponosni na to, da niso nikomur ničesar dolžni in da so toliko dosegli brez tuje pomoči. Uspešnost partizanskega vojskovanja Nihče ni mogel zanikati, kar so storili. Leta 1943 je Tito brez zunanje pomoči organiziral deianske gverilske sile, ki so štele kakih 150.000 partizanov, sile. ki so v tem času v s zale ducat ali še več sovražnih divizij. Vsaka partizanska formacija je imela svoj štab in ti podreieni štabi so bili neposredno ali posredno odgovorni Titovemu vrhovnemu štabu. V krajih, ki so jih partizani začasno držali, so osnovali začasne oblastne organe, v katerih so ključne pozicije imeli člani partije. Ze tedaj je bilo povsem jasno, da bodo Tito ter njegovi pristaši v daljniem razvoju prevzeli v Jugoslaviji oblast Nemci in Italijani so mnogo prej kot za. vezniki uvideli, da predstavlja, jo partizani vojaški faktor prvorazredne važnosti. Proti temu faktorju pa je moderna Ko se je vojna končala in se je Tito utrdil na oblasti, je ostalo še najvažnejše vprašanje: vprašanje odnosov nove komunistične Jugoslavije do domovine revolucije, Sovjetske zveze. 1943. leta sem v nekem poročilu iz zasedene Jugoslavije, pisal Churchillu sle. deče: eMnogo bo odvisno od Tita ter od tega, ali bo on v bodoče izvrševal naloge reka-Icega agenta Kominterne ali pa potencialnega voditelja neodvisne jugoslovanske države». Preprosto povedano, je bilo to bistvo problema, ki se je poja. vil v pereči obliki. Do kod bo Tito sprejemal moskovske uka. ze? Ze v času vojne je kazalo, da obstajajo med Titom in Kremljem nesoglasja. Rusi so ob prvem formalnem stiku z njim, v začetku leta 1944, ugotovili, da je Tito bolj neodvisen ter manj ubogljiv in poslušen, kot so oni pričakovali. Neposreden stik,‘ki ga je on neodvisno od niih že vzpostavil z Zahodom, jih je vznemirjal in, kaže, da so Rusi večkrat poskušali preprečiti u-stvarjenje ožjih odnosov. Toda v tem so le delno uspeli. Titu, ki ima smisel za praktičnost, je lahko uvidel, da ima z dobivanjem tehnične pomoči v materialu, ki jo je lahko pričakoval z Zahoda, samo koristi. Zanj stik s kapitalističnim svetom ni predstavljal ideološke nevarnosti. Ako se Stalin lahko druži s Churchillom, za. kaj bi se tudi on ne? Razlago za vse tisto, kar se je že zgodilo in za to, kar se, kot kaže, bo zgodilo v bodoče, je potrebno iskati predvsem delih doživetja in dogodke, v katerih nastopajo mnoge osebe in živali ali vtise iz pravljic. Podaja jih tako. kakor jih vidi v duhu ali kakor jih je zasanjal le on: pri tem slika na primer živali tako, da vidi v njih celo zarodek v še embrionalnem stanju, ali da vidi osebo, ki molze kravo, kar skozi kravino glavo, sebi kot gledalcu pa nadene podobo Janusovega dvojnega obraza, druge ob strani stoječe figure in stvari kot na primer hiše, pa stojijo deloma pokonci deloma so postavljene narobe. Chagalla tudi ne moti, če natakne na zaljubljen-kin vrat njeno glavo z obrazom navzad ali da se stene in vrata njegovih hiš nekako opotekajo. Njegovi samovolji so podvržene celo barve in oblike ter so mnogokrat naivne, kakor v risbah otrok, tu in tam razodevajo najbolj zrelo znanje. Pester svet njegovih slik nam izraža globok smisel strahotnih in pošastnih pri-godkov umetnikovih pravljic. Ob prvih začetkih svojega ustvarjanja je bil Chagall naklonjen robatemu realizmu, kmalu je postal — in to še v času, ko je živel še v Rusiji — mistik, v Parizu pa se je pridružil kubizmu. Ko se je poslavljal od tega mesta, je napravil sliko ePariz skozi okno«, v kateri je upodobil samega sebe, ko gleda s prednjim obrazom Eiflov stolp, z zadnjim pa zre v rusko prihodnost. V njegovih večkrat fantastično zamišljenih delih iz dobe, ko je živel v Viteb-sku — svojem rodnem mestu, zasledimo dogodke iz njegove domovine. Okrog leta 1920 so imeli Chagalla za najznamenitejšega mladega umetnika ali celo za največjega umetnika sveta. Po mnenju življenjepiscev je Chagall v celoti Rus, po svoji duševnosti in bitnosti pa Zid. Razstavljena Chagallova dela so z izjemo enega, ujedan-ke; očitujejo veliko spretnost umetnika v tej tehniki, ki jo povzd gujejo še nalahko nametane vodene barve izredno lepih tonov. Njegove živali so več ali manj deformirane, vendar je v njih življenje, ki ga je izzval umetnik iz samih nasprotij in učinkov črno-bele tehnike in luči. Chagallu ni toliko za subjekt slike in vso vnemo ter prizadevanje posveča črtam svojih grafik, učinkom luči in senc ter rahlim in fluidnim barvicam svojih akvarelov. *** V galeriji Rossoni na Kor-zu pa razstavljajo Giacomo Bront iz Čedada, Guido Ric-ciotti iz Riminija in pater Virgilij Pitscheider iz Trsta. Bront je pokazal predvsem vrsto lepih pokrajin svojega rojstnega mesta in okolice v vseh letnih časih in največ v sončni luči jutra, poldne in večera. Iskal je vdore sončnih pramenov, senčna zatišja, skrivne kotičke med hišami, v sliki ((Sonce ob Nadiži» pa je ujel žuborenje vode in mir- kavno ozadje neke stavbe; v nMirnem popoldnevu» je iz sence v ospredju preko obronka zajel nebo, ravnino s hribi v dnu ter nametal v impresionistični maniri vrsto živih barv, da je čim bolj dojel spreminjanje lučnih vtisov. V nekaterih trodelnih slikah, nekakih triptihih, je v miniaturnih oblikah upodobil lepe razne motive ter jih v toplih barvah napravil opazovalcu še bolj prikupne. V eMistični notranjščini je zapuščenost in hkrati življenju odtegnjeno mirno zbranost zakristije dobro pogodil; krasno starinsko pohištvo daje okolju pravo veličastnost. Iz področja tihožitij je razstavil avtor največ cvetlice v koncentrirano enotnih barvah, da bi dosegel večji učinek. Najboljša je «Vaza» na baržunastem prtu: posodi je vlil zares starinski videz, preproga se nam zdi nasičena prahu in duha po naftalinu. Bront je močnejši v pokrajinah, mojstrsko obvlada barve, luč, perspektivo, njegova tehnika ima impresionističen odtis vendar je nekoliko presladek. Z razgibano silo polno čustev nastopa u sosednji razstavni dvorani Guido Ricciot-ti. V njegovih delih čutimo impulzivnost in zamah mladega umetnika, ki je krenil na pot modernizma. Njegove barve so navidezno kričave, v bistuu pa živahne in harmonične. Avtorju tehnični problemi ne delajo težkoč, njegove pokrajine (Dolina Marecchia, Montefiore in druge) zajemajo in dihajo na veliko zrak in v pokrajinah je Ricciotti mnogo uspešnejši kot v tihožitjih. Pravo razgibanost številni h ljudi opazimo na sliki «Tržni dan v Astiju», vročino poletja občutimo pri sliki «Steza pod hrasti». Slikar se ni ustrašil še tako velike pestrosti barv pri delu e.Vrt v jeseni«, kjer je nabral polno živih tonov. V zimskth motivih marin, uporablja hladne barve, ki za gledalca niso privlačne; toda čolni s povešenimi jadri izpričujejo zimsko brezdelje. V tretji sobi razstavlja pater Pitscheider. Njegove «Hi-Še v Pazinu», pogled z mostička v Sv. Nikolaju proti Debelemu rtiču, poleg ((Pokrajine v Dolomitih» in slike ((Hiše okrog jezuitske cerkve» so gotovo njegova najboljša dela. Portreti raznih cerkvenih prelatov so manj posrečeni, izražajo pa asketske obraze. Avtor je bolj resničen in v svojem elementu, kadar je v naravi in ne za štirimi brezživljenjskimi stenami samostana. TI. Oslepeli angleški bivši bojevnik se uči pisati na stroj. Prinašamo v skrajšani obliki članek, ki ga je Milentije Popovič napi. sal za sNašo stvarnost» in ki nosi naslov «Kaj pomeni državni kapitalizem v družbenem razvoju«. , Vloga države v sodobni družbi V zadnjih 30 letih se je dr- 11° ena osnovnih značilnosti so-žava čedalje bolj vmešavala v dobne družbe. vse veje družbenega življenja. ! n ..______________, , .. Toda v času velike gospodar- Družbena reprodukcija ske krize, v letih 1929 do 1932, se je ta vloga države pojavila še bolj razvila in to je posta-| svojo lastno službo. Zaradi te-|pitalom. Ze delniška družba in Pomlad nad tržaškim piblaniščem (Foto Magajna) v povsem novi obliki. To velja predvsem za gospodarsko zelo razvite velike države. O-menjena kriza je bila zelo globoka in dolgotrajna, ne da bi podvzela posebne ukrepe, ki so bili do tedaj v kapitalistični družbi povsem neznani. Evropske države, ki oslanjajo svoje gospodarstvo predvsem na zamenjavo blaga na svetovnem tržišču, so ukinile zlato podlago svoji valuti, prevzele nase odgovornost za njen tečaj, vsilile svojo kontrolo na denarno in blagovno izmenjavo z inozemstvom, uvedle klirinško kontrolo in klirinško trgovino. Tako je bila ukinjena samostojna povezanost nacionalnih gospodarstev in rodil se je nekak svetovni gospodarki sistem. Vse to daje državi močan vpliv v življenju države in podreja državni gospodarski oblasti privatni kapital in celo posamezne kapitalistične monopole., Država odreja tečaj valuti, obdavčuje dobiček, nadzira banke in kredit itd.. Tako »»ostane država vrhovna go-epodarska sila. Dejstvo pa je, ' da bi države, ki jih je kriza zajela, te krize ne mogle prebroditi, če bj ne uvedle vsaj dela teh ukrepov in reprodukcija kapitala bi se brez tega ne mogla nad-lje razvijati. V času druge svetovne vojne pa se je vloga države v tem Za vsako družbo je značilen način, kako vrši razširjeno družbeno reprodukcijo. Od tega je odvisna ne samo njena življenjska, moč, ampak tudi njene oblike, dinamika itd.. Za razliko od suženjske in fevdalne dobe je kapitalizem bil mnogo sposobnejši v tem procesu, pa četudi nosi v samem sebi tudi elemente, ki nadaljnji razvoj zavirajo. Dobiček je cilj in namen obstajanja kapitala in ta je tista gonilna sila ali, če hočemo, sposobnost razširjene družbene reprodukcije. V kapitalizmu je kapital samostojna in neodvisna ekonomska in družbena sila — družbeno bitje — osnova celotne družbe in družbenega življena. Sposobnost reprodukcije družbenega kapitala je kapitalu tako rekoč vrojena in to neodvisno od subjektivne volje in dejavnosti človeka, ki je njegov nosilec in osnovno gibalo celotnega družbenega razvoja. Zato so se morali temu ksfpitalu, temu družbenemu bitju podrediti vsi ostali organi družbe in to ne glede na to, koliko so tj organi bili splošno družbeni, celo nacionalni in koliko so ti služili vsem liudem. Temu kapita'u je bila podrejena celo država in državnj aparat. V fazi privatnega monopolističnega kapitalizma je to postalo še bolj izrazito in očitno, ker postavlja tak kapital državo kar v ga je monopolistični kapitalizem ostal kapitalizem ter obdržal vse osnovne značilnosti kapitalistične družbe, V času velike krize je kapitalizem šel tako daleč, da ni bil več sposoben vršiti reprodukcije. In celo največji monopoli, ki so v svojem razvoju ter v času krize kar požirali male kapitale, niso bili sposobni za tak proces. Na tej stopnji gospodarskega in družbenega razvoja, na stopnji monopolistični kapitalizem nosita v sebi zarodek negacije zasebnega kapitala. Na drugi strani pa sta ravno ti dve obliki s pomočjo bank in delništva zbirali ves kapital v rokah čim ožjega kroga ljudi. Zato je družbena moč in oblast finančne oligarhije rasla in postala vladajoči družbeni činitelj, ki si je podredil kapitalizem, v kolikor zmaguje kot sistem, v isti meri tudi ukinja privatno lastnino nad kapitalom. V za- družbene proizvodnje niso za- cetku državni kapitalizem sa- koni, ki so za kapitalizem in kapitalistično družbeno ureditev bistveni in tu celo zakon o povprečnem dobičku, ki je e-den njegovih osnovnih zakonov, omogočili nadaljnjega razvoja reprodukcije vsega družbenega kapitala. Pri tem pa družba sama ne more propasti, ampak mora tudi na račun žrtev najti rešitev problema. Našla ga je s korakom naprej in sicer tako, da je u-vedla gospodarsko izživljanje na širši, nacionalni, državni o-snovi ali platformi. Da bi družba mogla nadalje proizvajati, je objektivni razvoj zahteval splošno nacionalno podružab-ljenje. Zaradi tega se je državni kapitalizem razvil ter se še razvija in utrjujejo na liniji spolšnega državnega družbenega gospodarskega živLenja. kar pomeni na liniji splošnega po-družab’janja. Ukinjanje privatne lastnine nad kapitalom To pa ni možno brez ukinitve privatne lastnine nad ka- mo omejuje privatni kapital toda pozneje kaže čedalje izraziteje tendenco, ki je povsem zakonita, tendenco, da privatno lastnino nad kapitalom popolnoma ukine. Državni kapitalizem kot gospodarski sistem ne pomeni samo negacijo privatne lastnine nad kapitalom, niti ene njegovih osnovnih posebnosti, neodvisnost kapitala, ampak ukinja kapital v njegovem svojstvu. To pomeni z drugimi besedami, da je socializem kot splošno podru-žabljenje gospodarskega življenja v materialnem izživljanju družbe zmagal v toliko, da postaja ukinitev ene od osnovnih bistvenosti kapitala in kapitalistične družbe nujna in neizbežna. O tem je Edvard Kardelj rekel, da ni socializem v naši dobi samo v eni ali drugi delavski stranki, ampak da je kot objektivni proces prisoten v gospodarskem razvoju vseh razvitih držav v celotnem družbenem življenju v vseh delavskih, včasih celo nedelav-skih strankah. Toda kapital ne Izvaja tega I splošnega podružabljenja druž-i be, kot je bilo doslej, sam, am-i pak izvaja to «sila iznad družbe« — država. V vseh prejšnjih dobah kapitalizma je podru-žabljenje proizvodnje izvajal kapital kot družbeno bitje sam in po njemu svojstvenih zakonih. Hkrati se je krepila njegova državna moč. Sedaj pa to podružabljenje vnši «sila iznad družbe«. Državni kapitalizem se je kot gospodarski sistem razvil, se okrepil in v borbi proti krizi postal močna sila in je kot organizirani sistem uspel tudi krizo prebroditi. Toda osnovnega zakona, ki do krize privede, ni odstranil. Državni kapitalizem Državni kapitalizem je s tem, da je ukinil nekaj kapitalizmu svojstvenih zakonov, prebrodil krizo in tu se je začel proces razlaščanja buržo-azije. Družba je sicer v stalni krizi, ker krizo poraja «sila iznad družbe« sama iz sebe, — država pa krizo stalno premaguje. Kako? Tako, da čedalje bolj uničuje in ukinja kapital in čedalje bolj krepi državni kapitalizem. Zato lahko trdimo, da je kapitalizem sam po sebj dokaz, da je sodobna kapitalistična družba v stalni krizi in da krizo premaguje samo s tem, da čedalje krepkeje in stalno ter objektivno zakonito ukinja samo sebe. Zato so tudi vladajoči krogi sodobne kapitalistične družbe v protislovnem poožaju. ker morajo neprestano reševati same sebe, svoje pozicije in družbeno moč in to tako, da svoje pozicije prepuščajo drugo za drugo drugi sili, — državnemu kapitalizmu, državni oblasti, t. j. sil.i ki z njimi ni istovetna. Svobodno premagovanje I krize Zato je povsem zgrešeno postaviti danes vprašanje, ali bo v ZDA ali v kaki drugi državi prišlo do krize, ali ne. Pravilno, vprašanje se glasi, ali bo vlada ZDA ali vlada kake druge države vodila tako politiko, da bo odstranila krizo s tem, da bo izvajala nadaljnjo politiko razlaščanja privatnega kapitala, ali pa bo dopustila, da kriza z vsemi svojimi posledicami zajame vso proizvodnjo. V sistemu državnega kapitalizma imajo vlade in njihovi organi na razpolago mere. sredstva in moč, da to lahko rešijo. Ce pa hočejo rešiti ali ne, je odvisno od tega, kakšne so vlade, in čigave interese rešujejo. Roosevelt je uspel. Po drugi svetovni vojni sta ameriška vlada, ki je v neki meri nadaljevala tudi Rooseveltovo politiko, in angleška laburistična vlada vodili tako politiko, da do krize ni prišlo. Kaj bodo storile sedanje vlade, bomo videli. Posamezne vlade lahko preprečujejo ali premagujejo krize s tem, da žrtvujejo razredne interese svoje lastne stare »razredne buržoazlje«. To je brez dvoma napredno. Druge vlade pa premagujejo krize na račun drugih narodov. To pa postane vzrok agresivni politiki. Problem krize pa ne smemo gledati s stališča posamezne države in sistema državnega kapitalizma, ampak predvsem z gledišča svetovnega tržišča in svetovnih odnosov. (Nadaljevanje sledi) TRST, četrtek 26. marca 1953 l-C R^ Vremenska napoved za danes: i-T-M m J napovedujejo še vedno nespremenjeno jasno in toplo vreme z neznatnim temperaturnim dvigom. Včerajšnja najvišja temperatura je znašala 17.8 stopinje; najnižja 10.2 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK raih« Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.15: Popularne partizanske pesmi; 18.40: Glasba iz vefr «Sneguljčica». — Tret II.: 19.00: Slovenščina za ^ ^ ce; 20.00: Slovenski kvarteti, kvinteti in okteti. — I-; 21.30: Simfonični koncert. ^ : m$m. - ! v:-;;--;-. H......1 H Proslava „trikolore“ v znamenju šovinizma? GORICA, 25. — Kot v ostalih centrih italijanskih pokrajin se tudi v Gorici pripravljajo na proslavo dneva «tri-colore e fraternitan, katerega organizator naj bi bil osrednji sedež za vojne sirote v Rimu. Po maši, katere bi se poleg goriških cojnih sirot udeležile tudi cojne sirote iz Čedada, bo povorka krenila v spominski park, kjer bodo pre-6itali poslanico, ki jo bo ob tej priliki, na italijanski narod naslovila Ustanova za vojne sirote. Upamo, da bo poslanica v duhu miru in bratstva med narodi, ki je najtrdnejša osnova za preprečitev ponovne vojne, ki je vsem prizadejala že dovolj gorja. Ob tej priliki bi se morali tudi goriški šovinisti strezniti in spoznati, da njihovo delovanje ne prinaša miru, ampak škodi zboljšanju odnosov s sosedno državo in ugledu Italije v svetu. Ustanovitev konzorcija za boj proh slinavki GORICA, 25. — V poslopju pokrajinske uprave je bil te dni sestanek za ustanovitev pokrajinskega konzorcija, katerega naloga naj bi bila boj s preventivnimi in drugimi sredstvi proti pojavom slinavke. ki je do sedaj povzročila živinoreji v naši pokrajini o-gromno škodo. Sestanka so se udeležili župani vseh občin, predsednik pokrajinskega poljedelskega nadzorništva, pokrajinski svetovalci, predstavniki Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje in predstavniki sindikatov. Pokrajinski veterinar je v dolgem govoru pojasnil stanje goriške pokrajine zaradi slinavke. Govoril je o škodi, ki je bila povzročena zaradi te bolezni, o težavah, ki nastajajo pri dvolastnikih, ker so obmejni prehodi zaradi slinavke zaprti itd. Omenil je 500.000 lir, ki jih je prejela pokrajina za borbo proti slinavki in zaključil s predlogom programa, ki naj bi ga novoustanovljeni konzorcij uresničeval, da bi preprečil nove pojave te bolezni. Vso živino goriške pokrajine bi cepili. Cepivo bi kmetje dobili brezplačno, medtem ko bi stroške za cepljenje plačali sami. Med diskusijo je bila omenjena potreba po ustanovitvi središča za pre. prečenje bolezni, ki naj bi imelo sedež v Gorici. Goriški župan je obljubil pomoč občine Zaključno besedo je imel predsednik pokrajinske upra. ve ki je podčrtal potrebo u-stanovitve pokrajinskega konzorcija za borbo proti slinavki ter naglasil potrebo po spre. jemu programa. Vesti za Irgovce GORICA, 25. — Zveza trgov, cev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu na Korzu Italia št. 5 lahko o-gledajo sledeče okrožnice: Uvoz 1000 ton neoksidirane-ga jekla iz območja dolarja v prvem šestmesečju 1953; ukinitev mednarodnih pregledov pri uvozu surovega in obdelanega žvepla; uvoz 11.500 tele. vizijskih aparatov za leto 1953; spremembe št. 7 tablice Ex-port; obnovitev trgovinskega sporazuma z Irakom od 31. de. cembra 1951 — pravila za izvajanje; prijava pogodb za uvoz in izvoz bakra in cinka Padalsko tekmovanje v nedeljo v Gorici GORICA, 25. — V nedeljo 29. marca bo na goriškem letališču ob Tržaški cesti nastopi, lo več prvakov v padalstvu, med katerimi tudi Sauro Ri. naldi in Henrik Milani. Nastop organizira padalska zveza iz Trevisa s sodelovanjem tukajšnjih padalcev. Objavljamo spored tekmovanja: Pričetek ob 15.30, ob 15.40 začetek skokov iz 300 metrov višine; ob 18. bo nastopila tudi padalka Anty Altano iz pie-risa; ob 16.30 skoki s padalom z zadrgo «Lisi»; od 17. skok svetovnega prvaka v določen cilj, častnika Milanija iz višine 2000 metrov: skok svetovnega orvaka Rinaldija iz višine 3000 metrov; ob 17.30 za-četek poletov nad mestom in okolico, ki bodo do večera. Vstopnice na letališče po 200 lir, za otroke 100 lir. Na letališču bo tudi buffet, shramba avtomobilov, motorjev in ko. les. Avtobusi mestne proge Ribi bodo po 13. uri vozili nepretrgoma. Pogreb ponesrečenca iz Krmma GORICA, 25. — Danes so do. mači pokopali mladeniča Ro-milda Griona, ki je predvčerajšnjim podlegal poškodbam v bolnici Brigata Pavia, ki jih je dobil pri motorski nesreči v Krminu. Smrt lambret sta v bližini Krm na GORICA, 25. — Ko se je včeraj zjutraj okoli 0.30 vračal s svojim avtomobilom proti Gorici neki zdravnik, je zapazil v Krminu ob robu ceste pri podvozu telo nekega mladeniča, ki je hudo krvavel iz glave. Nekaj metrov od njega je bila prevrnjena lambreta. Spravil ga je v svoj avtomobil ter ga pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so v njem spoznali 26-letnega Romilda Griona iz Gorice, Ul. Capri-va. Službujoči zdravnik je ugotovil na mladeniču hude poškodbe po glavi, vsled česar je izjavil, da je njegovo življenje v nevarnosti. Nekaj ur kasneje je Grion izdihnil, ne da bi prišel k zavesti Orožniki, ki poizvedujejo, kako je prišlo do nesreče, so izjavili, da je Grion padel z lambrete in baje zadel z glavo ob obcestni kamen, ko se je vračal proti domu. 2ena tožila moža ker ji ni dajal podpore Mož obsojen na pogojno kazen GORICA, 25. — Na današnjem zasedanju Sodišča ni manjkala tudi razprava zaradi družinskih prepirov, ki je bila zelo zapletena in je na gledal, ce napravila mučen vtis. Pokazalo se je, kam privede ljudi slab gospodaski položaj in nerazumevanje med zakonci. Valerija Markončič, poročena Makuc, je zatožila sodnim oblastem svojega moža Jožefa Makuca, ker njej in njenim o. trokom ni dajal potrebne podpore. Pred sodnikom je danes povedala, da mož že precej let ne živi z družino in da ne daje domov nobenega denarja, čeprav nista ločena. Nekaj denarja od časa do časa podari mladoletnemu sinu le za njegove potrebe, obenem pa ga ščuva proti materi. Fant ves denar zapravi v gostilnah in povzroča materi, ki ga ne more ukrotiti, velike skrbi. Obtoženi Jožef Makuc, ki je invalid brez obeh rok, je sodniku povedal zgodbo na svoj način. Dejal je, da z ženo res ne živi že dolgo let, čemur je kriva njena narava in pomanj. kljiva skrb za družino. O vzdr. ževanju pa je dejal, da je žena lastnik zemljišča, ki ga je on kupil in ji zato ne namerava več pomagati. Ker je bila zadeva za sodne oblasti precej nejasna in se je tehtnica nagibala enkrat na eno enkrat na drugo stran, je državni pravdnik končno predlagal, naj zadevo najprej pregleda preiskovalno sodišče in naj se šele potem izreče obsodba. Po govorih branilcev pa je sodnik dr. Marsani pogojno obsodil Jožefa Makuca na en mesec zapora in 10.000 lir globe. Obsoiena trgovca ker nista prijavila uradnice na uradu za delo GORICA, 25. — Na sodišču je bilo danes kakor vsako sredo, ko na sodniji obravnavajo civilne tožbe, zelo živahno. Sodnik dr. Marsani, ki je vodil razprave, je imel precej posla; civilne razprave namreč nekako ponovno prikažejo potek dogodkov, ki so dovedli do sodnega postopka. Posa. mezne stranke se ob obravnavanju ponovno vživijo v skoraj pozabljene dogodke in večidel poskušajo pred sodnikom zagovarjati sebe, ali pa pustijo to nalogo odvetniku. Danes so bili najprej na vrsti prizivi. Julija lanskega leta je namreč sodišče v Gorici obsodilo na plačilo 27.000 lir kazni dva goriška trgovca za-radi neprijavljenega sprejema v službo nove uradnice na u-radu za delo ter zaradi nejav. ljene odpovedi uslužbencev istemu uradu po preteku pe tih dni. Trgovca Bigot Ivan in Simonetti Guido sta imela kazen za prestrogo, zato sta napravila priziv. Dostavila sta dokumente, s katerimi sta hotela dokazati, da je bila odpo-ved delavcev javljena pristojnemu uradu. Danes ju je sodnik oprostil te obtožbe, spoznal ju je pa za kriva, ker nista prijavila no. ve uradnice. Obsodil ju je končno na plačilo 22.000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov. Več sreče je imela s prizivom 66.1etna Lucia Sonson, stanujoča v Gorici na Travniku štev. 17. Zena je bila nair.-reč decembra meseca leta 1052 kaznovana na 20.000 lir, ker se ni odzvala ukazu goriškega županstva, da nemudoma zapusti stanovanje, katerega je imela v najemu od MarUe Mikluš. Hišo, v kateri je stanovala Sonson in ki je ob novi Ulici Bombi na Travniku, je občina določila, da jo bodo popolnoma porušili, ker je bila v ze-lo slabem stanju in zaradi tega nevarna za stanovalce, Ze. nica je napravila priziv na sodnijo. Ker ni mogla na noben način najti novega stanovanja, je bila seveda proti u-redbi občine primorana ostati v starem stanovanju. Sodnija je njeno izjavo sprejela in jo danes oprostila z utemeljitvijo, da njeno dejanje ni kaznivo po zakonu. Cene nehlerih predmetov v preleklem mesecu GORICA, 25. — Objavljamo cene, ki so bile v veljavi marca pri zasebnih m javnih tvrdkah; mehko žito od 7.400 do 7.500 lir stot; bela koruza od 5.500 do 6.000 lir stot; rumena koruza od 5.600 do 5.800 lir stot; navadni suhi fižol od 14.000 do 15.000 lir stot; belo vino od 7.000 do 9.000 lir hi; boljše belo vino od 10.000 do 12.000 lir hi; furlansko rdeče vino od 6.000 do 6.500 lir hi; rdeče vino Merlot od 7.000 do 8.000 lir hi; naravno seno od 2.400 d0 2.800 lir stot; umetno seno od 2.800 do 3.203 lir stot; koruzna slama od 800 do 1.000 lir stot; jajca od 28 do 30 lir komad; mleko od 38 do 42 lir liter; volovi I. vrste od 220 do 260 lir kg; volovi II. vrste od 200 do 220 lir kg; krave I. vr- ste od 200 do 230 lir kg; krave II. vrste od 170 do 200 lir kg; mlečna teleta od 400 do 450 lir kg: prašiči od 250 do 280 lir kg; prašiči za rejo od 250 do 300 lir kg; perutnina od 500 do 600 lir kg; koks po 2.300 lir stot; les za kurjavo od 1.200 do 1.350 lir stot; oglje po 5.000 lir stot. » PES11 Z ONSTRAN MEJE Priprava proslave dneva vstaje na Primorskem GORICA, 25. — Ljudstvo Slovenskega Primorja se z navdušenjem pripravlja na ve. ličastno proslavo desete obletnice vstaje primorskega Ijud-stva, ki bo 5. in 6. septembra tega leta na obsežnem prostoru pri Vogrskem. Ta dan bo proslava ustanovitve primorskih brigad, slavnega IX. korpusa in priključitve Sloven. skega Primorja k FLRJ. Organizacije Zveze borcev zbirajo že dalj časa dokumentarno gradivo za sestavo zgodovine borbe primorskega ljudstva in predloge za odlikovanja. Mladina v Tolminu bo za uvod k glavni proslavi priredila mladinski festival. Na Goriškem pa bo Socialistična zveza delovnega ljudstva priredila prvomajski teden, v katerem bodo kulturne in športne prireditve. Rrvega maja pa bo odprta v Novi Gorici tradicionalna razstava, ki bo prikazala gospodarski in IZ SODNIH DVORAN Piiana motorista prijavili še sodnim oblastem TRI MESECE ZAPORA da se privadi našemu mestu 29 lelnaCapasto je v prepiru poškodovala 56 lelnoHojak iz Ul Rebalta GORICA, 25. — Prepir med vzročilo, da sta se ženski za-sosedami v Ulici Rabatta št. 19 t čeli vleči za lase. Capassova je danes privedel pred sodi- j je vrgla Hojakovo na tla, ki se šče 29-letno Roso Capasso iz j je pri padcu močno udarila v Capue Veta, ki že nekaj časa koleno. Priča Jolanda Polo je GORICA, 25. — Sodnim ob-lastem so zaradi pijančevanja in motenja v javnem lokalu prijavili dva mladeniča iz Milj. in sicer 27-letnega Dorina Fontanota in 29-letnega Li-via Maniaga, Ko sta se v našem mestu pošteno napila, sta se odpravila domov na motorju. Zaradi za. užite pijače sta v bližini gliiv-nega kolodvora padla z vozila. Sedaj bosta morala poleg telesnih poškodb skrbeti tudi za svojo nadaljnjo usodo, ki ju ne bo mogla rešiti sodne raz. prave. stanuje v Gorici. Prijavila jo je 56-letna Marija Hojah, njena soseda, ker se je v prepiru, ki je bil posledica že dolgega nestrpnega odnosa med obema, Hojakova je lanskega avgusta točila vodo pri vodnjaku na dvorišču, ko je za njo prišla Capassova, odstavila posodo Hojakove ter pristavila svoj škaf za pranje perila, čeprav je videla, da mora počakati v vrsti. Bila je celo tako predrzna, da je začela sosedo zmerjati z grdimi besedami. Hojakova je v jezi zlila nanjo polno posodo vode, kar je po- videla dogodek in ga približno na isti način opisala v svoji izjavi policijskim oblastem, ki so vodile preiskavo. Državni pravdnik je za obtoženko zahteval 4 mesece zapora, toda temu je zelo nasprotoval odv. Pascoli, ki je prikazal mlado Rozo za tujko, ki se ni privadila novemu mestu in novim okoliščinam ter je povzročila nesrečen padec Ho. jakove samo zaradi obrambe. Končno je sodišče spoznalo Rozo Capassovo za krivo padca Hojakove. Zenska bo morala odsedeti v zaporu 3 mesece in plačati 6.000 lir kazni. kulturni napredek goriškega okraja po vojni. Podobne prireditve bodo tudi po vseh dru. gih krajih Primorske. V Novi Gorici so osnovali štab, v katerem so predstavniki vseh primorskih okrajev, ki bodo vodili priprave. Računajo, da se bo proslave primorskega praznika v septembru udeležilo okrog 150.000 ljudi. Na Doti v hlev si je zlomila gleženj GORICA. 25. — 55-letna kmetica Jožica Devetak od Sv. Martina na Krasu je šla vče. raj zjutraj v hlev, da bi nakrmila živino, ko se je na pragu spotaknila in padla na tla. Takoj po padcu je začutila hude bolečine v levem gležnju in se takoj odpravila v mestno bolnico. Zdravniki so po pregledu ugotovili zlom gležnja. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo zdravila približno 30 dni. Prsti desne roke med zobovje stroja GORICA. 25. — Na delu v tovarni slaščic Dolwa se je da. nes zjutraj ponesrečila 16-let-na delavka Marija Casagran-de doma iz Strašič, Ul. Colom bo 1. Deklica je čistila stroj, ko ga je delavec pognal, ne da bi jo opazil. K sreči ji je stroj le laže ranil prvi člen kazalca desne roke. V bolnici Brigata Pavia so ji obvezali rane. Ozdravela bo približno v desetih dneh. Irska - Avstrija 4:0 (0:0) DUBLIN, 25- — Avstrijska nogometna reprezentanca, ki je v nedeljo v tekmi proti Nemčiji uspela obdržati neodločen rezultat, je danes tukaj izgubila proti irski reprezentanci z visokim rezultatom 4:0 (0:0). Po prvem polčasu si Je bilo težko zamišljati, da bodo Irci na tak način maščevali lanski poraz na Dunaju (6:0). Da Avstrijci niso prišli do gola ima velike zasluge irski vratar, ki je branil, kot bi imel roke začarane. Mednarodni program jugos ovaoskih športnikov Letošnji koledar mednarodnih tekmovanj jugoslovanskih športnikov predvideva več kot 20 važnejših mednarodnih srečanj. Najbolj aktivni bodo nogometaši, ki bodo 9. maja v Beogradu igrali proti Grčiji, 14. maja v Bruslju proti Belgiji, 21. maja v Beogradu proti Wa-lesu, 5. junija v Ankari proti Turčiji, 27. septembra na Dunaju proti Avstriji in 18. oktobra v Beogradu proti Franciji. Jugoslovanski lahkoatleti se bodo 5. in 6. septembra v Beogradu pomerili z reprezentanco Zahodne Nemčije. Škotska-Anglija 1:0 (k?) Angleži se imeli pri strelianju na gol še precej smoli GLASGOW. 25. — Škotska nogometna reprezentanca je premagala angleško z 1:0 (1:0). Pred začetkom igre so igralci in gledalci počastili z enominutnim molkom spomin umrle kraljice—matere Mary. V začetku igre so skušali Angleži preiti v napad, vendar se je takoj opazilo, da njihova prva vrsta ni vigrana. Pač pa so Skoti ustvarjali nevarnejše situacije, čeprav postava njihove reprezentance ni bila najboljša, ker je več škotskih reprezentantov poškodovanih. Vendar pa je tudi angleški srednji napadalec Lofthouse s silovitim strelom zadel v vratnico. ko je bil vratar že onemogočen. Skoti so svoj gol dosegli takole: levo krilo Ring je prešel branilca Greena in poslal žogo na center; vratar Merrick se je zagnal, da bi žogo ujel, toda pri tem ga je oviral škotski srednji napadalec Reilly in žoga mu je padla na tla; prisebni Reilly pa jo je takoj brcnil v mrežo. V drugem polčasu je škotski branilec Young že drugič na sami golovi črti ustavil žogo ter tako svoje moštvo obvaroval sigurnega gola. Angleški napadalci si prizadevajo, da bi dosegli gol, toda škotska o- S „crossa narodov « DEŽURNA LEKARNA GORICA, 25. — Danes po-sluje ves dan in vso noč le-, karna Urbani-Albanese v Ul Rossini 1 — tel, 24-43. KINO VERDI. 17: «Plavolase ženske«, V. Mayo in D. Morgan. VITTORIA. 17: «Mož je nekaj drugega« Estrelita Rodriges. CENTRALE- 17: «Bal Tabarin«, M. Lavrence. MODERNO. 17: n Ost roge in svilene nogavice«. D. Morgan in J. Carson. Na sliki vidimo tekmovalce pri preskoku prve ovire. Od leve na desno so: spredaj Belgijec Theys in Anglež Gordon Pirie, zadaj pa Francoz Abdallah in Jugoslovan Mihalič, končni zmagovalec ZADNJA POROČILA EGIPTOVSKA VLADA ZAHTEVA izgon kralja Farnka iz Italijo Odprta pot za imenovanje volilne komisije in čimprejšnjo izvedbo sudanskih volitev Izjava bivšega ministrskega predsednika Ali Maherja o pripravah za novo ustavo KAIRO, 25. — Glasnik je I prav tako zadovoljni z obema sporočil, da je egiptovska vla- članoma. Poročilo ministra . —1-_____: Unliianelri * Kvot liotnipp nravi da zahtevala pri italijanski vladi, da prepove »politično delavnost« bivšega kralja Faruka in ga izžene. Obe vladi sta si po svojih veleposlaništvih izmenjali s tem v zvezi noti. Glasnik je nadalje dejal, da je na zahtevo egiptovske vlade, da prepove Farukovo »politično delavnost«, italijanska vlada odgovorila, da Fa-rukovo delovanje ne more škodovati egiptovski vladi in da je njegovo ravnanje njegova zasebna stvar in morebiti škodljiva samo za njega. Za tem je Egipt poslal Italiji dru. go noto z zahtevo, naj Faruka izženejo, ako že ne morejo prekiniti njegove «politične delavnosti«. Egiptovski časopisi so pred časom že večkrat pisali, da se Faruk poslužuje svojega bivanja v Italiji, za širjenje propagande proti egiptovski vladi in generalu Nagibu. Britanski minister brez listnice Selwyn Llyod, ki je tre. nutno v Kartumu, je dejal, da je Velika Britanija pripravljena spraviti z mrtve točke imenovanje volilnega odbora za Sudan. Odobrava imenovanje Ibrahima Ahmeda in Dar-dina Mohammeda Osmanna za sudanska člana komisije, ki mora skupaj z generalnim gu. vernerjem pripraviti volitve v državi. Svojčas so sudanske stranke predlagale Ibrahima Ahmeda in Mohammeda Has-sana Diaba za predstavnike v tej komisiji, vendar je egiptovska vlada izrazila nezadovoljstvo z drugim. Njegovega namestnika so Egipčani spre. jeli. Angleži so po posvetovanju s sudanskimi strankami brez listnice pravi, da je sedaj odprta pot za imenovanje vo. lilne komisiie in za čimprejšnjo izvedbo sudanskih volitev. Soglasna odločitev petčlan-ske ustavne podkomisije, naj bo v Egiptu parlamentarni republikanski režim, o katerem bo še glasovalo egiptovsko ljudstvo, je kairsko javno mnenje sprejelo z velikim zadovoljstvom. Podkomisiji predseduje Ali Maher, bivši mini. strski predsednik, ki je dejal, da razpravljajo o glavnih značilnostih bodoče egiptovske u-stave in d« bodo v novo vnesli marsikaj iz ustave od leta 1923, v kateri so bile zlasti poudarjene osnovne svoboščine. Besedilo bodo izpopolnili z na. čeli o socialni pravičnosti in splošnimi določili, ki bodo izvirala iz gospodarske stvarnosti. «Commonwealthska investicijska družba* LONDON, 25. — Objavili so nekaj podrobnosti o novi «Commonwealthski finančni družbi z o. z- za razvoj«, za katere ustanovitev so se ministrski predsedniki Common-wealtha v načelu sporazumeli na decembrski commonwealth-ski gospodarski konferenci v Londonu Zaključno poročilo omenjene konference pravi, naj bi ta družba pospeševala gospodarski razvoj v državah Commonwealtha. Družbin kapital znaša 15 milijonov funtov, od katerih bo prispevala 46 odst. Angleška druga gospodarska podjetja. Družba P a sme še za dvakratno povečati svoj kapital. Britanski noti Argentini in čilu LONDON, 25. — Foreign Office sporoča, da sta britanski veleposlanik v Buenos Airesu Henry Mackln in veleposlanik v Santiagu Charles Stirling iz. ročila argentinski in čilski vladi britanski odgovor na zadnji noti obeh držav o incidentih na Deceptionu v Falklandskih otokih. Ob izročitvi britanskega odgovora v Buenos Airesu je imel britanski veleposlanik dolg razgovor z zunanjim ministrom Remorinom glede Ant. arktike. Remorino je ob zaključku razgovora dejal, da ni. so sprejeli nobenega sklepa, vendar pa bo Argentina še vedno ohranila na otoku De-ception svoje objekte. Čilski zunanji minister v Santiagu pa je takoj po preje, mu britanske note izročil drugo, v kateri zahteva medsebojni razgovor in obnovitev čilskih objektov, ki so jih Britanci na Deceptionu porušili, najkasneje do 14. aprila. General Clark danes odletel v Tokio S KOREJSKEGA BOJIŠČA V bo;u za Old Bald severa: izgubili 1 900 mož TOKIO, 25. — Po neprestanih 40-urnih bojih na srednji korejski fronti je poveljstvo 8. armade sporočilo, da je položaj zelo «nejasen». Oborožene sile OZn imajo samo še četrtino hriba Old Bald, na katerem so Severnokorejci in Kitajci začeli v ponedeljek hudo ofenzivo. Ameriško poveljstvo sporoča, da je zavladal po 48-urnili bojih na zahodni korejski fronti mir. Zavezniška pehota je izvedla protinapade na hribu Old Baldu. Dopoldne so zavezniški lovci in bombniki napadli ob pomoči radarja sovražne vojaške položaje. Po zadnjih podatkih naj bi severni v borbi za Old Bald izgubili 1.900 vojakov. Čeprav je to največji napad od lanskega oktobra dalje, so vojaški izve. denci mnenja, da ni mogoče sklepati, da pripravljajo Kitajci splošno ofenzivo. Češkoslovaški vohuni v Švici TAIPEH, 25. - General Clark se je po današnjem prihodu v Taipeh na Formozi sestal z generalom Cangkajškom in se z njim razgovarjal eno uro. Prisotni so bili tudi poveljniki r...r_________ „ glavnega štaba nacionalistične banka, ostalo pa vodilna indu- Kitajske. General bo jutri z stnjska, trgovska, rudniška in | letalom odpotoval v Tokio. BERN, 25. — Švicarska federalna policija je s sodelova. njem policije v Lucerni odkrila široko vohunsko mrežo, ki je pošiljala Češkoslovaški zanimive podatke. Doslej so a. retirali 43-letnega novinarja Xaviera Schnieperja in ravnatelja neke založbe 56-letnega Nemca Rudolfa Roesslerja. Oba vohuna sta že nekaj let delala za Češkoslovaško. V za. četku tega meseca pa so pričeli z anketo o njihovem delo. vanju. Izvedeli so, da so pošiljali med drugim vojaške podatke o Švici. Oba aretiranca sta s tem ZAHODNONEMŠKA ZBORNICA sprejela »listino o pribežnikih" Zakon je bil spreiet kljub kominlonmstičoenm zaviranju V mar cu pribežalo rekordno število beguacev in sicer 41.568 oseb BERLIN, 25. — Oblasti v za-1 vala pooblastilo, da pošlje v bramba reši v vseh oramud resi » . pjeu momentih. Lofthouse J , koncem še enkrat proti gol«. glavo obrnil ž°8° ' par toda vratar Cowan J nem letu ujel. prejefj Stadion, ki mo_r*bii’'!toriJ 85.000 gledalcev, je razprodan. —* Na tumiriu » LIMA, 25. - p južnoameriško n°£0II\-pni n* venstvo so bili P°st*V’J'iij» slednji rezultati: B 8 Cile 3:2, Urugvaj - Ekv«* totoc' V športno stavo bo 5. aprila vključena^ ^j, tociklistična dirka Uganiti bo treba zmagovalca po zadnji Milan - Bologna. Teku10 iv# skuP1 lit1- bodo razdeljeni v tri^iii d tekmovalce, ki bodo v ^ motorju «M.V.», bo’ nflp 1 listku označiti z 1« j E na motorjih «Mondial» * vse ostale z X. ***.. ..niš*1® CANNES, 25. —.Naje%' turnirju je Milojkovič P 5;j gal Axelsona (Sved.) ’1 Grinda (Fr.) Clericija 11' pol' 6:4, 6.2, Horn (Vel. fl tingerja (Nemč.) 2:6, 9 9 * . < 9 9 9 • M v Na teniškem turnifFLi« Ijeru sta Jugoslovana „jr Panajotovič v osmini gubiia z italijansko^ Goii-Bergamo. nastopila še ’ WralcV * tui Cannesu in Montecariu OSLO, 24. — prezentanca SZ je P reitJ6 norveško reprezentanc0^;!' 2e prej je zmagala * g.{. tom* 10:2'in v Moskv'rr OSLO, 25. — prezentanca je danes št la svojo turnejo P° r*F, z zmago nad norveško jj zentanco s 5:2 ^'-L 'j tn> Zdelo se je, da so (jS# hitri in odločni kot v P dveh tekmah. Jugoslovani v Bukj>ri v drugem Danes se je K rešti drugi del sveto ^is0 venstva v namiznenj ^ t igrami posameznike ,' priP j, sedanjih rezultatih 1'je1: vil največje P rešenega garski vojak popoV» ^ ko premagal z"gnau<-skega igralca ttae skega igralca fltati O rezultatom 3:0. V ‘ slovanskih tekmoval so znani. . pre5, P1?^ Agencija United P m \7 P S t. ' ša Tanjugovo vest’ je Jugoslovani vožfiI"> rt.i:____lil „ifl Dolinar, Gabrič 111 > v prvem kolu tek tovi>0 ijt s9mP7nilr,nv Z3 ? lc 11 sameznikov za »■ ■ v--;, venstvo v namizn f0tni* premagali svoje n® ^rUgo > se tako plasirali v BUENOS AIRSS’ jfcd (r£ hodnem Berlinu so danes sporočile novo mesečno rekordno število beguncev iz Vzhodne Nemčije. Doslej je v mesecu marcu pribežalo z Vzhoda 41.568 beguncev, kar je za 1.606 več od števila beguncev v februarju. Danes je pribežalo 1.200 beguncev. V prejšnjih mesecih jih je največ' pribežalo v februarju, in sicer 39-962. Ameriška visoka komisija je sporočila, da So pospešili evakuacijo beguncev z zračnim mostom in da dnevno prepeljejo okoli 1.800 oseb. S tričetrtino glasov je Bun-destag danes sprejel zakon, ki ga imenujejo «listina o pribež-nikih«. Q zakonu So v zvezni zbornici razpravljali okoli dve leti. Medtem je marsikdaj prišlo do živahnih n dramatičnih razprav. Proti njemu so v glavnem glasovali kominformi-sti. Pojutrišnjem bodo o zakonu glasovali v deželni zbornici. V veljavo bo stopil s prvim ap ilom. Listina določa pravni, gospodarski in socialni položaj okoli 10 milijonov Nemcev, ki so bili izključeni iz o-zemlja priključenega k Poljski ali ki so pribežali iz Vzhodne Nemčije. Za 100-Ietnico napravil samomor BARI, 25. — Augusto Lune-dei je za svojo stoletnico napravil samomor. Skočil je z , .. balkona svojega stanovanja v „ . JIo4ir\°™ pre- predmestju. Balkon je bil 4 m kršila švicarski vojaški •»<■- konik, ki predvideva za to zelo hude kazni. KINGSTON (Jamaika), 25. -Danes ponoči 50 v Kingstonu imeli od leta 1907 dalje najmočnejši potres. Doslej še ni bilo smrtnih žrtev. visoko. Pri padcu si je prebil lobanjo in na mestu izdihnil. Vodijo preiskavo, da bi ugotovili vzroke samomora. BERLIN. 25. — Češkoslovaška vojaška misija v Berlinu je od ameriških oblasti zahte- Frankfurt svojo delegacijo pregledat češkoslovaško letalo, s katerim so pribežali begunci v Zahodno Nemčijo. Zahtevo so predložili ameriški visoki komisiji v Bonnu, ki bo odločila. Štiri odprave na Mont Everest NOVI DELHI. 25. — Ministrski predsednik Nebru je danes v zbornici sporočil, da se za vzpone na Mont Everest in druge vrhove v Himalajskem pogorju pripravljajo štiri tuje odprave. Japonska odprava bo imela 15 članov, britanska 13, švicarska 8, novozelandska pa 4. Vsaka ekspedicija bo za plezanje potrebovala 3 do 4 mesece. Podaljšan dogovor o EvrousKi plačilni zvezi PARIZ, 25. — Ministri osemnajstih držav članic Evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje so se danes sporazumeli, da se podaljša za eno leto dogovor o Evropski plačilni zvezi. Dogovor poteče 30. junija tega leta in se bo podaljšal do 30. junija prihodnjega leta. Konferenca, ki je trajala dva dni, je razpravljala tudi o britanskem programu o izmenj-ljivosti valut, o povečanju svetovne trgovine, o omejitvah v evropski trgovini in o ustanovitvi posebne ustanove, ki naj bi koordinirala težnje po povečanju proizvodnje. Vzporedno s konferenco so se francoski in britanski delegati razgovarjali o medsebojnih finančnih vprašanjih. prijateljski tekmi p cosko in švicarsko „(0 p, šarkars :o rePrez . -j zmagala Francija praiicO* prvem polčasu s° vodile z 20:6. Gligorič 111 vodife v M<3 tor0iri^j Na šahovskem , Mar del Plati s°..a prekinjene partij« Tf! stel .otK Jugoslovanski m°) Carv* ;a r»rema£a novič je Prem„..ja, Vexler Jauregui Guimarda, h »c F**"* rr shocroO pa J setta. m0 .J Po" VIII. kolu sigvUeieia°'Seif ta jugoslovans^ntir)Sl!i argen mojster Najdor*. kolih nabrala po ji 4. mestu sta to^* in Eliskases s b ^ ,0^ , dijo Guimard ^ Trifunovič s drugi. argentinski * sler, ki Pole* .m 'j na HoStni - Tel Odgovorni medi,m STANISLAV HfcNKO - UKEUNISTVO ULICA MONTECCH1 S' b III »aO Telefon številka 93-8011 in 14 B38 predal 502 — UPHAVA ULICA SV FHANCISKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12 30 in od 15 18 73-38 -- Cene oglasov z.a vsak min višine v Sirim 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni i00. oamrloce 90 lir Za KLHJ za vsak mn širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT Podružn Gorica Ul S Pelliro I II Te' 33-82 R oko o i si se ne vračajo NAROČNINA Cona A. mesečna 350, četitletna 000. poletna 1700 celoletna 3200 lir. Fed ijud. repub. Jugoslavija: PoStni tekoči račun za STO 4VU 4a*o2m3tvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: 10 ^ ,zvud • moteli,t Agencija demokratlčneg ^ Z Ljubi lana Trg revolucije 19 tel 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T • 892 — Izdaja Založništvo tržaškega t|s