GLAS SVOBODE BIjOVKNSKI tednik Z* UoaiaTi UcUTiitiit tn'iwm, Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE hlovknio weekly Darwin To T*- InTKPlurT« O* Turn LivimiKU Ounir). "OD BOJA DO ZMAGE"! KDUR NE MISLI SVOBODNO, SE ME MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 47. Chicago, III., 22. novembra 11)07. Leto VI. Obvestilo, Vse dopise,, denarne pošiljatve in sploh vse korespondence, tičoče se "Glas Svobode", naslovite v bodoče na sledeči naslov: "Glas Svobode", 665 Blue Island Ave., Chicago, 111. CENJENIM GG. NAROČNIKOM Obračamo sv še enkrat do nagih somišljenikov, ko jim je vže davnej potekla naročnina, kakor tudi do onih, ki so list naročili, pa št nič plačali, da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg. Stavec, tiskar vse zahteva denar! Odkod naj ga dobimo, če nam ga ne pošljejo gg. naročniki? — Delavsko-EOcijalnp časopisje je .najboljše orožje produktivnih stanov v boju za obstanek, za odstranitev sedanjih družabnih razmer. Ako ho čete to orožje povečati, nabirajte ncvih naročnikov, s naročnino zaostali pa poravnajte svoj dolg, da nam bode mesto solnca tiranstva gijalo solnce svobode, jednakosti in bratstva. NAROČNIKI, POZOR! Tem potom prosimo vse čita-telje "Glas Svobode", da nam naj ne pošiljajo bančnih menjic "checks", ker niso za nič. Pošiljajte pa poštne memjice "Post Money orders" ali papirnat denar v registrovanem pismu. Upr. "Glas Svobode". ALI JE TO VLADA ltazgled po svetu. AVSTRO OGERSKO. zu ljudstvo aH i za finančne gen*-blerje na Wall ulici v New Yor-kuosiKli jim vtada ljudskega zlatega denarja $25,000,000, da jih resi pogina in jim zagoto-vi še nadaljni "kredit. — Železnično dmJbe so dd dela od.slovile nad 50,000 de-laveev, stem si so zavarovale svoje žepe brez dna, {klavec pa, njih žene in otroki — strad'aijo. Ali tem tudi pomaga vlada s jKwWjilom $25,000,000 ali vsaj z delletžom te svoteT "Not on your life". Ako je 'to ljudska vlada, Ijmli za — ljudi, zakaj petem tolika radodarnost nekterifi na vladnem krmilu — New Yor9kim fiimnčrjim gcnrblerjora? Je-li bolje biti "ganibler" nego delavec? Kje je preberite t«, o ka'teri toliko eitami, nam jo bojo li dali ti pamblerji, ali je ri stricu Edvardu na obisku, Akademija v Oxfort je cesarja "doktorjem" imenovala. Prodno vi ran je se je jalko sijajno vršilo, a v kaki znanstveni stroki, o tem se ne ve. Nagbnže je "dok-terjem govonawr" imenovan. Sprej-m, nemške eaa-ske dvojice in nju spremstva, je bil sijaju. Med tem, ko .so si želodce razkošno polnili, »e se v Tower-ju veliko tisuve delavcev in brezde lavni fToletiaivi Zbrali in od'1-očno proti tem protestirali, da se za inozemske potentate denar t rimi in proč meče, a na tanglc-šlom 1'J.OOO.OOO ljudi gladu umira. Socijalisti so nameravali Vže pri sprejemu carsko dvojic** izižvižgiarti, a so to opustili in so velikanski shod in pro-t-est vprizorili. RUSIJA. Nova Dimna "dela", se ve, da ddl'a, saj so »kom do cela sami vladni kim'avei. liazven en par kmetskih in delaivskih »lukenj, j same "fnalke" viditi. Proračun za 1. 1!M>8, kteri se je Dumi predložil. je sledeči: Izdatki $1,257,-000,000; Doholdki $1.159,0,000. (km); šole: $3,500,000; poljedelstvo: $1 i,000.000; i>o6ta: $1,500, 000; javni doflg: $7,000,000 in razni potrebe $0.000.000. ITALIJA. V Italiji se živahna propagau da dela, da se splošna stavka v pro.-j|>eli oprostitve delavskih voditeljev, kitere so dne 11. t. m. zaprli, vprizori. 50 sceijalnib, anarhističnih in r« publikannliih voditeljev so zaprli, ko s D naimeravali 'l. 1887 v Chiengi Obešene žrtve proslavljati. ŠPANIJA. V Bareelomiji sta General Moore in njegov sin od vojnega sedišča ha smrt obsojena. 14. decembra 11KM3 so jih bili zaprli in obtožili, tla sta na čelu neke obori'žene tolpe v Kataloniji ust a jo vprizoriti namenavalla. 6 drugih je za celo življenje na galere obsojenih. _ Steve Adamsova pravda. Opcrzarjaimo rojake, da nam bode knjiga "Opatov praiporsček' \ kmalu posla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane 35c. poštnine prosta. Ameriške vesti. Iiatfhdrum, Maiho. Zloglasni generalni adjutant Coloredski Bul-keley Wells je v drugi pravdi proti Adama-u kot priča nastopil. Kvrnsil je veliko a dokazal ničesar. Zagovornik Darow ga je prav pošteno vlekdl, tako, da jo je priča rudeč koti 'ku-han rak odkurih Slabi čaBi. Washijjgton, D. C., 16. nov. — Predsednlik Hoosevelt, zvezni blagajnik Corteljov, državni tajnik Root in generalni pošrtar Mo^er so se \eeraj zvečer od 9 ure do po-polnoči poMvetovali,. kwlko bi se kriza i dvomila. Vspeh posvetovanja je tajn osten. — Banke počasi a trajno p<)ka-jo, podjetja, nidokopi in tovarne zajiirajo in delavce od^lavljajo. Kapitalisti se. pri vsem tem nio kaj slabo ne počutijo; saj imajo milijone nakopičene. Ti delavec si pa tvojo dolžnost« »tori 1, zdaj pa hodi! 150 milijonov vrednostnih papirjev. Naša vlada, na eehi ji človekoljubni Roowevclt v eni roki "big stick'', v drugi pa mošnjo ljudskega denarja, pripravljen sedaj na vse, da iz blata izvleče finančni voz kapitalistov, nad katerimi jo popped toliko upil in z oniin polenom žuind. Prvikrat, wlkar je .sedel debeiiuiš-asti ClcAeland na predsednisketm stolu v Washing-tonil in izza časa grozne krize leto 1803 izdala, je v huda 150 milijonov dolarjev vrednostnih papirjev; seveda je vlada dala že iz blagajne 200 miljrnov dolarjev v Zlatu in garancijo m 56 milijoinov dolarjev vrednega zlata, katerega so iz evrope (pripeljali.' Za 50 mitjonov vr«Hlnostnih papirjev se Izda na PniSam^ki pre-ko]i in 100 milijonov po Po 3-100 pa v ta naunen, da pograbijo \es ljiwlski denar, katerega ljudstvo dr/i. tJivat Seot! Delavske organizacijie se združile. The Silver How Trades and l*abor A^-eiubly in l>utte Central I.a'bi r eouneil v Montiani sla so jrred dvema let ina razdvojile in »ed'aj pa zopet zdrif le. The Silver Bow Assembly ]iri-pada k zapadli i delavski -zvezi. Butte Central Labor eouneil pa k ameriški delavski zveai. To sporazmnlenje Ixnle zopet v-e lokalne unije v dtv.avi zvezalo v ono skupščino, iti jiili gmotno in finančno ojačilo. Vojaške ugodnosti. Vo^ui urad v Washington«, D. C., je sklenil vojaško življenje ugodneje vpeljat i in «fcer zaradi tega, da bode boli privlačno. Reforma se vpelje" v vsej armadi združeniili držav, 'ter bodu' kongresu za povišanje plače vojakom in zboljšanje sedanjega stanja, predlog staviL . uMlllllW Na prunier, .si morajo sedaj vojaki pri ju-vi plari brivno britev. NČetieo za zobe, milo in take stvari «an*i kiiupiti, kar stane od $15 do 7. Posehmal IkkIio vojaki te stvari brezplačno dotlvali, kar bo vlado letno $GO.OOO sta1!' . dnevne telo« vadbe se bodo od 80 minut, na 1 uro skrčila, in se ne IvkIo takoj po vajath vrfeile. Večji uiarsi bodo v bodoče, namesto \~saki td pismu v inozemst;vu: od prve unče &c. in outirati. "Vinita" je 11. t, ni. iz New VoHka cdplnla nnmenijena v St. John N. B. Torej popoldne je dobila ranpoko, in si' je takr, hitro potfl]djala, da se je posadka komaj v majj/bni čoflnič rešila. V teun eedniču so 5 dni po jezeru pljuli hre-z jedi in brez pijače. Ker so bili le za silo oblečeni, so siromaki tudi skoro' zmrznili. ' Socialna smer. William Randolph Hearst, lastnik raznih časiipisOV, katerim ne-kteri ljudje pri.sojaj<> tolike razne sociialne simeri, ni druzegji nič kot imvaden hninihug. Hearst ve dobro, zii katerim grmom zajce čepi in sto je vse v ost-alom, pa se niti za trohico ne razločuje ml svojih ostalih koHegov, meščjiinskih časnikarjev. Zalkaj Hearst uredniku1 teh člankov $100,000-letnic plačuje/ Zato, ker mu njegova pisava nese! Agent iz Japonske. je pred kratkem dowel v Seattle, Wavdi., katerega naloga je pridobiti 10 titsoč luneriških deklet in ki bi bile pri volji izseliti se na Ja-ipoaisko in se 'tam pomožiti z Japonci. Agent se je barekeil, da ako se mu posreči ta namera, da bode potem bojaželnoet ltiiM.! japonskim in ameriškim Ijudistvom ponehala. Liverpool Catholic Times pravi, da katoličani mislijo dni-gani kdt. socialisti v raznih stvareh, primoriuii pa so pripozuati, da so le-ti več storili za mir, in delavstvu več pridobili i kot obe dosedanje konference v Hague. Pol miljona delavcev so odslovi1! i senlaj na zimo kapitalisti, Ta-ko se vas je bil neikaki kraljevi zbor na ljudislte strofike. — V Higgio je 'knjec Kober t Obar le s Louis Mairia de Bourbon, Infant španski in ^-ojvotla iz Parne v 59 letu za srčne hibo umrl. Knez je bil dvakrat oženjem in zapušča 21 otrefle in $k),000,000. Bodo žc kaj jesti imeli. — V New Yorku je policija zaroto baje zasledila, kttera je nameravala vse požarno brajubne postaje zažgati (t). — V St. Louis je poslopje Mills Averi'il Tailoring Co, pogorelo. ?! kotle je zej tožbi je dnvžba napravila priziv in cela zadova je prišla f red porotnike, ki so Italijanu prisoulili $1 oilSkodnine. S tem dokazuje amerilcansko sodišče, kaj je v Ameriki pravica. (*'e bi se bil ponesrečil kak milijon ar. temu bi takoj prisodili kar znbtieva, ubogemu delavcu pa, ki je bil ranjen, ki jo moral štiri tedne leižati v bolnici in prišel ob zaslužek, temu "velikodušno" prisodijo $1. Kakšna ironija, pač "zaplanka-na" ameriška justica! O Amerika, Amerika! 2 SLAB SVOBODE Obračun. Tiho kol. 'miške so sedeli <5otrto-aolai. Dr. Free je raedeJjeral domač« ludoge. Bito je vedno tiho, kadar je on učil. Kot bi mignil, jc i:gnail mij nemirnejši razred. Malomarno. z nogami navzkriž, je sedel asa ikatedipoon. Bil je dwb-rume-®i insje so bili »skrbno počesani bradica, redita, a dol^n, ravmata tka. Pazil je sploh ma svojo vna-njos-t. Oblek«, se je morala prijeit života, kroivata je bila okusno za vezana:^ nohti osnaioni in i piljeni Bil jo med najmlajšimi učitelji na gimnaziji. Pri tovariših ni bil pocebno priljubljen, a občudovali so ga, ketr je tudi tako hitro ukro til uporne cVtrtošcloe. Učenci f*> se ga l»nli. Bil je hude jeze; .hipoma ga j<> lmh'ko prijela. In trorje jim, kdo? jo je iprovzročil! Iznanil je eelo vrata lastnih, neusmiljenih kazni. Zato so so tudi najneaniar neg«i mladeniči radi učili za nje gevo uro, Sodvij za kjiiHedrom, je jemal zviezok za zvezkom.' Dobro naloge je lirtno obdelal. Pohvale ni po znal. Pa nt-enci so bili že veseli, če so ni smehljal in prijel za "muhe "Muho," par kocin po«d spod njo listnico« je cilkial vselej, kadar se je hotol noreeivaiti. In norčeval se .je rad. Samo takrat se je ray red smel smejati. Čim glasnejši je bil simih, Uunbolje, i ji krivec se jo •moral zvijati {»od tem smehom Nalotg® so še ufkaun dobro izpa-a nalogo, ta je od goveda.' Polled«, po šoli. "Ferstor!" Ta je bil prvi, hitro vstane. " Kako se iniouuije to govedo?' 1 Dijak postlane rdeč, poškili vstran. Vedel je, koga misli uči tdj. Pa sram-ožljivost in pltolhioat sta mil branila govoriti. Ali liit.ro in ostro 1 se ponov vprašnjije. To je pomenilo: odgovori, sioer ne ti bo sbubo godSlo. "Zmairko," reče prvi. ikaj jei govedo T" "Žival." "Tele! Koristna žival je. In kaim spada?" "V hlev." '' IuvTBbno. V hleiv in ne v —.' Močno udari z avieorkora po ka tedru: "In ne v prusko gimnazijo Zmurkol" V sklopi, dur ion najbližji se vzdigne ddjaik. Čutimo se je razločeval od drugih. Neroden in sirofktxpleo jo bil, obilen in kmečki. Imel je obnošeno, premaj hno obleko, Iz prekratkih rakavov sc molelo velike, močne roke Obraz je bil rdeč, mozoljast. Pod nizkim, poljskim čelom kuštmvi, ideči lasje. "Si razumel, mojster nereda? vpraša dr. Free. "Cul si .Hudi od evojfh součencev, da si govedo in tla spadmfi v hlev. Tvoja miloga je eroinota zai ves razred! Bog in Z v ličar, ali ne uvid iš, da ne apa-daš som?" Bledo, sieei* bretzkrvno njegovo obličge, je postalo rdeče. Jeza jo zgrabila učitelja. Ta, tej>oc mu skazi vse. 4'Kaj je tvoj oče?" Vailent iu' Zmurko privzdigne ravnodušno glaivo. "Kmetovalec." "Tcraj kidaj gnoj kot ga on," zak'riči učitelj. "Vse hoeo študirati. Vsak ikonjski hlapec in vsak oevljar hoče v gimnazijo. Povem ti, nlcčelasec, ti si me boš zapomnil ! Vse leto se že mničim s teboj, kali dlriifr bi se sramoval do smrti, 'ti pa, plavi na —" "Tu imaš zvezek! In veseli so r.R izpričovntlo, sinko moj!" Vrže rnu zvezok k no^aru, pivnik zlHi ven in listi se zasučejo. Valentin Zmurko po»bere zvezek m ga mirno spravi pod klop. J{ed odmorom mu reee prvi: "Ti, Zmurko, nisem mogel drugače .,. Saj veš, ono od goveda." "Že dobro, že dobro," odgovori ■ svojim poljskim nagla som. "Ni talko &e»lo hudo, ker je bilo izsiljeno." Tudii za součence je .bil Zmurko nekaka uguinka. V«doli so, da je sin ubogega poljskega kmeta. N knd- glave«a učenje. Komaj je govoril pravilno nemško. ^ Niikaikot n; nnogei najpipodovati. čamu nek še hodi v šolo? Pri vsem tem so ga radi imeli četudi ni z nikomur občeval. Bil je krt tak, ni/koli ni zlorabil svojo moči, in rad postregel s peresi. Tu tli njegovo mirno vedenje se je vsakemu priljubilo. Vedeli so U tli, da št? doma pridno uči. Prišel je zadnji dan leta, Zinur ko je padel. Dr. Free pride s kop izpričeval v sobo. Ker so se pričele počitnice, bil je dobro volje. , Zabelil jo vsak list s par opaž kam i. predno go je izročil dot it' neonu dijakui Valentin Zmurko je bil zadnji j Mi abecedi "No, prijnnieljče-k tnoj — tu je pt ibotniea. Ko prideš domov h kra vivm, jitn jo labko poteažeš. In tK-etu le naroči, naj goved«) obdrži doma1, mesto da bi ga n»vljid. Sele ko reče tir. Fret;: "No, kaj hočeš se?".je jwistal pozoren. In tlijak odgovtu-i počasi, minio pa trtliiHH "Hočem Vaim pmbrati, kaj sem si zapisal v «tb knjižico. Tu je zapi samo, 'kako ste me zmerjali od sv Mfihela som." . (Hipoma \tiline "vse. Učitelj ostrini in stopi nazay. Ni mogel ničesar izgovoriti. Iti zopet Utorni glas s tujim na glasom: "Govotlo in krava ste mi rekli 24krat, gospod doktor. Ker imam rdeče lase, radi t epa stetme štiri desefck rrttl zaHTiH'hovali, ker--' "Zmurko!" zatkriči učitelj "Ali si nor?" "Nisem ji or. — Iver nisem imel novih km jig!--" "Molči!" zavpije dr. Free "Drugače boS nekaj doživel!' Uil je smrtcobled. "Ne bom molčal. Vi, gospod doktor, »te govorili vse leto, a jaz nbom rt-kel ničesar. Zdaj govorim tmli jaiz." "Vedno lepšo--Nepoikoršči- r.a 1" zakriči učitelj. "Človek, jaz tc ubijem!" In plavkasto rdeč skoči predion in vzdigne roko. Pa Zmurko we ne uniaikne, tudi cm vzdigne okorne taee J "Če me udarite, g'epoer elovek. \'i, go->p(Kl doktor, ste se mnogo učili, ]>a Jiistie dobri. \'i zasmehujete reveže m tudi njihove stariše. Pa jaz ne pustim zasmehovati svOjega očeta. Vi ste zelo hud' ben človek. To Vam pravim pred vsemi u-Čenei. Ker tmli Vi ste mene sramotili pivd vsemi in prisilili Fer-sterja, da me je imenoval govedo, ki spada v hlOv. In e'etu bom rekel, da se ne po atano dober po mnogem ulfienjii. NAJKMMK & VANA, Izdelovalca aodovico mineralno vodo in drugih neopojnih pijač. 82—Ml FiHk St, Tel. Canal 1406 !Slovenci v Ameriki! UKR1 I Ii KAR VAM MI TUKAJ 1IOČKMO NAZNANITI. In vraiil ae «e boon več, aimii»a3t omeniti. Ni več daleč, ko bodo ti stal bom doma. ker v hlevu b Ijše kot. v Vašem razredu. Kavno to mislijo itmdi drugi, pa imajo strah preti Vjurni in ne po vedo. Vprašali st«*, če se ne srnami je — Vi ali jarz?" Sedaj prvikrat je iw*»tal mirni trdovratni glas nekoliko razbil jen. "Vi ali jaa?" vpraša še eu ikra«. In 4'mojster nereda" je stal iklopi sim;k in ohilem ter v razbu jtinosli iztegnil kazaloc proti uč tel ju. Potem se je glt>lK>kt» oddalhnil Vse se j« slišalo, 'koti bi bil teg naučil bnal po šipi Pa njegova visoka postava jo trepetala. Vedel je, da mu po teon prizoru ne bo več ostati na teg šoli, da si 'iitopo sieer z neizprosno strogustj pridobiti nekak vnanji rešpekt, da ji pa notranji prejel danes smrtni udare« Ničesar ni mogel storiti; bil jc brez moči. 1ai tsno mil je kamlo odtaiti kolikor ntugoče miren in re sen. tla se še bolj me osmeši. Valentin Zmturlco pa inisprav počasi svx»je 'knjige. "Da ste m^zdravi t" reče s svo jim navadnim ravnodušnim smeh Ijajom obrnjen proti razredu. "Če pride kateri izmed veenoSti ne-nvorete, kot je Trinerjevo zdravilno grenko vino.' Ono ima narbolj rplivno moč na prebavne* organe, n jih toliko ojniči, dla sprejemajo i- rodno preibavljajo vsa"ko hrano. Ako je vaše pre4>avljenje ne-rednov jo vaša kri nečista; in ako 1 ista alalia in nečista — vaše te-» je potod številko 340,2 in to je tudi očitni dokaz, ka teremu vsaki mora verovati in zaupati. BOLNIKI kateri imajo živčne bolezni, ali kateri trpijo na želodcu, plučih, jetrih, tedicah, zamaBe-nosti in vsi tisti kateri imajo bolezen v očeh, ušesih, nosu in vratu, ;okor tudi vsi, kateri imajo bolezen ■ krvi, naj se takoj na nas obrnijo a svet, ker to so same take bolezni, katere imajo jako hude posled-e ako ne dobi bolnik pravo časno pomoč. Itolezni v krvi, to vsaki ve, la so to vse tajne možke in ženske bolezni. Orosi zdravila so edina in iaj hitrejša pomoč. TOKAJ SLOVENCI I Delujrno skupaj, da pridemo do cilja in da se udiranje našega. Naroda preneha. Ako ste bolni, naj si bode ka-orwnja bolezen koli in ako ravno je morda že zastarana to nič ne de-nc. ker OROSI ZDRAVILA Vas bodo gotovo ozdravila. In res je to, kar ljudje že govorijo, da do tistega, kateri rabi OROSI ZDRAVI-••• SMRT NIMA OBLAST rištte nam ia»«>j jn> knjigo "SPOZNAJMO SE" katero Vsaki zastonj dobi, Naprivite Vaš natančni naslov in ako ste bolni nam brez okolno-sti natančno opišite Vašo bolezen in mi bodemo Vašo pismo takoj uašim zdravnikom predložili, kateri botlo Vašo bolezen preučili in Vam na podlagi diagnoze določili prava OROSI zdravila, po katerih Vam je zdravje gotovo. ZAPOMNITE SI WAS NASLOV, iu pišite na: America Europe Company (OROSI) 161 Columbus Avenue. New York. Import Iran tobak iz nt a re domovino. X zalogi ima po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, Bultna in dum-skecigarete. J. »OKOI N, 551) W. 18th St. Valetin Potisek GOSTILNICAK 1235—1st St., [T, La^Snlle, III. So priporoča roj« k oni za obilen oHiek. Postrežba toenn in izborim Dobra unijuka goetilnu, kjer ee dobi mrzel in gorak prigrizek. POD VODSTVOM Jos. J. Stastny, na 650 Blue Island Ave., Chicago Vtdika dvorana za društvene in nnijske aejo, in druga dvornim jb koncerte ženiti e in domače zabave 1023 CANALj MATIJA K1RAR OOSTlLNl^Alt v Kenosha, Wis., 432 Middle S So priporoča rojakom za obisk Toči dobro in svežo pivo, naravno vino in pnBtno žganje. Izvrstno sinodke. TELEFON ŠTBV.777 I t* C-CttfrtfrOffrtfrS-tl- it ^ * WISCONSIN FHCNE4I3 ■ S - Dvorana za društvene e< je in veselice. Foptdniki dobro dosli. Poslrtžba b stanovanjem in brano. . 24(Unlon Street. « KENOSHA, WISC. * ** f N a z d a f lojalti! Slbvencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon- Točiva vodno sveže pivo in pri«-tne druge pijače. Hnznovritne fine smodke un razpolago. Za obilen poBot so priporočava brata Košiček 590 S. Centre Ive. Chicago, III. Kasparjeva držav-na banka. 6?3 Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. pa HO jun. in od 1. jul. pa do Mdec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za t-1. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodajo se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se poeojuje na posestva in zavarovalne police. 4 'V* - - 'J..:: - v - ■ % " m*" ^ * • -■ ■ GLAS SVOBODE Syllabus. V "Glas Svobode*1 z dne 1. t. m. sm-o iz 31. Naroda, novi syllabus, kejega je pai>ez Pij X. pred Ura tkem izdal, ponatisnili. I Ta syllabus je jako zanimiv in vreden, da se nekoliko obširneje jim pečamo. pred vsem p ribi jemo, da pred 300 leti bi bil se papež premislil, cje^ov syllabus obelodaniti, kajti "grmada" bi mu bila gotova. Papež pravi, da cerkev je napredku sovražna. No, dn je eerkev vedi in napredku sovražna bila, in da je še, to ve vsakdo, da le možgane in ne slamo v glavi ima. Da bo tudi v bodoče sovrauaia paosviti, tudi to vvano, vemo pa tod i, da ee za to sovraštvo nihče ne zmeni, razvem onih, kojim še ukvarjajo, različnega tunjetija. a v tem so ene trditve, da so stoletja mimila predno se je krščanstvo razvijati začelo. Krščanska vera. oziroma kr-ščamski kult. je v raznih, starejših ver kot je krščanstvo, skupaj sestavljen. Rabijo obrede, kadilo, krtrtna votla, pepel, mašnikova obleka in drugo; vse to je iz dru-(j>jh ver v krščanstvo preneseno, sli izposojeno. V začetku krščanstva je ljudstvo le enega boga molilo. Okoli 200 let pozneje so še boga sina priktopili. a še ni bilo dosti; temveč po dalnih 200 leti so tudi sv. duha iznašli in kot tretjo božanstvo proglasili, in kot dogmo vernikom v tepli, da bog oče, bog sin Ln boir m. duh so tri osebe a le en bog. Cerkveni učenja>ki. med njimi sv. Avguštin, so si glavo telili, . t»> dagnio prav raztolma-čiti. a bil je ves trmi zaman. Moharaodanei se krwtjancim po-smohujejo, češ kristjan ni bil z enem bogom zadovoljen, more imeti tri, torej je krivoverec. T o/v že dokazuje, da dogme so ČU/Cvšku« delo in nimajo z bozan-atvom ničesar opravti. 6. odstavek syllabusa se ne strinja z dejstvom, da cerkev bi bila poslušajoča, temveč je vsaki čas le ukazovala in vsled takih ukazov je ogromno tisooev ljudi na grosmadah, na natezalnicmh in ječah gnrzni konec storilo. Ali so se U hudodelstva mi ukaz vsega-iism.iljenega in dobrotljivega boga zgodila? Ne. to je bila človeška gr^zovrtost z pretvezo, da bog tako hoče imeti. Odstavek 0. je jako odkrito, srčen in se popolnoma strinjamo i njim. Takczvaoo "sv. pismo" je do sedaj velalo, da so pisatelji "sv. pisma" od sv. Duha navdahnjeni bili in so pod njegovo inspiracijo knjige "sv. pLsmo" spisali, ako- ravno je že zdavnej dognano. da so "sv. pasmo in W evangelije razni pisatelji in v različnih časih. brez vsake inspiracije sv. duha. spisali. Sicer, dfttfwmiiki trd«, da "sv. pismo" ni etivo za vsakega. To je res, da ni; kajti v "sv. pismu se utavfci nahajajo, kten vsaki morali nwoaveno v obraz bije jo in tO bi imelo od sv. Duha jjjtifM^irrmnrTiiTr -........... navdihnjeno biti! ^Za časa Krista (T) so imeli Judi /ivoje jH^-.vw in dogme. kar je samo na sebi umevno. Da je pa bila med Judi in Farizejci raz-kolnost in korupcija, je Krista nap« tik), da se je za svoje rojake, Jude, začel potegovat, kar je bilo temveč potrebno, ko so Judi povsod i sovražnikov imeli in od Rim ljaneerv stiskani bili. Torej je bilo to gibanje le neka reformacija, kakoršne so se- poprej in pozueje prigcdnle, a nikakor pa ne, da bi til si Jezus kako božanstvo prila-fitoval. Od k rist jamstva ali evangelijev ni Jeaus ničesar vedel. To se je veliko pceneje, in sicer kot človeško dieli. zgodilo. 14. odstavek pravi, da evange-listi nie*> povedali, kar je bilo r;?s nično, marveč kar se njim je koristno zdelo. Učenjaki so do. gnali, da pri cerkvenih zborih so veliko izvirnih listin uničili in druge i>odtalknili. Od tod mnogo-brojna protislovja in nesmisel v evangel ijah. V 10. odstavku odreka papež evangelistu Janez-u zgodovinsko resnico njegovihevangelijev; ako. ravno duhovniki svoje propovedi — ski rej vseskozi z besedami "sv, Janez" ali pa sv. Pavi pravi" začno. — Torej v<*loma svojim vernikom, neresnico uče. 17. in IS. cdstavek z an r kuje čudeže. 21. odstavek je zopet zanimiv. Razodetje, ki je predmet katoliške vere, se ni končalo z apostoli. Evangelistu Janezu, kteri je baje "razodetji'" spisal, ne smemo verjeti, ker je neresnico pisal. Razodetje, katero nam narava vsaki trenutek v miljonih slučajih mali, eerkev ne pripozna, torej je ie eno mogoče, da pripoznamo za golo resnico kar nam papež, škof ali nižji duhovnik natvezi, potem je vse i*rav. Po 24. odstavku se ne sme ek-seget obsojati, ki trdi. da so dogme i^eresnwiie in jk> 25. odstavku se vera na skupku verjetnosti snuje. Torej je veda jwwrtranska a nevednost p< glavifcoa stvar. 26. Dogme se morejo ohraniti po praktičnem zmLslu, kako nam je živeti, ne pa kot pravil, kaj nam je verovati Potom odstavku so duhovniki j&ko praktično držijo; prašanje iwi je, »i li morejo delavci tudi v tem zmialu privoščiti, kar jim za zeluk-e b« de praktično. II i o tem dvomimo. Za nas je dogma, kaj nam je verovati, a ne. kaj naon je jesti, tnerodajnia. — Talko vsej duhovniki mislijo. Odstavek 27. zanikuje božanstvu Krista. ali dogma je prikn> jila krščansko zavest iz pojma o Mesijn. Krist se ni nikoli za Mesija izdajal, nasprotno je baje trdil, rekoč: "Jaz ni«em Mesija, kojega pričakujete, jaz sem sin človek'v." Torej je krščanstvo, brez ozira na dejstvo resničnosti, Krista kratkem potoni za Mesija proglasilo, na kterega Judje še danes čakajo. 28. odstavek potrjuje, kar smo ravnokar o Mesija reka, da bi bil pa Kriist oziroma Jezus (Ješua) kako službo imel. ne najdemo v knjigah, poč pa. da je bil "Rabi" jt.dovski duhovnik in očenik. brez stalnosti in brez plače. To pa zato, ker je bilo le malo tovarišev, da .so njegov uk odobravali. Pred zavisti in sovražnikov ni si bil nikjer zvest 31. odstavek zopet dokazuje, razlikuje in izvirniki v ne dajo dokazati, ker kakor smo vie omenili, so sčasoma pervotne listine se uničile. 33. odstavek Kri?*tu pnedbaciva. ds je gleile nkesrjskega prihoda — motil. Danes krščanska cerkev obče uči, da je Jezus pravi Mesija bil, in da je svet odrešil. Tedaj uk, kneri je neresničen, se otro- kom in odraslim, vedoma neresničnosti, v glavo vtepa in ako slepo ne veruje, je krivoverci 35, orn St. <'hlrago, III. Frank Medosh, agent tia 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. €. Jankovlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, III. Pavi Sarlč, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. danes opira. Ti zbori y Se «»ie-| novali "sveti konciliji bit -»o pi ^ ~ : v le verska fantazija l>r?z podlage istiniteeti. 30. cdstavek. V Tril-nt,. n si! cerkveni dostojanstveniki /aradl razkolnosti ničesar "sklenili, so pa drugo cerkveno rur.vnuj« v Carigrad (klicali ii" marsikaj sklenili na kar se kat • ilko cerkev, kot dogmatične Se :r-~ i a (či, da • G Si« e. vse prej kot sveti, ker ne .*im<> da so na koneilijih se prav pošteno pretepavali, s«> ti "sveta I očetje" take art'ije uganjali, daj jih mi tu navesti ne smemo 41. odstavek nam v< lrnm' zakrameti so za to, da se na do^ | broto stvarnika spominjamo. Al so se Italijani, v sled letošnje brez-1 mejne nesreče tudi na d'»brotoj stvarnikovo spominjali f Dvomimo. - I 42. o 1st a vek. Krščanska občina je uvedla potrebo krsta in nanj navezala spoved. Krst in spoved q je krščanstvo iz drugih ver uvedlo. Spoved so za časa Jezusa, Ksejerji imeli, kojim prijatelj je Jezus bil. Nekaki kr*t so »ni p e n.eni Hindust«an» 2000 let preenu frvt svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik'. " "Olaa Svobode" Uldt TsaH D«tek k velja za AMERIKO: ca celo leto ................11.50 «a pol leta ................. 780 ZA EVROPO: ca celo leto ............kron 10 ca pol leta ............. kron B Naslov za dopise in pcwiljatvo jo Svobode' 605 Bine Island A. Chicago, III. Pri spremembi bivalliWa prosimo naročniki.-, da nam natančno naznanijo poleg NOVEGA tudi STARI naslov^ >S31 Dopisi. lliibbing, Minn., 14. nov. 1907. Pred nekaj dnevi «o kapitalistični najemniki po raznih listih raztrclbili, da je na« prejšni organizator Teofilo Potiriella, vodja sttuvke na "Mesaba Ran go" pobegnil v staro domovino in pro varil rudarsko zvezo za $8000. Kar pa je velika laž. Lastniki rudlnikov so podkupili iue>ke»gw najemnika, da je to laž po raznih časnikih razširil z namenom, da bi rudarji pogum zgubiti, in d let stari mOž, po rodu Koeeva.r. A. S. ga vpraša po nomSki, je-li "kuto-liš". Dvogovor je bil sbiUei: "Bist d'u kaitholisdi?" "Idi war frii-lier katholiseh als dlu. Ieh ein alter Mann, » in alter Soklat." Pop: "Pit spritdi nudit, niso, zu mir, ieh bin ein ka tiholi.se her Pri ester..." "Pu hist ein kmtliolisolier h... £." Tako smo po zaslugi počastili nebeškega agenta A. S. Prepričan s tu, da ga ne bo večna naše sejo in nkopa le pride mu bodemo vse "žegiui" pobrali, a brez Škafa. Želim Glas Svobodi veliko u-speha in naročnikov. K, Kotnik, Žuženiberčen. Woollen IVI i II svojo tovarne predilnice iu tkalnice, zaprla. 3000 del a ve«1 v in delavk je brez ]>osla. Delavci so mnenja, da zaprtija ne Im) dolgo trajalo, a uradniki pravijo, da ni dogledno, kiedaj delo zopeit prične. Dunkirk, N. J. Zaradi pomanjkanja naročil je "United States Hadiator Company'' vsem debnv-oein, ra'zven v livarnah, odločila samo po 9 uir delati. 400 delavcev je prizadetih. Washburn, Wis. Zaradi pomanjkanja denarja je velika lesna pila "Edlvard Ilines Luifllw Co." na Iron River in v gozdovih delo ostavilo. 1500 delavcev je prizadetih. TOM. KYTJLI CA UNIJ8KI TESARSKI MOJSTER 129*1 Trumbull Ave,, Chicago. MATIJA ERKLAVEC. Sprejema vsa v njegovo stroko spa- Edini slovenski krojač v Chicagi dajooa dela po najnižji ceni, in ho naznanja slav. občinstvu, da ima priporoča za obilna naročili VACLAV MAT Izdeluje ncopojne pijače, ho-dovlco in mineralno vodo. 516 ID. St. Tel, Canal 0»i)6 Naši zastopniki. Bradley, lil., 15. nov. 1907. Cenjeni urednik "Gl. Svobode". Zelo me aaninm, kodo jc vendar ta Josip Strekel,] >'/ Sati Fran-eisea, Cal. Njegov dopis mi zelo dopada. Iu zakaj bi mi ne? Saj ni vomlar en edini, ki rad vidi, da zopet postane list to, kar je enkrat bil, Kakor čitam na prvi strani zadnje številke, je le vendar res. da je Glas Svobode prišel ze-|w*t v poSfcene roke — in prav tako, ('o hi pa g. St rekel j o g. T omami kaj nul poizvedel, ptftem pa se naj sigurno na me obrne in povedal oziroma pojartnil mu bom celo njegovo podjetje. — Seveda nič slaibegn, samo njegov upliv na biv. šega solastnika "Gl. Svobode", — in vice versa. Želeč Yam in g. Strckeljn obilo uspeha, Vas in naročnike "Gl. Sv." pozdravlja Vas F. Korenean, Bradley, IU. IZ DELAVSKIH KROGOV. Collimvood, O., 17. nov. 1907. Gftepod urednik! Proseni, da mi prepn&eaite malo prosrtora v cen jenom listu "Gl Svobode. Nedelam rad nadležno-sti, a sili mo du'bovska predrznost, s katero se nemorem strinja ti, da jo nekoliko v javnost dam. Dne 24. oktobra t. t smo imeli sejo pri fari sv. P. in P., udeležil se jo je tmli črnosmknjea A. S. Jazi in vsi drugi smo do prepričanja prišli, dta take in enake posode, po 18Ietni študiji, s kuKoro se tako radi jxmawajo, — bo se prav malo. Ikar se pa olike tiče, pa prav nič naučili. — Naša, ali pfnv za prav tiikajšna črna sulknja, kakor rečeno, je prišel k seji, — a resnici na ljubo, moram prijKxmniti, da ijxrcdno je prišel, je bil precej globoko v kozarec pogledal kajti govoril je, kot bi žabo v ustih imel pikal pa kakor raztrgan meh, ko mu sapa povsod uhaja samo tam ne kjer bi imela. — Tako se je vel A. S. — Na kar se na-me sko* pU>, k j or sejn mil velika preglavica, ter me vpraša če som kato-lišk? Jatz mu odvrnem, da takih ptičev sem vže več v idil kot je on, a bedakarij, kar oni žlobudrajo, nočem ip< slušat. To je bil ogenj v strehi za tako j>obotžno dušo. Začel je vpiti, da nm IjtkMvo pohujšujem i. t. d. Kjer se pa za n(jt'povo surovo obnašanje nisem zmenil, bil je še liliji, Ln ko pa le ni bilo konea ne kraja, mora! sem Coke's Co.. mir narediti. Mir setm takole napravil : Bolan sem bil na trganju in senez dela. , Houghton, M ieh.: 4000 delavcev je sklenilo l!dukisko popiust-ni sperjeti. Mexico: Baikrene ru»dnike "GugeiAeini Bksploration Co." v Tegezale okrožju so zaprli. Vc-liko tisočov delavcev je ob zaslužek. VtrOk: nizka cena bakru. Patareon, X. J. Tovarna "Ame riean l/oeimiotive Co." je stalno delavce o 70/i v delu ostalo, a proti manjši plači. New Martinsville. Tovarne za steklo so sklenile, da tovarne po-zjupro, razven, da delavci Sliding lestvico sprejmejo. Marlboiro, Mass. Obuvalna tovarna. Hiee & 11 uteh kis" je svojim 2200 dtelavcem naznanila, da st? bode v prilMxltitjc samo po 5 ur na dan delalo, toraj tudi samo polovično zasluzilo. I'iLtsbiurg. V okraju Pittsburg, kteri 50 mil obsega so delaivce odslovili : Jekleni trust, 20,000; Wos-tinghouw, 10,tXX); Jones & McLaughlin Steel Co., 1000; Pressed Steel Car Co., 5000; II. C. Friok 500; Pittsburg Coal Co., 2500; železnice, 1000; manjša podetja, 3000; skutpaj 4»"),000. St. Louis. Uradniki lesnih pil (žage) so sklenili štiri odstotkov vskržbenHiev pridržati. Pittsburg. Tudi "Clairton-Po-detje United States Ste«l Corporation" (Jekleni trust) je 400 delavcev odslovilo. Postopanje bodle nekaj tednov trajalo. Jones Laaighlini Steeil Co. je v novio 1300 delavoenr odložilo. Maynard, Mass., j« "American J. Mentony, 128 Stone St., New- ark\ N. J. J. Ivanšek, 102 ^Iwwerode St,, Brooklyn, N. Y. L. Junko, 90—lOt'li St., Tamarak- Calumet, Midi. L. Demšar, L. Box 563, Kock Springs, Wyo. V, Potisek 1235 Main St., La Salle, UlSv M. Štrukelj,^15 Chestnut St., Johnstown, Pa. J. Batitch, I Vox 487 Claridge, Pa. A. Kuznik, 8323 Conneetiouit ave., S. K. Clevelaiwl, O. J. Debevc, 4ookrHAfaim ilvojnim iHikrovniu,
  • ril vedno . Korcktut £>i liriiiK-rue i.|hvi'«>iii iih jli'ii'iiilnih. ! amčena za 20 li .u iirlliutliijlli (Iti imijlljoffio tu urn li» vult li»*l(iv |ki f!. o. u. iti |a,?b In v"ln« trtiiUC, na )irc|rlu(l, Id ttk<> nI, k>r<'/i.|lra me plačaj niti en cent. i'nmUll«litlftbk» tiliifua icl.vou za ravno ink* no uro ako iu kuni* ou doninfi'ua ilntnr)a. I'ou'hiiodobru UK i».»Iaf*iio v«rl2ii'o In prliri'zckdarujemo * v«»ko uro, excelsior watch co.. 903 central sank bloc,, chicago. ill! let. dnl NOVO SLOVENSKO (iOSTILNO JB OTVOHIL Frank Hudale 1 na 611 So. Centre Avenue Chicago. ^ Slovencem in drugim bratom Slovanom Be toplo priporočam za obilem obisk L. S Hpoatovanjcm Frank Hudale Izdeluje društveno znake, gumbe, zastavo in drugo potrebšeein. TELEFON OALUME T 1078 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider POTOOBAF 2222 State St., Chicago. Ceno zmerne—postrežba hitra. Hotel Lalbach^ ^ Podpltuitil naznanjam, M da sem otvoril lepo urejeno goBtilno Na vogalu 4th & Silver St., Son Francisco. Calif Ob onim naznanjam v San Frančišku in okolici bivajočim, kakor tudi potujočim rojakom, da točim v svojem novoureje-nim prostoru vedno sveže najfinejše pijače in najboljša Culi-fornijskn vina, in razna žganja Postrežba z izborno domača hrano. Na razjiolngo unijsko smodke spalcesobi? in za zabavo igralna miza (pool tablo). /h oblico oblik ic priponka a »|H)AlovHnJi>tn JOHN KUKAR, Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Box 1101 Collimvood, L. Box 30, ('rested Box 305, \V. .Mineral, St., Oregon Sprejmejo se il i/diske, kteri 10 do 15 moških ali /ionske, kteri bi razna vina po hišah pri rodbinah prodajali. Ženske imajo prednest. Tecknsk i za-služdk $15 do 420. Zglasiti se je št. 164« W. 22 st.( City.". Delavec je opravi&m do vsega produkta, kar ga iui producirm. Vsem bratskim društvam priporočam tudi mojo dvorane za društvene seje, svatbo, zabavno večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice, Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prosi prigrizek. 19* Potujoči rojaki yedno dobro (lošll! -^ft Priporočam so vsem v obilen pose t. Frank Mladič, 5K7 S. Centre Ave. Chicago, III. IK MED NAMA! Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni. Jaz se batom s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bedi prepričan, da ti Izdelam po zmerni ceme fino sliko v imjhtljtJ lllleloralnlcl fotograHj, kar Jih je na zapadni strani (West Side) mesta. Izkušen fotograf 391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL. ESTABLISH 1883 phone Canal 297 __.__________ hp, - fjwrr ' aLAS SVOBODE "h sedežem v Chicago, 111IiioIh. Predsednik: Martin Potokab, 50-1 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Josip Zalokab, 8(J9 A hlieou Kd. N.E.,Cleveland. O-Tajnik: Prank Krže, 8l Gilpin Place, Caioago, III. Blagajnik: Frank Kokče, 0202 St. Clair Ave,. Cleveland, Ohio. Zapisnikar: Frank Mravlja, 814 W. 2l, Place, Chicago, III. Jobip Kalan, 4201 St. t'lair Ave., M.E.. Cleveland, Ohio .Josip Brioel, Uox illJ U momaugh, L'u. I'eteb Qk3EL, Greenland. Miuh. Mihael Žugel 1$ >x 202, Murray, Utah. Jakob Mikluučič Box 11 Willock, Pa. .Mahtin Zeloznikar, 432 BoliverKd,, Harhcrton. Ohio VSA poročila naj sw pošiljajo na tajnika FrankKrie ; denarne po-šiljalvepa na blagajnika Prank Korčeta. Nadzorniki: Porotni odbor: SLIKAR. Urejuje Albin H. Skublc. I. Dalje in konec prve revije. V svoji doanišlHji vidim tudi krasne in luksurijozne palace in gradove bogata&ev, v ozadju teh pa uboge, z blatom ometa ne kmečke in delavske bajte. Oklu bogatili palač in gradov se razprostirajo krasni vrtovi, zasajeni s plodu nosnim sadnim drevjem in okrašeni z umetniško uravnanimi gretifanami polnih bujno-burvnili in dfišetih cvetlic, me«! tem ko opazim, da kmečke bojte so brez vrtov, brez duktečib greti i'n sence, da solaico pritiska na črno gnojnico, ki se nabira v kaličkih okoli delavskih his s tako močjo, da se je bati gotovega okuienja atmosfere in grozne bolezni kolere. Tu in tam ped košatim drevesom zapazim na pleteni zibalki leno sedečo damo s pihatoikom v roki, 'ki brezbrižno oteplje nadležno muho ali komarja. Bujno (barvni, brezbrižni pevci se preganjajo po vejah košatiega drevesa iu ji žorgole svoje pileče pesuice v '/alwivo, a ona pa leno zro na sosedne kmečke — delavske bajfc^ veseleč se svoje areče, da ji je fonda r milost dana "biti nekaj več I?" — Ne — ne zavidam je — vendar pa se mi v sree smili uborrii delavec, ki stanuje v zadnihlem stano-\ trnju. ki nima sence, kjer bi si (Jhladil1 trudno čelo, ki cLela noč in dan, se trudi, muči in producira, a vso. kar dobi za to, je edino le obstanek iu navidezno pomilovanje v hladu sedeče koiniptezc. katera živi liiksnriozno na dveh tretinah delaven prikrajšenega .bogastva. O kolu poni sadnim drevjem vidim polno gnile,ga sadja, nad c\et-ljičn-jaki vidim otblačke cvetličnega vonja shlapevati v ozračje — v dolini Okolu kmečkih hiš pa opazim blede, rnršave obraze, na ko-jih so čil a glad, pom a tikanje, trud;, dbup in pomankanjo dobrega. svežega zraka. — Ali me razumete! Ali vidite mojo sliko in ste si-li v svcisti, čemu to sliko rU šem? In «o se zjokam nad ue-skončno krhieo, ki se nam godi, ne vprašajte me: "Zakaj!" pa — prenehal bom jokati v žalosti in slabosti in prepeval bom v veselju iu zadovoljstvu. Slikal ■bom lepe podobe v mičnih. bujnih Iwrvaih, kakor hitro so bode delavstva zdramilo, vstalo in dobilo svoje, kakor hitro bode luksurija in dobro življenje, katero sedaj v/iva samo peseiea trotov človeške družbe, zdrobljena z umom in .samozavestjo delavske mase in kakor hitro poru&i zadnja za-slomiba razredne nu je in postane-mo vsi enaki. • • • Ziwiay bliska, strela poka, h rano i in lomi. gmm b 'bni iti drdra po sivih oblakih — dwž se vlijc — | vse 'beži in so skriva, išče zaveti-»ča. Dr-bum še on k rat zahrešči.i detž preneha in ljutbko solnce se pokaže izza sivih oiblakov. Drrrrr — bum, birm — ž»" zopet1 se bliska, hrešči in bobni, a ne več po nagomi naravnih sil; a«Ia- vee se je zdramil, vstal, slekel su-žensko sukuo, pretrgal verige, ki so ga držale stoletja navezanega na bori obstanek in zmagal je! — Talko som sanjal iu risal v pozno noČ pri sbibo brleči luči. Duh mi je splaval v'bodočnost in videl sem delavca prostcya verig, videl sem ga segarjoč bratovske roke, videl sem okoli njega sedečo rod-1 i li o v izobilju in rail ost i, videl sem starčke, ki je brezskrbno puhal gest klim iz okajtUie pipe iu se veselil ammge svojih sinov, t • • Sodrugi, ali ne slišite klic? Na noge! Vstanite! Predramite se i/, diišovnega spanja in oklenite se z vso unemo soeijaliziua. Volitve so bližajo! Opomini se pojavljajo v podobi sedanje in bodoče krize! Kapital je na nogah, on deluje! In kaij pa ti moj prijatel? Ti roko križem držiš in si misliš: bodo že drugi to iu ono. storili! To pa ni tako, diragi! Tudi Ti si eden tistih "drugi'M Toiv.j, brat jo! Oklepajte se, v bratski služnosti je moč! Naro-čirjte si "Glas Svobode". Ta list Vas bode vedno, v stanju delavskih Interesov podučil, da si' bo-dete vedli po tem ravnati. 4 i las Svobode je edini slovenski list v Ameriki, ktereinu blagor delavca na srou leži! — Nas je obilo, a še več nas bo! Transvaal in kralj Edvard. Dne 0. t. iu. je augkški kralj Edvard 601etni dan njegovega prozvišenega rojstva obhajal. Med uruinmi dmrovi je dobil po izvan-redbii dejnitJiciji iz Tnansvaala, « nnnaiit "CuMiruau". Ta kamen, iJede velikosti in vrednosti — vre. d rti je $750,000= 3,7fv0,000 kron — prekaša vse do sed'aj znane dlianmnU©. Transvaialci no ta dragocen ka-u.en Kdvnrd-u poklonili v znak hvaležnosti, ko jim je lastno opravo i'n pnjil-amenl' "podelil''. To je jako finot Tnansvaalei so debelniharjy kralju Anglije hvaležni zato, ker j<- Anglija Trans-vaalcv oropala svobode iu imetja, jim umorila najbolje in hrabre sinove in očete, jim hčeri in žene oiiečastila. naj lepše iu rodovitno polje vničila, starčke, otroke in uwitere pontnelila in domovje po-/gaLa! I In za vse t-o so transvaul-ski "buri" hvaležni? Pojdite so solit.! To se more nerazsodnim otrokom natvezit. ne pa nam. Da tu zajec nefleje tiči, je gotova, a v kteritn grmu, to še ne vemo. Naj si vže bode kakor hoče, le ono vprašanje je, namreč to: S kako zavestjo je mogel angleški kralj Bdvand ta velikanski dar sprejeti! Ali ga je ruklečica sramu <1 šla? Ali je čital v sron deputa-eije, pri izročitvi diamanta, misli, aauičmvialne misli: "To imaš po-žrežni trinog za zahvalo ko si nam toliko- žnlja povzročil in svo-boje i rojwil 1 To jniašl Ta čisti in Hiš("<*"i kamen naj te spominja, na neštevilne milijone solza, kte-ro siv »e preMkale vsled tvoje krute nasilnosti, in naj te v<-nk»o spo-munja na naše zaničevanje, j l ter<» vpolni meri zasluiii!! Ja. nis je, fjiketra dsiru »e kralj ne m one veseliti. Kamen je sicer o st kot biistiri studetic, ali urn obes-, no upijoč* kri se ga drži, in to mora \«ako veselje kaliti. IZ GLAVNEGA URADA S. N. P. J. Tem potom se opozarja še enkrat na iio ve uradnike, na k ter i h naslove naj se pošiljajo vse zadeve. Naj izvolijo potrpeti društva, da se poslani dopisi še niso mogli ivšiti. Bivši blagaynik Fr. Klobučar ni še do danes izročil blagajne novemu blagajniku Fr. ICor-četu. Zato se ne morejo nakazati iif bolniške poilpore ne smrt nine. Vso zadevo ima /xlaj v rokah odvetnik. Da so ne more zaloti z rednim poslovanj o*ai, je kriv ed in o le Fr. Klobučar, kar botlo razvideli člani i/, poslanih okrožnic. Novi oil-lxw dednotr je stoiril vso potrebno korake, da se zadeva čimprej ivši. Sicer pa hočemo o priliki naznaniti člaiHvm vso zadevo, kug se je namerjalo storiti z liovini odborom, kterega je izvolila konvencija kot. najvišja oiblast z štiripc-tinsko večino. Prosimo tereg še enkrat malo potrpljenja. Nerodnosti in sitnosti je VNopolno, a novi odbor hoče, v nagkragšem času urediti vee. Z bnitskim pozdravom, Odbor. DON'T BE FOOLISH! 1 Angleški izgovor pravi: "Don't lie foolish" in ne |ila-oaj za izdelan«) obleko po Slo 00 $20 00 in $25.00 ako si lahko izbereš IkjIjšo blago iu pustiš obleko nared it i po meti za isto cono. Poskusi pri liiis, in prepričaj se o istiuitosti. Ako ti | pa delo ne lmde po volji dobiš hvoj' denar nazaj pri 8 THE CO-OPERATIVE TAILORING & (i. M. C0 H PAN V. Co* Vil AH. TVh, MG«. 7H3 SOUTH HALSTED STREET, CHICAQ0 LJUBEZEN DO RODNE ZEMLJE. Te ilni je v Bolloivue-boLnišnici v New Yoiiku lOletni Sioirks-Indi-janec uimrl. Bil j-et član indijanskega zbora v HippOdromu. ladi-janee, kteri je za plličnico umrl, j t spadal podi "Pine Ridge Agen-tur-Reservation." Takoj i>o smrti nilasdenčia sta prišla dva tovariša v polni vojni opravi k predstojniku bolnišnice ter se izjavila, da bodo oni za jwgrcb skrbeli. Po k nčani pogrebni svečanosti so a.rtveea indijauci uzeli iu v domovino Pine Kidge prepeljali, da bode v rodni 'zemlji pokopiun. Bratje Slovene i I Ta čiu v ljubezni do rojaka, kwkor tudi do redne zemlje, nas veiiko uči. Kaj pa mi, ko se še materiu ga jezika sramujemo? Od IrtdSjuuieev imamo, na mtšo sramoto, zgled postie-n.ati in sicer v ljubezni do brata rojaka in v ljubezni do rodne zemlje. Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker. i Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šlfkarte), zavarovaInlne, pošiljanju denarja na vse kraje, Izterjevanje zapuščninc in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18tli St., Chicago, 111. J Listnica uredništva. M. P. Chicago. — G. F. Klo-bučarjevo oziroma "krokotlilove «olze" pridejo na vrsto, kadar bode druzega gradiva zmanjkalo, ! o volitvah društva Slaviju št. 1 pa gotovo. Sioer je oseba nam in za šiiišo javnost brezpomemna, da hi čas in paipir tratili. Najbolj se pa take ljudi pobi je, ako se jih I opi aioma preizre, Pcedrav in brez zamere. NAZNANJE SLOVENCEM. POZOR ROJAKI! Slika predstavlja u»x> s zlatom pre-tegnjeno (Oold filled.) in z eljete dolenjsko že-lezmieo do Metlike in do Karlov-ea in od Oguli na naprej do Kni-na v Dalmacijo. Zadnje leto so sa Itnljani kazali nemirne in naši vojaški kr t,ri so gledali na Dalmacijo, da jo utrdijo. Našli so, da imajo premalo železniške zveze z Dalmneijo. Vlami so dalmatinski poslanci odpovedali poslušnost našimi vladam in izrekli, da je bodo poskusili z Madjjari poravnati in z istimi kaj pridobiti podpore za gospodarstvo in kulturne ustanove v Ist'ri Dalmaciji. Na Dunaju so najenkrat videli, da bi se res dalo napraviti kaj iz Dal-nvaeije, bodi, tla dobijo drugi iz li.stiriih avstrijskih* dežel južno sadje, i. dir. bodi, da imajo Avstrijci doma svojo zimsko letovišče in jim ni treba iskati ital-jonskih, franeowkih južnih krajev. Vse to bi spravilo nekaj denarja mej južne Avstrijec in bogatilo domače kraje. Torej železnico dobimo gotovo do Karlovea. V treh letih mora biti gotova. In p< em dalje po Liki do Knina, sredi Dalmacije. To bo spremenilo marsikaj na Dolu no.4kem. 44Dežela dela želeenico in železnica nnpravi potem deželo," jo angležiki pregovor. Do> lenjsika ima na Kranjskem najro-dovitm\je kraje. Dolenjsko je narava obdarila z vsem, kar rabi gospodarstvo. Kmetija s^ bo zdaj na Dolenjskem povzdignila, ker bo imela po novi železnici več odje-n aloev njenih proizvodov, posebno prešičjji sejmi polstanego v Novem mestu, Metliki veliki. Ker so j« dolenjski premog na več krajih odprl, prišla bo marsikatera industrija v naše kraje, ki bode preskribljevala druge južne slovanske kraje s svojimi proizvotli. Tudi vodne moči Knke se bodo izrabi »le- Slo-v. trgtxvcem »e odpre večji svet. In bogataši bodo šli cledat nove svetove v slov. jugu po tej strani. Plitviska jezera postanejo svetovno shajališč« ljudi vseh narodov. Kaj tako lepega še nima solnograško ozemlje. In videli bodemo lahko večkrat življenje v Karlovou rn drugod po tej strani Ilrvaske. Belo-že lahko danes štejemo k Hrvatski; mejusobno spoznanje, mejusobne gospodarske zvez*1 anej Slovenci in Hrvati bodo rastle, se mnolžilei, in odpirale pogled v bliž-'nejšo bodočnost, katera najde kako večjo jugoslovans/ko politično, gospodarsko, kuilttureJno skupino. Nektlo je izračunil, da nas je Jugoslovanov tlo 20 miljonov. To veliko število z istim književnim jezikom, istimi kulturelniini, yo-apodardkimi sredstvi, — to bi bilo jenkrat kaj pametnega, kaj možatega v zgodovini Jugoslovanov. Tudi bog ljubeteni bi imel polne roke opraviti in Jcrei>ak, lep človek jugoslovanskih krajev bi nastopal kot še neokužena, zdrava rasa po vselil slovanskem jugu. Dokazano je, da ni jedeu slovenskih poslancev ni te železnice do Meti i ke-K ari ovc a i« naprej i/.-posloval pri avstrijski ali ma-djarski vladi in vendar se ta in oni poslanec v časopisih hvaliti tla, da je on, ali njegova strauka to storila. Posebno so baihajo klerikalci, da se je zahvaliti njihovim vodjem: Šukljetu in dr. Su-štoršiču, da se bo želeanioa gradila do hrvaške meje od Novega mesta naprej. To je otročarija. Doltžnost bi bila za vsakega poslanca, da stori kaj v prilog zidanja železnic v njegovi domovini in pravi mož se bo na ti h eon v esej i 1, ako je kaj dosegel. Ali to ni mogoče, ako nastopajo ljudje kakor penzijonirani dvorni svetnik Franc Suklje. Poznat je vsem Slovencem. "ltajše biti na slalom glasu, kakor brez pomena." — Bil je tu človek liberalec in več let poslanec dolenjskih mest v državnem in deželnem zboru. V vodni denarni stiski s kopo otrok, se je poda! prod nekaj letih kle-rikalccim in to, ko je šel v penzi-jtin 'kot dvorni svetnik. Kleri-kalei so nrn pomagali, da je poplačal dolgove. Ker ga liberalci niso več za poslanca marali, dobili so ga kmeti v državni zbor. Kmete je komandiral duhovnik. V državnem /.boru je gledal kot liberalec, da se vsede za polno mizo. Dobil je tam nekaj več denarja, toliko vsaj, du mu ni treba kot peuzijonist živeti v Kandiji pri Novem mestu; preselil se je ji a Dunaj, kjer se ne vidi tako, da ima mož več denarja. — No naj ga ima, saj ga je drago kupili Z dobrim imenom, katerega so mu pripravili mestni liberalci nekdaj. Bil jo nav zlo slabean glasu kot poštenjak. Pa nesreča bije vedno to-ga človeka. Sam je kriv. Tih, miren bi moral biti, — ko se mu godi dtfbro; uli tega ne premore njegova narav. Hvalita se je ual kot »tega, ki je pridobil vlade za to, da podaljšajo železnice do kupe in klerikalni list "Slovenec" je Sukljeta hvalil kot največjega patriota Belektajine (njegov oče je bil doma na Lokvici). In tu pride liberalec in mu dokaže, da je ta grozni patri*.t, dvonni svetnik eUe. že bil leta 1804 v službi ndkega dr. Gori any a, lastnika \ c-k|,Gst'stva Hiiperčvrh in ltadohe f i r i Novem mestu, ki bi rati železnico videl izpeljano čez Uršno Silo, da bi njegova posestva im3-1» P' tem večjo veljavo. Dr. Go-riany je dal izdelati naris proge za železaiico v Belokrajino in je tudi zapisoval, kaj ga stane ta naris in našel se je tak račun in v tem računu figurira naš veliki ! elokranjski patriot kot človek, katerega je izrabljal ta veleposestnik za svoje osebne namene in od katerega je prejemal ta naš rojak svoticc po 500 fl. in tudi manjše. Tudi 8 fl. je utaknil ta vi liki mož in patriot v žep. Slabo «e mu je moralo res goditi. Povemo. da ozkotirna železnica do Kolpe ne bi bila dosti vrtnina: Bo-Irkrasijei so zahtevali normalno« tirno, da gredo lahko vagoni naprej, da ni treba prelagati in tla postane železnica velikega pomena 7.a 'vso južne kraje. (Dalje prihodnjič.) -c--■ Klerikalizem se nagibi je proti večeru. Preživel je svojo dobo in propadel bo in ni je sile, ki bi ga obdržala. "US" RAZPRODAJA Zahvalni teden Že devetnajst let prodajamo po tako nizkih cenah, posebno mi /nh\alni lidm. Pindu.iMiio gotove obleko zmnožke, ženske iu otroke. Vsako leto z boljšim uspehom, večjo in boljšo zalogo. Ml sami smo ponosni na razprodajo tega tedna, ker prepričani Nino, da hode prekosila vse prejšnje. Ta razprodaja velja samo za ta teden Ml prodajamo samo za gotov denar, toroj boljšo j Hranite tinac kupone katerim) prihraniti 3,',c blago kot drugod In ceneje. j pri vsakemu nsku pu blo(ja za en dolar. Naše obleke presegajo vse druge Izdelke najsibode v trptinosli, mudi nil ceni. Mi Jamčimo naše obleke v vsakem oziru In da se prilegajo životu popravimo toisto brezplačno. Predno kupite kje drugod oglejte si našo zalogo. 03 •i—a O a JO o a> •p* a a # o Z Ako želite suknje ali jopiee iz btljsega blaga, boljšega kroja pripravljeni .smo Vam razkazati "eliko zalopo fino izdelanih ko-ir.jitlov — ml____$12.98 do $35.00 Suknje za otroke in dekleta, bar-iunasto obšite. Na izbiro v raznih barvah od......$2.98 do $3.98 Velika zaloga zimskih sukenj za ackleta, delane iz Čistega blaga v različnih barvah, raznega kroja in mode in sicer na izbiro za od 4 do l l-letne pr................. Ženske 50 palcev dolge sukne, dejane iz najfinejše volne, brez ali z noter ležeieim ovratnikom in z s*, ilnatim obsitkom, vredne vsake. «m čllOjVeku, po..........$!).93 Ženske 50 palcev dolge črne kersey suknje, finega izdelka, z b ir-žnnuistim obšitkom raznih veliko-F.ti. Vse sukne »o delane na naše naročilo, in se razprodajajo samo po..................$6.50 Ženske fine črne Kersey jopice z baržuuaatim ovratnikom in naročniki, lepo izdelune, dvojnmprsne, L-po ležeče z podkladlkom skoz in skoz. Vaša izbira za......$<>.98 Z o X n rt fP O P* a o O* JL c^t O s* Obleke za možke, dečke in otroke po iako nizkih cenah. V oddelku za obleke v drugim nadstropju. Možke, unijske a kroja črno kersey suknje po......................... $12.00 Hlače tlo kolen za dečke raznih barv (union mailt') dva komada /a........ S2.75 Za dečke, z baržunastiin ovratnikom za QQ QQ od 10 do lf> letne samo po............. U)u,uO Suknje za otroki; od 4 tlo 0 lot staro samota tedon po................... Velika izbira mehkih in trdih klobukov f|f| za inoike'Futlora'nli 'Derby"od $1,50 do Ot),UU Na iebiro velikanska zaloga zimskih QP d PQp kaj), raz u i ga kraja in blaga od.......uJ o JOu Kadar prideš v prodajalno pouprašaj p d nadzorniku FRANK STONICH. 'aceAfTžb. 56/, 555'^565 BLUE ISLAND AVE» r«HHBBBnBBHHHBiiSUD£: • COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Dr. R. Mielke, Medical Director. Ako je človek bolan, takrat 5ele za more ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega Človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da zamira vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni.življenja za njega. Skrb za Vaše zdravje ju VaSa največja dolžnost v življenju." Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hirs ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni •j ebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim pri lateljem in Vaši domovini. A co toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko str ozdraviti, ni za Y;is nobenega opro&Čenja. VaI oni, kateri so troSUi čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo s\ ojo bulezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zažuljeni uspeh ter popolnoma ozdravili. Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več mejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku. Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so Že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno prieajo o leni. Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, k '.terl so morda ruvno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je z.i driige storil. Directorju Collins N. Y. M. I. I A as prav lepo pozdravim in st.' zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mo^el Človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Josip (Julck, Box, 26 Broadhed, Colo. t* Martin Krivic ZATORAJ ROJAKI I ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi poŠilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmaČov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku. Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov: The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE. Cenjeni Collins M. 1.1 •Vaše pismo sem prejel, ter Vam poŠilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil. Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni Martin Krivic, 812—6. St. Racine, Wis. 140 West 34th Street, Uradne Ure od 10—5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih. NEW YORK. .naa _ OLAB SVOBODE 7 Lb Med Severovittii zdravili je 35 raznih priprav kot zdravilu zoper vse navade bolezni. Otrpli členki od protina........ V vseh slučajih mišičnega protina ali bolečin, ali proti živčni otrpuelosti jo najbolje da nmžeto boleče prostore z Severovim Oljem sv. Gotharda, ki priuese gotovo pomoč. Ta lok so utopi v boleči prastar mesa ternaoln doseže središče bolezni katero, prav bitroprežene. Dobro jo rabiti iu imeti tako zdravilo vedno pri roki. pre Cena 50c J 4 Severovo Olje sv. Gotharda je že ozdravilo na tisoče ljudi. Citajto kaj piše bolnik, ki je trpel celo četrtino ltta: ••Tri mesece sem ležnl na postelji napaden od protina in nobena rečmi ni mogel pomagati, dasi sem probal vse pomočke. Ko sem pa slišal o čudežnih delih Se verovega Olja sv. Gothnrda sem isto začel rabiti. Drugi zdravniki so mi govorili, da so njih zdravila ravno tako dobra, se vendar nisem podal nego pustil vsa druga zdravila v kraju ter rabil samoSeverovo Olje sv. dothard Tri steklenice istega so zadostovale In bolečine so bile pregnane, za to iskreno priporočam to zdravilo vsakemu,- ker isto je meni storilo več nego vsi zdravniki." J. Jordan, Whitney, Pa. SEVEROV BALZAM ŽIVLJENJA. Josefina Corny iz Ellis. Kan piše po njenem ozdravljenju navadnih Blabosti. kos sledi "Veseli me, da Vam zauio-rem naznaniti, kako izvrstne nasledke jo imel pri meni Vaš Zivljenski balzam. Sedaj sem popolnoma zdrava za kar se imam zahvaliti edino-le Vašemu zdravilu." Ceua 75c. VARUJTE SE HRLPE! Zdiavniki^o to bolezen epoz nali jako nevarnim. Bolečine telesa bo povsem živatu.okuB je izgubljen, oči in nos niso v redu iu hud kašelj navadno ob istem času nadleguje človeka, V takem slučaju je treba rabiti Severov Balzam za pljuča, (cena 25c in 50c) in tudi Severovo Tablety zoper hripo in prehlad. Cena 25c BOLEZEN SV. VIDA ALI BOZJAST. Tako bolezen žo od mlada je navadno povzročena od ner-vaznoBti, in so hitro ter do cela ozdravi po rabljenju Se-vurovega Nervotona.Ne zano-inarite prvega pojava te bolezni medyaaini otroki ampak začnite prec rabiti steklenico tega zdravila. Cena $1.00 POVEČANJE SRCA. so nailožie opiše, oko se temu doprinese vzrok, ki je gotovo oslabljenja srčnih sten m njega sestava. Na tej bolezni trpeči ljudje morajo prec nadaljevanje bolezni preprečiti Ako so začno prec zdraviti z SEVEROVO SRČNO TONIKO so prav kmalu ozdravijo. Cena 81.00 Ob iatem času se sme rabiti tudi Severovo Nervotno, ki okrepča nervi. Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge ■prejemamo od $1,00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK 278—92nd Street Chicago, III. M 0 Č N 0 BLAGO. Najbrže, da ste videli te kako oznanilo in si predstavljali, kako po ceni so blago dobi. Ali se spominjale, kako slabo blago sto dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi ni-sto imeli štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete Pznamovano in tako lepo popisane, da se vam priljubijo m si jih hočete nabaviti. Greto in si jih ogledate in najdete, da niso uiti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisa-no To ie glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen poo-Klasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega pred-meta je za polovico znižana. Mi toga ne storimo, kajti vsakdo Vč da pekai dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. " Naša trgovina obstoji vie 15 flo 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam ... si oglej-te blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek.slam-nikov, klobukov, letno Bpodnjo obleke itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za mož ko obleke. IK * Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. drŽavah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool talile). Solidna postrežba zagotovljena. Z a obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Centre Ave. blizo 19 ulico Chioaoo, III, Vreme o Božiču □ aj bo že kakoršao hoče, zeblo te ne bode, ako si omisliš dobro zimsko obleko ali površnik, katero ti naredi hitro iu po ceni Victor Volk & Co. Izkušen krojač 838 1st St. f La Sail«, III. RAZNO. Parni kotel počil. V Kiel-u, Nemčija, se je nsi vojni ladji "Blilehter" parni kotel raznesel, ko so vaj < imeli. 18. pomorščakov je mrtvili, čez 20 pa trško ranjenih. had j a je ra-zstivljena. Pocsad-ke jo bilo, vštevši častnik«, 2G0 u;o£. BHioher je bila 1877 zgrajena torpedovkia in je v že nekaj let .senu, samo za 'vaje — "igrače, pri kteri se ljudje pokorne u jejo — služil ia. Novo sredstvo proti davici. N' Monaikovom je profesor Rudolf lamnerieh m vo sredstvu proti davici (Diphteritis) znašel. Pravi, da to sredstva tudi v najhirje.ni iduiLiaju, gotovo pomaga. Imenuje to sred.stivo "Pyoeyana.se" in jo dobi i/, "Bacillus pyocyaiieus". Brezzični telefon. — V Betroli-nu je uOku družba brezzični telefon v vedi a. Telefonira se 50 do bO milj na okrožju in razgovor je či.st in brez vsake hibe. Grofica se jo opekla. Iz Rima he i>oiv>ča, da je grofica Cartel Manardo, bivša ali rojena pos]H>-dična Edith pl. Buren baje jrnpe-ža naprosila, da njen zakon raz-velavi, kajti dognalo se je, da jii njeni visoke.potdlui gosn>od grof ud Oamonre in še vse kaj hujega ter, •eliti pa policija iz Neapola išče. V Rimu so fi protiklarikalcev v ječo L' do 1 mesece in vsakega na $10 dol. denarne kazni obsodili. Eden je bil oprošče«. Avgusta meijecui so bili papeževega drž. tajnika Merry del Val napadli iu nekaj ezmitfrili. Nemški cesar 2. Je s svojo ženo, vzlic njegove iboktzni, v London prišel na obilic svojega strica Ed-va rda. V angleško jKilicijo ima neomejeno zaupanje, kajti svoj roj tajnih svetovalcev — paril on policistov, je baje doma pustil. Zrakoplovstvo. V Parizu je Henry Pair man zrakoplov "Aero-plan" zgradil r. katerim jo en kilometer daleč plaval in se poceni zlahkoto obrnil in ravno na istem mestu zopet se na zemljo spustil. Pravijo, da je grofa Zep-perlina prekosil in tlla utegne nagrado $10,000 dobiti. Taft in Viljem. 1/. Berolina se poroča, da ameriški vojni tajnik in nemlki cesar Viljom so na željo cesarja na otdku "Wight snideba. D« se tuikt.liost ne krši. maral boil' Taft tmli angleškega kralja Edvard-a obiMkati i. t. d. Sijajnih pojedin in praznih gotvora.no ne bo Ikonea ne k ra ja, vse za — šivis, Ponarejteni potni listi. V Libavi, Kurlandija, so parobrodnega agenta in nekaj potnikov zaprli. Policija }<• prišla na sled, da jo agent potnikom, za v New York ptinairejene ]>otiie liste prodajal Revolucija na Ruskem. V VI udi- voNtaku, Kusko, so v ladij edd niči veliko otroka, munieije in bonub na.šli. Tudi jako razširjena kore-spi denea je policiji v roke prišla. Iz koreapodenco so razvidna imena na novo, k revolucij^ki stranki pristoplih vojakov iz Vla-<1 iwostuflke garnizaxjije. Potres na Ruskem. Iz Petrogra-dia se poroča, dia v Kar a tag h, llu-ski-TuHkestam, je bil fcaiko siln po-tres, da se je gora utrgala iu mesto Karatagh zasulo. 4000 mrtvih v mostu v okolici 10,000. V okolici so vse vasi ruizdjane. Potresi na Španskem. Iz Madrida se poroča, da v Turze la Ribe-ra je bil potres, da so se hiše jk>-rušib*. Ali so ljudje pokončani, ni še d o gnano. Zemlja se je odprla in sedaj je tam velika razj>okliiia, v k a t ereg je ' bobnenje slišati. Ljnidbtivo« je vse prestrašeno. Pravda. Steve. Adams.. — V Ratohtirinm, Idaho, se kakor znano, jrroti Steve Adams zaradi "umora" obravnava vrši. Njegova, izpovedi, ktera je bila osad'ka raz ven Aunerieaua Frederick Jeffs so rešeni. Lad i jo "Aleksandrio" jetrn trala posad!ka sv,»j čas v paeifičnim morju, kjer ni liil "Modema človeška trgovina". — I/, Louisiaue v Texas so ne-fliivmo neko hišo čez Sabine River nn ladji prepeljali. Preibivolei niso hišo, med prevozom, zapustili ir. tudi hiAna oprava je bila v popolnem redil. — Francoski parlmment je najdražji v Evropi; stane namreč na let« $1,500,000. Članov je 300 senatorjev in 584 poslancev; od teh dobi vsaki letno "častno" nagrado $1,700. — Policy ski sodnik v lligh-irate, An plehko, je fxis»'stnika neki pa i>*ii, kteri ni imel uagotbeni-ka. obsiKlil v d< marno kazen $2.50 iskonuvsno stf je tilniku povedalo, ciia je {»ostistnik paa —• umrl. — V Oran, Severna Afrika, je žii|»an (rinand veleti strahu, ko se mu naznaniloi, dla »o tri (sebe za kugo umrle, — na tin pade! in je bil mrtev. r" - ■ ■ - ■■■■■■ <■ ■ UL.A9 SVOBOD M AVSTRIJSKI BARON VET-SERA. Leta 1000 je avstrijski baron Simon Munikros pl. Vetsera San Franeiseo in okolica strahoval, dokler ga niso v Imknjo vtaknili. Obsojen je bil na 28 let ječe. Avstrijska vlada so je stdaj zanj po-tognila in sodnik v Sail Quentm ga je pod poroštvom izpustil, ko jc 7 let v ječi presedel. Vdtsera je bil pravcati klati-vites. Sod/nik, kteri je "Habeas Oor-pne-ulkaz" bxlial, pravi, da se sodim proti Vetsera ni pravnim po-tooir vriši I a. Vet sera je bil v slučajih roparskega napad«, obdolžen in vsled lastnega priznanja krivim spoznan in, kakor rečeno, na 28 let ječe obsojein. V sodnih spisih je zabiljeieso, tla je 3 roparske napade priznal, a kje in kod a j se jo zgodilo, o tem se pa nič ne ve. Nadalje pravi sodnik, tla se je proti Vetwara čez postavno visoka kazen izrekla, kajti bi bil dotični sodniik najvišo ikaocur Obsojetuju pripoznal, bi ga imel za vsaki zločin 5 let toraj dktrpno na 15 ne i ni na 28 let obsoditi. Da je obsodba 28 let čez vse d rak 04] i či na, o tem ni dvoma, da se je ]>a avstrijska vlada zanj potegnila, ko se za tisuoe in tisuoe slučajev ne briga to je |»a nekaj drugega. Ali morebiti za to, ko je "baron" ako ravno pripoznan klmtivitez in je sam pripoznal, da je v 3 slučajih roparske napade izvršil. Da druga formalnost ni v spisih v pisarn a, to za nas nima ni-kalcega jKmcena, glavna stivar je, kar je zločinec sam pripoznal. Nehote nam pride neka stara dogodim na misel, in mopclbiti ravno tu zajee tiči. Leta 1KS9 tlihe 20. januarja, jo avstrijski prestolonaslednik Rudolf nepričakovano konec sv« jega življenja stori!. Na kak način, to je v knjigi s sedmim pečatom zapečateni, zapisano, Javna tajnost je.pa bila, da je neka "barotuwa' Vet sera. ltudolfova tajna ljubica bila. Sv> j eas se je tudi govorilo, da je Rudolf usod up obli večer z njo sestanek imel in da ga je ona ustrelila. Talko se je govorilo. Dejstvu j-r< pa bilo, tla je bila "ba-ronesa" Vetsora, kj po RudoJfo-vi smrti iz Avstrije, kot ogrska državljanka, istinana in tudi njen brat. Obed v a sta tudi i'/. Ogrskega zginila kakor kafra. Ime Simon Munkro« pl. Vetseira ni avstrijsko temveč pristno miadijairsko.-- ni/.iranimi delavci mogoče. Miner je le eden med tisifči, kteremm jo društvo jK>nu;žno roko poilalo, in ventler kapitalizem trdi, dal unija nizem je ena naprava, ktt ra hu-<1 delstva pospešuje in tudi, ako treba, umore udobraiva. IK'Iavske naprave (orgiiiuiwicije), so za uteho solza. več storile, kakor vse 'ilbbrtidelma društva, Cerkev prepoveduje v krščanstvui, kar so pa le prazne besede. Delavske organizacije pa .spol nuje jo tisto kr-seanstv s tktero nas Kristus v e-vangelijath uči. Obvestila. Opozarjam vse društivenike društva "Bralstvo št. S. N. 1'. d., v Morgan, Pa., Ji> urn, linker, tn- si- t& to r.'iiu Se lit poiaijulo '/.'i. uj" niiitebuu dobro lxbrwuo )<• kolc-..vJe, dnhfa urcj-'im, si' ruivljii In r. |iullf:i. I' lkruv Jp, t.iko ImPtluVioil "bui'biTS(|. »••rine". JAMČENA 30 LET. Edon riojfttnru-Jlh In iinlzunsBljivojih /lotur)«* [».šlclo iinum »ink M islov /H 53.-'3 "'I I'll }'MH|)..,!1Jr (' O. It na »»«• ntijbljlžnjo *>k ^i>ri>«iii> jxntiij",tin J<> preiih-iluir. In »K" jp mi jKivnljnn no pladaltn nltleneK» j" lirltinrnt vsnkl p» $33. OO RAILROAD URI J' "tem j>lii?ttJU! ekMiri-« uuiiDlufo '.'Szn biiot oonnr w » vinii"1 iri--ki-in ura l'1 v»fit Ikiblti'flni v rl?.l«sn DUST rRUOF |n prlve7>-k z um vrcoobla-ščen pibirati uaroenino za "Glas Svobode", in ga somišljenikom toplo pripvročamio. Tpravnistvo "Glas Svobotle". Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v alnrnjih ne-probavuoali, ali nt? slasti tlo jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemoVkritičnim moinontom, in to tudi vemo, \ vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vtuko nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da "Arbriter Zeitung" v Kt. Louis piše: Aleksander Miner, elektri-kar, je v Albany ob obe roki prišel. Pred kratkem je bil pri kon-Venciji "Federation (d' Labor" v Detrojtu. 1'oavan naj gavor drži, rekiel je mttl drugem nastopnoj "'J oz se iiatiančno spominja ni. ko sem iiMtnb'poln nalog dobil delo izvršitii, ktero mi je bilo v pogubo. "Bo«M se ni vedel Hpuminjatj, da bi bil aneni delo izvršiti naročil. Društvo ni mojglo tavidevati, tlta je ono krivo moje nezgode, "lk.sova" pozabi i voiSit je društvo obvarovala, da tiej ni bilo treba stroške, kteri so zamenoj v bolnišnici narasli in meni odškodnino plačati. Jaz scan ^15 na Atleti plače imel in še več. — Jii!/. »mi sodružni list "Electrical Workers Union" imel. Eno leto, in dva meseca je tnpelo, prodno sem zamogei na oe-stV> iti. Ali nu ji računi so bili pla-čeni in v harrki v Albany ji' bilo lbOO dolarjev zame nailoženih. Kdo jih je naložil T Društvo! O ne! Unija je bila. Moje roke so preč. Ali dokler srce v mojih prsih bije, bode.m nvoj glas v proslavo in v obrambo delavske unije, povzdignil. K temu pripomni chieaška "Ar-beiter Zeitung". Te besedle so moža. 'bteri je vsled eme grozovite korporacije p«habljt-mec p< stal in potem ga je ustni i prepustila. Temu je unija kot pomočnica in rešiteljica priskočila, kar dokazuje, da je pravo bratstvo U1- med orga- Sodr. P. M. Geshell potuje sedaj za "Glas Svobode" pO državi Michigan. Tamkajšnjem rojakom ga toplo priporočamo. Uprav. ."01. Svob." Vsak slovenski delavec mora čitati "Glas Svobode"! Sodrugi, širite gal IŠČE SE AGENT za prodaja,tli "Triglav" in "Ban JelačiSevo" L-renko vino. Pisati ali osebno zglnsiiti se je na 1(518 W. 22d st. C'hieago, 111. Dnevni kurz, — 100 kron pošljem v staro domovino rji $20,40 am. veljavie, pri tem je poštnina /.' všteta. J. .1. Pollak, 534 \V. 18. Str., Chicago. Slovanska brivnica, 610 S. Centre Ave., Chicago. Za obilen obisk se priporoča JOHN HORVAT, last risk. m Edward Pauch - gostilničar - 663 Blue Island Avenue CHICAGO. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomls ul. na vogalu 18. PI. Ima lepo urejeno dvorane za za zabive in zbororanja TEL. CANAL »641 Trinerjevo zdravilno grenko vino, je najpripravnejše zdravilo za take bole'/ni, h knt< rimi fe hitro in zamenljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želo-dečno živre in i>oflpeauje aktivno vbo organe, tako. da vsako najmanjšo hranornlno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, tla nimate slasti do jedil, se počutite utrujene, imate teški glavobol, nemorate mirno spati, ali da ste bledi je čas, tla upotrelmjete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse pre-bavljenje zopet v pravi red. Dela, kri čjBto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje, RABITE GA V VSIH POTREBAH. NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. OS Trltierjevn Briitjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašsjte trgovce po njih. y ^ y ^ y * y ^ f ^ y ^ Y-z.Y-y y ** y y ^ r * *