SLOVEN
Političen list za slovenski narod.
EiCy®
Po pošti prejeman velja: Za celo Uto predplafian 16 (Id., za pol leta S gld., za četrt leta i gld., m jedca
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden raeiec. 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. re<! na leto. Pcsamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. Tlakami", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je ▼ SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
^tev. S3.
V Ljubljani, v sredo 29. januvarija 1896.
Letnik XXIV.
Deželna zavarovalnica.
(Govor poslanca dr. Žitnika v deželnem zboru Kranjskem dne 24. januvarija t. 1.)
(Dalje.)
V	Nemčiji se kapitalizem na zavarovalnem polji ne more tako prosto gibati, kakor v drugih evropskih državah. K temu so mnogo pripomogle posamezne vlade in pa samozavest prebivalstva. Jaz gotovo nisem oboževatelj kneza Bismarcka, toda glede na zavarovanje je imel in ima druge boljše nazore, kakor marsikateri drugi državnik. Tako je rekel dne 2. aprila 1881 v nemškem drž. zboru : „Prepričanje moje je, da je država odgovorna tudi za svoje zamude ; jaz nisem tega mnenja, da bi smelo v monarhistiški državi obveljati načelo „laisser faire, laisser aller — kdor ne stoji trduo, tega prevrnemo, in poteptamo —" ; nasprotno : jaz menim, da se tisti, ki na ta način odklanjajo pomoč države v varstvo slabejšim, sami izpostavijo sumu, da hočejo svojo denarno, govorniško ali drugo moč izrabljati v ta namen, da si tako pribore strankarsko go-spodstvo."
In dne 15. marca 1884 je knez Bismarck rekel v državnem zboru : „V imenu zveznih vlad izrekam načelo, da nesreče sploh niso primerno polje za visoke obresti in dividende, in naša dolžnost je, da ceno zavarovanj kolikor moči znižamo. In gotovo ni nikogar, ki bi mogel dovoliti tako nizke cene, kakor ravno vzajemna zavarovanja. Kajti letne dividende po 38 do 50 odst. pri nekaterih zavarovalnicah se po mojem prepričanji nikakor ne striujajo z načeli javne mor&le. Ko se država loti tega vprašanja — in to je njena dolžnost — mora določiti cenejše zavarovanje in pri tem ne sme iskati dobička, temveč mora pred vsem skrbeti za reveže." Javno mnenje torej govori za samoupravo proti elementarnim nezgodam. To načelo zagovarjajo najboljši sedanji veščaki na socijalnem polju. In ravno vsled tega so ljudski zastopniki v deželnih zborih avstrijskih zagovarjali to jedino pravo načelo ter predlagali, naj se v posameznih deželah ustanove javne, to je, deželne zavarovalnice.
Z deželnimi zavarovalnicami so se pečali skoro že vsi deželni zbori avstrijski. Tako se je koroški dež. zbor pred nekaterimi leti izrekel za ustanovitev deželne prisilne zavarovalnice po načelu vzajemnosti, ker je kulturnega pomena za deželo, ter naročil dež. odboru, da vloži prošnjo na vlado za jednak zakon.
Na Gor. Avstrijskem imajo, kakor sem že omenil, od 1. 1811 deželne zavarovalnice z ne-obligatornim zavarovanjem proti požaru. L. 1889 pa je dež. kulturni svčt v obširnem poročilu nasvetoval deželnemu odboru, naj bi vlada predložila zakon o prisilnem zavarovanju, in dežela naj ustanovi tako zavarovalnico.
Na Solnograškem imajo dež. vzajemno zavarovalnico od 1. 1866; pozneje pase je dež. zbor že načeloma izrekel za prisilno zavarovanje.
V	moravskem dež. zboru so sprožili to idejo že 1. 1884 in o njej že večkrat obravnavali.
Predarelski dež. odbor je I. 1886 predložil dež. zboru načrt zakona po vzgledu švicarskih prisilnih dež. zavarovalnic. Dež. zbor ga je vsprejel, toda vlada ga ni predložila v Najvišje potrjenje, ter je odgovorila, da po § 11. drž. osnovnega zakona z
dne 21. decembra 1867 drž. zak. št. 141 dež. zbor ni kompetenten sklepati tak zakon.
V	š 1 e s k e m deželnem zboru je pred leti sprožil vprašanje posl. Rohowansky ter omenil, da bi se že tedaj prihranilo pri premijah 148.000 gld., dasi je bilo zavarovanih le 60 odstotkov vseh posestnikov.
V	češkem dež. zboru je dotični predlog stavil I. 1889 dr. Vašatj, toda iz gotovih vzrokov ga dež. maršal ni predložil za drugo branje. Mestna občina praška pa je 1. 1865 ua svojo troške ustanovila zavarovalnico, ki jako vspešno deluje. Koncem leta 1894 je imela zavarovanih v mestu poslopij za 97,719.000 gld.
G a 1 i š k i dež. zbor je 1. 1887 sklenil zakon za prisilno zavarovanje.
Nižeavstrijski dež. zbor se je bavil s tem vprašanjem, če se ne motim, dne 30. decembra 1891. 1.
Najtemeljiteje pa se je bavil s tem vprašanjem štajerski dež. zbor. Ze 1. 1884 je v dež. zboru sprožil vprašanje dr. Wannisch. Dež. odbor je na to pričel priprave in v letnem poročilu za 1. 1886/7 obširneje poroča. Zbor naroči odboru, naj v prih. zasedanju stavi predloge. Dež. odbor je sklical en-keto 10 veščakov, mej temi eta bila dva zastopnika dveh zasebnih zavarovalnic.
Enketa je določila najprvo glavna načela. Zavarovalnica bodi deželna, prisilna in z monopolom, imej davčno prostost, prednost premij pred javnimi davki, pobiranje premij pri davkarijah, gotove premije, katere dež. zbor po potrebi zniža ali zviša, kvalifikacijo zavarovanih objektov, rezervni zaklad, pozavaro-vanje, prisilnost glede nepremičnin, izplačilo prave škode, sodelovanje občin itd. Za sestavo pravil je enketa izvolila pododsek, dež. odbor pa je ob jed-nem pri okrajnih in občinskih odborih nabiral statistične podatke o požarih, škodah, vrednosti in številu zavarovanih poslopij itd. Značilno pri tem je, da sta zastopnika zasebnih zavarovalnic odpovedala sodelovanje, ker sta uvidela, da vprašanje dobiva konkretno obliko.
L. 1889 pa je dež. odbor dež. zboru predložil obširno motivno poročilo z načrtom zakona. — Po daljši razpravi je dež. zbor načelno sklenil 14. novembra 1889 dež. prisilno zavarovalnico z monopolom ter naročil deželnemu odboru, da načrt zakona predloži c. kr. vladi s prošnjo, da sestavi načrt zakona in v okviru tega drž. zakona naj potem dež. odbor predloži zopet načrt dež. zakona s potrebnimi premembami.
Ta predlog je bil vsprejet s 33 proti 12 glasovom.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. januvarija.
Mladočehi in vlada. Vkljub mnogostran-skemu prizadevanju ministerskega predsednika, spraviti Mladočehe z Nemci, vlada vendar vedno večja napetost v mladočeškem taboru. Nemci so odbili predlog Mladočehov glede uvedbe češkega jezika v vse javne urade in šole, vsled česar se pa prvim niso dovolile volilne skupine za deželni zbor. Ako-ravno pa bi se bili stranki sporazumeli v teh dveh točkah, bi Mladočehi stavili še vedno nove zahteve
in tako bi bilo še vedno jako daleč do sprave. Grof Badeni bi bil že takoj s početka lahko uvidel, da bode zaman vsako posredovauje. Poleg tega so pa mladočeški krogi našli zopet nov povod k strogi opoziciji. Jako neljub jim je namreč poziv sekcij-skega načelnika Hartela v naučuo ministerstvo, ker navstajajo vsled tega za njihove zahteve v šolskem oziru še večje zapreke.
V dalmatinskem deželnem zboru je v sobotni seji zahteval poslanec Biankini, naj se z ozi-rom na nezakonito vmešavanje vladnih organov v volitvene zadeve predloži verifikacijskemu odseku vsi volitve zadevajoči akti. Temu predlogu so odločno nasprotovali hrvatski oportunisti. Posl. Salvi je poudarjal, da je vsled vladnega pritiska največ trpela avtonomna laška stranka in izrazil začudenje, da se poslanec Biankini toliko pritožuje nad sistemom, ki je že dalje časa v navadi in kateremu je sam pritrdil povodom državnozborskih volitev leta 1885. Konečno je izjavil, da se bode njegova stranka vedno potegovala za volilno svobodo, toda iz for-melnih razlogov ne bode glasovala za Biankinijev predlog. Na to so se odobrile vse volitve, zoper katere ni bilo ugovorov.
Grof Badeni je dospel v ponedeljek popo-ludne v spremstvu finančnega ministra Bilinskega v Levov. Na kolodvoru so ga pričakovali vsi višji dostojanstveniki, na čelu jim cesarski namestnik marki Bacquehem. Ministerski predsednik ostane v Levovu do 31. t. m. in pričakuje se, da bode imel pri banketu, katerega priredi njemu na čast jeden galiških deželnih poslancev, daljši političen govor. Prihodnji teden se podasta oba ministra v Budimpešto, koder se zopet nadaljujejo posvetovanja glede obnovitve pogodbe. Skoro gotovo bode skušal grcf Badeni s svojim govorom v Levovu pomiriti razburjene duhove v Galiciji.
Dunajske občinske volitve se po najnovejših trditvah na vsak način vrše v drugi polovici meseca februvarija. To je potrdil v svojem govoru na liberalnem shodu, ki se je vršil v ponedeljek zvečer, tudi član sedanjega začasnega občinskega odbora, dr. Vogler, kakor tudi okrajni glavar dr. Friebeis v nekem dopisu na okrajne odbore, v katerem jib poživlja, naj kar možno naglo dovrše potrebne priprave za volitve.
Ljudske šole na Ogerskem, Ze večkrat se je pečala ogerska kauviuistična večina z idejo, kako bi pudržavila ljudske šole, toda doslej ji je še vselej spodletelo, ker se je vlada ustrašila preogrom-nih troškov. Toda sedaj bode moral finančni minister lepo molčati, ker so mažaroni z nova napeli vse sile in ne bodo poprej odjenjali, dokler ne izvrši svojega naklepa. To pa hočejo iz dvojnega vzroka. Prvič hočejo pomažariti vse Nemažare, drugič pa, kar je njihov poglavitni namen, omejiti ali celo popolno odstraniti verski pouk ua ljudskih šolah in zapreti vse zasebne, to je verske šole. Seveda bodo skušali prodreti s svojim načrtom le polagoma, da „preide ta ideja v meso in kri prebivalstva", kakor sami tako radi poudarjajo. Katoliška ljudska stranka ima sedaj jako važno nalogo, da namreč združi vse ogerske katoličane in jim pojasni liberalno nakano.
Koburžan pri sv. Očetu. Razni liberalni listi so včeraj zagnali krik. da je bil bolgarski princ Ferdinand v ponedeljek zvečer v avdijenci pri sv.
Očetu in da jo ta izjavil, da cerkev ne bode stavila nikakih zaprek prestopu princa Borisa k pravoslavju, da pa je princ Ferdinand sam odgovoren za ta korak. To trditev odločno zavrača včerajšna „Agencia Štefani". Omenjeni list namreč potrjuje, da je bil princ Ferdinand imenovani dan v avdijenoi, ki je trajala tri četrt ure, dostavi pa, da je sv. Oče ust-meno potrdil svoj poprejšnji odgovor na to vprašanje, da cerkev ne more dovoliti v prestop k pravoslavju. Vsled tega je razvidno, da bode storil Ko-buržan ta korak, za katerega se vrše mnogovrstne priprave, proti volji sv. Očeta.
Francoska vlada je zasledila nov škandal v finančnih zadevah. V letu 1887 se je ustanovila neka družba, ki je prevzela opijev monopol v Ton-kingu. Takratni ustanovni kapital je znažal 1,200.000 frankov. Leta 1890 je pa prevzela država ta monopol v svojo upravo in sicer za svoto 4,400.000 frankov. Člani omenjene družbe so bili Saint Mathurins, Edwards in Donhoure, od katerih ni nobeden pripadal parlamentarnim krogom. Krivda zadene toraj le tisto vlado, ki je odkupila monopol za štirikrat večjo svoto, kakor pa je bil ustanovni kapital. Ker so pa v letu 1893 Franciji načelovali trije kabineti, namreč Eibot, Dupuy in Perier, se ne ve natančno, katero ministerštvo je bilo z imenovanim škandalom v zvezi, in se bodo vsled tega vršile dolgotrajne in zanimive preiskave. Pripomniti je tudi, da je bil član Bibotovega ministerstva tudi sedanji ministerski predsednik Bourgeois.
Cerkveni letopis.
Beatifikacija P. Teófila od Korte.
Iz Rima, 21. januvarija.
(Konee.)
Bilo je poldan, ko je bil ta del slovesnosti končan, drugi del pa je imel slediti popoludne ob štirih. Ker je samostan sv. Antona precej oddaljen od cerkve sv. Petra, peš hoditi dobro uro, in bi bilo zaradi tega mudivno in težavno, da bi se tje k obedu podali, je tudi zato potrebno in primerno skrbel preč. P. postulator ter nam frančiškanom priredil prijazni obed na — krovu bazilike sv. Petra. To se bode marsikomu čudno in neverjetno zdelo, in zato naj opomnim, da na ravnem krovu bazilike so postavljena stanovanja in delavnice čuvajev in raznih rokodelcev, ki so pri velikanski baziliki vedno potrebni za marsikatere poprave. Ce prideš tje gori, zdi se ti, kakor da bi prišel v kako novo majhno mesto ali trg, mnogo manjših kupol se vzdiguje okolu velike kupole in med njimi so razpostavljena ona poslopja, pri katerih vse potrebno za stanova-lišča nahajaš, pa tudi vodnjaka tu ne manjka. V jednem teh stanovanj je bila pripravljena okrašena obednica za 35 oseb. Zasedli smo določene sedeže in mej živahnim bratovskim pogovorom smo obedovali. Tudi napitnic ni manjkalo. Najprvo se je pre-častiti naš generalni minister, P. Alojzij iz Parme, spominjal dnevne slavnosti, pri kateri je bila nova prelepa cvetka zasajena v cvetlični vrt serafinskega sv. Frančiška ter je vse omizje nazval, ž njim se združiti v trikratni „Evviva - Živijo" svetemu očetu Leonu XIII., posebnemu pokrovitelju frančiškanskega reda; napil je potem navzočima škofoma našega reda, msgr. Putrone in Milani, in vesoljnemu redu, kateri napitnici so jednako odmevali živahni „Evviva in Živijo". Preč. P. general definitor Ciprijan Ver-dijani je nazdravil preč. P. generalu, P. Kandidu in vsem navzočim, kar je veselo omizje radostno sprem-ljevalo. Po kratkem veselo prijaznem obedu na 120 metrov visokem krovu bazilike sv. Petra, kateri bode celo življenje v živem spominu ostal vsem, ki smo se ga udeležili, se je vesela družba sprehajala po krovu ter vživala krasni pogled na Rim in njega okolico. Nekateri so se podali v glavno kupolo, katera je od tod še 94 metrov visoka, ter tudi splezali v „jabolko", ki je tako prostorno, da vsprejme 16 oseb v svojo votlino.
Tako nam je čas hitro potekel in podali smo se zopet v dvorsko kapelo, kjer se je imel vršiti drugi del slavnosti. Množica je bila še večja, nego zjutraj, glava je bila pri glavi in tudi lože, katerih je v dotični dvorani 20, so bile do zadnjega prostora napolnjene. Zlasti .je bilo mnogo rimskega plemstva obojega spola in tujcev iz raznih krajev, ki so imeli v ložah svoje odločene prostore, na katerih so željno pričakovali trenotka, da zagledajo sv. očeta Leona XIII., kateri ima priti, da počasti novega proglašenega svetnika. Najedenkrat utihne poluglasno govorjenje, ker pri glavnih vratih se je
prikazal sprevod, ki je svetega očeta spremljal v dvorano; ali ta tihota je v hipu prenehala, ko je prvi ugledal še od daleč namestnika Kristusovega, katerega so sedečega na papeževem stolu „sedia gestatoria" v slavnostnem sprevodu ponesli v dvorano : jeden klic: „evviva il papa, evviva il nostro re" — .živijo papež, živijo nag kralj" elektriziral je vse navzoče in tisočerni „evviva", med katerimi ni zaostal krepko doneči slovenski „živijo", je začel odmevati v dvorani; neštevilni beli robci so plapolali v zraku, vsaki, kakor je vedel in znal, pozdravil je ljubljenega svetega očeta. Vse oči so bile obrnjene v veličastnega starčka, kateri je očitno ginjen obračal svoje oči proti nebu ter z jedno roko neprenehoma blagoslavljal pozdravljujočo ga množico, z drugo pa si zaporedoma otrinjal oči, iz katerih so priigrale solze radosti, kojo zamore vživati oče, tako živahno in polno ljubezni pozdravljen od svojih zvestih otrok. Pred klečalnikom sveti oče stopi iz sedeža, poklekne in v pobožno molitev utopljen počasti blaženega Teófila.
Molili smo potem skupni sveti rožni venec, med ¿aterim je zopet P. postulator delil jednaka darila, kakor zjutraj. Izpostavljeno je bilo potem presveto Rešuje Telo, katero je sveti oče incenziral v znožju oltarja; zapeli so potem „Tantum ergo" in „Geni-tori" in po zopetni incenzaciji je pontifikant podelil blagoslov z Najsvetejšim.
Zdaj se poda preč. general minister, spremljan od preč. P. general prokuratorja, Rafaela od Aure-lijaka in P. Kandida k svetemu očetu, da se mu ponižno zahvalijo za veliko milost in čast, skazano redu svetega Frančiška, ter mu poklonijo pri jed-naki priložnosti navadne darove, namreč: veliki cvetlični šopek, bogati relikviarium blaženega Teófila in krasno vezano knjigo s podobo blaženega. Sv. oče so se ljubeznjivo ž njimi pogovarjali in mej drugimi opomnili, da je to peta prilika, da so redovnika sv. Frančiška razglasili mej svetnike ali blažene. General minister spoštljivo izrazi željo, da bi se to še mnogokrati zgodilo, in Leon XIII. šaljivo pristavijo, da imajo po prerokovanju „fratra Antona" samo še dve leti živeti!
Ko so svetemu očetu nogo poljubili, so sv. oče sedli zopet na stol in spremljani od kardinalov, škofov, duhovstva in svojih dvornikov, nazdravljani z neštevilnimi „evviva in živijo" so zapustili dvorano ter se podali v svoja privatna stanovanja, in konee je bil krasne slovesnosti, katere spomin mi ostane neizbrisljiv.
Naj h sklepu še pojasnim izraz svetega očeta gledé prerokovanja „fratra Antona". Ta „frater Anton" bil je lajik našega reda, človek priprostega in svetega življenja, vratar in nabirač milodarov, ali „kolekturant" v frančiškanskem samostanu „SS. Qua-ranta" v Rimu. Nekega dne je prišel, pobiraje darove, v gostilno, kjer so ga nekateri navzoči pivci šaljivo vprašali, koliko let bo po njegovih mislih papež Pij IX. živel? Brat Anton brez pomislika odgovori, da bode doživel najmanj trideseto leto svojega pa-peštva, in tako se je tudi vresničilo. Ko je potem Leon XIII. zasedel stol sv. Petra in je bil že takrat v visoki starosti, se je zopet pripetilo, da frater Anton naleti na ravno tisto družbo, in ko ga šaljivo vprašajo, kaj da o sedanjem papežu meni, koliko časa bode vladal, je ravno tako priprosto odgovoril, da najmanj devetnajst let. To prerokovanje priprostega brata frančiškana je prišlo do ušes svetega očeta in od tod gori omenjeni odgovor. — Vsega-mogočni naj nam v svoji milosti ohrani sv. očeta Leona ne samo dve, marveč še mnogo let! Fiat!
P. C. L.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. januvarija.
(Iz Slavine) 28. jan.: Zmrznil je zvečer na sv. Janeza Zlatousta Martin Bergoč iz Koč star 48 let. Pa je v resnici bilo mraz in ostra burja je piskala, ko se je nesrečnež vračal iz Divače, kjer je bil sejem. Mahnila sta jo z nekim Slavincem kar po bližnjici čez Loko. Ze sta prišla v Ravnik, slavinske senožeti, dobro uro še do doma, ko je Martin Bergoč tako onemogel, da ni mogel naprej. Hotel se je nekoliko odpočiti. Njegov tovariš iz Slavine ga ni čakal, pustil ga je, naj se — odpočije, in šel sam naprej. In k« je prišel domu, si ni nič delal težke vesti zato. Povedal je sicer doma, da ga je pustil, pa rekel, da bo že prišel, ko se odpočije. Vsak pameten človek bi si bil moral misliti — kako se bo odpočil. In kako se je ? Po isti poti sta šla tudi
dva Selčana iz sojma in reveža dobila vsega trdega. Nekaj časa sta ga nesla. Pa kmalu spoznata, da tako ne pojde, da bosta še onadva ostala. Kaj storita? Slečeta svoje suknje in reveža dobro zavijeta, potem pa se spustita v tek proti Slavini. VBa mokra in razbeljena prisopihata, skličeta ljudi in naprežejo voz in — hitro nazaj. Se ga dobijo živega in ga peljejo naravnost domu v Koče. Se je dihal doma. Pa je cela vas skupaj letela in to vam je bilo svetovalcev, zlasti svetovalk, kako naj delajo ž njim! Drgnili so ga (baje na gorkem) in drgnili, da so mu odrli kožo. Živel je še dve uri doma, — da bi bilo treba iti po duhovna in zdravnika, spomnili so se šele, ko je izdihnil dušo. — Popisal sem vso to zgodbo tako natanko zato, ker kaže res požrtvovalno ljubezen do bližnjega, pa tudi nje nasprotno stran, — in pa, kar opominja, da bi se vender že ljudje naučili, kako treba ravnati s takimi nesrečneži, in ne puščati preveč žensk blizu, ki vsaka če bolje vedeti, pa na napravi le še večjo zmešnjavo.
(Iz Postojine) 27. jan. Koj, ko sem ga čital, sem vedel, da ne bode po volji našim glavam oni dopis v „Slovencu" št. 19. Posebno oče župan so baje mo"no hudi, da se upa kdo nad njih slavno „županstvo". Da jih nekoliko potolažimo, dajmo resnici čast in popravimo ono vest, da so peljali 23. t. m. umrlega A. K. brez rakve skozi trg v mrtvašnico. Dopisnik je sicer opravičeno sklepal, da je bilo tako, a vendar celo stvar poročal s pristav-kom : — kakor sklepam —. Zdela se mu je nezaslišana. A. K. je ležal toraj v rakvi pripravljeni nalašč zato — za kar pa oni dopisnik pod častno besedo ni vedel —, da preneso v mrtvašnico kakega ponesrečenca ali koga, ki ne sme ležati doma na mrliškem odru. Toda onega reveža niso nesli, temveč peljali samotež, brez duhovnika, brez zvo-nenja in brez križa, da se lahko vkljub onemu popravku reče: kakor konjač mrho. Tako ravnanje so po pravici obsojali vsi, ki še niso izgubiti čuta za dostojnost človeško. Njim v čast bodi tu povedano, da tudi mnogi „naprednjaki". A glej čuda. Ko je pa oni dopis dal duška splošni nevolji, tedaj je pa nastala ne mala jeza v naprednem taboru, menda zato, ker ga je prinesel „Slovenec" in ne „Narod" in ker ga je pisal baje g. kapelan. Ta jeza zadeva še celo tistega, ki baje kapelanu take in enake slavne in neslavne čine naših naprednjakov „na nos nosi". To je značilno za naše „prvake". Toraj resnica neha biti resnica, če ti jo pove človek, katerega šteješ med svoje politične nasprotnike. Jeli to na-prednjaška značajnost?
(Iz Senožeč) se nam 25. t. m. poroča, da je imel zjutranji poštni vlak proti Trstu v Št. Petru nesrečo, a tudi veliko srečo. Ko je jel vlak iz kolodvora proti Divači že dobro teči, je jelo pod četrtim vozom strašansko pokati ter se je voz na levo stran jel nagnevati. Na to se je čul glas nesreče iz lokomotive, na kolodvoru stoječe; vlak se ustavi in kmalu se je odtrgal tretji voz, v katerem je bilo deset mož in jedna ženska, od glavnega vlaka ter se zvrnil čez dva tira; to je bila sreča, da je ta voz na kolesih slouil. Popotniki so vpili na pomoč in so se, ko so se jim vrata odprla, ven zdrsnili v velikem strahu, a brez vsakatere poškodbe. Sreča velika, da se je nesreča še pravočasno zapazila ter vlak ustavil, sicer bi bili popotniki, kojih je bilo v zadnjih štirih vagonih mnogo, z narobe obrnjenimi vagoni pomečkani. Kako da so prišli zadnji trije vagoni iz pravega na napačni tir, je še uganjka; sumi se, da je te nesreče - sreče kriv poštni pismo-noša, koji je peljal poštuo „karjolo" mimo menjalne oble in jo je s svojim dvokolesnikom odmaknil in menjalnik s tem predrugačil in tako krenil zadnje vagonu na napačni tir.
(Izžrebani porotniki) za prve letošnje porotne obravnave, ki se prično 24. februvarija 1.1. v Ljubljani : Achtschin Albin star., ključavničarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Bahovec Jos., mokar in hišni posestnik v Ljubljani; Breskvar Franc, knjigovez v Ljubljani; Čuden Franc, urar in trgovec z galanterijskim blagom v Ljubljani ; Cerne Franc, posestnik v Kožarjih pri Ljubljani; Drašček Anton, hišni posestnik, krčmar in trgovec z lesom v Vod-matu ; Eberl Adolf, pleskar v Ljubljani; Eggenber-ger Viucenc, magister farmacije in hišni posestnik v Ljubljani; Fischer Franc, hišni posestnik v Kamniku ; Gerber Josip, knjigovez in hišni posestnik v Ljubljani; Jamš«k Janez, trgovski poslovodja, krč-mar iu hišni posestnik v Ljubljani; Jeglič Jožef, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Jarc Franc, posestnik zemljišč v Medvodah ; Kopač Janez, mesar
krčmar in hišni posestnik t Ljubljani; Kozak Miha, mesar ip hišni posestnik v Ljubljani; Kozler Janez, hišni posestnik t Ljubljani; Kavčič Janez, posestnik zemljišč v Medvodah ; Kovač Franc, krčmar ju posestuik zemljišč v Tacnu ; baron Lazzarini Henrik, gragčak v Smledniku ; Mahr Artbur, zasebni učitelj v Ljubljani; Mally Frančišek, hišni posestnik v Ljubljani; Martinčič Jakob, klučarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Mejač Janez, trgovec v Ljubljani; Minatti Alojzij, trgovec in hišni posestnik na Studencu; Pauer Friderik, pekovski mojster, mokar in hišni posestuik v Ljubljani; Peterca Jan., trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Pock Jožef, klobučar in hišni posestnik v Ljubljani; Presker Anton, krojaški mojster v Ljubljaui; Putrich Anton, gostilničar in hišni posestnik v Ljubljani; Pire Cir., posestnik barvarije v Kranji; Pogačnik Alojzij, trg. in posestnik v Cerknici; Tenente Rudolf, trgovec in hišni posestuik v Ljubljani; Urbane Feliks, trgovec v Ljubljani ; Zajec Alozij, gostilničar in hišni pos. v Ljubljani; Zeschko Guido, zavarovalni zastopnik in hišni posestnik v Ljubljani; 2itnik Jernej, čevlj. mojster in hišni pos. v Ljubljani. — N a m e s t . n i k i so : Bernik Mat., prodajalec lesnin ; Gerbic Franc, učitelj glasbe; Kremžar Ant., hiš posestnik ; Kunstelj Franc, mesar in hiš. pos.; Lilleg Alojzij, knjigovodja; Raunicher Jožef, čevlj. mojster; Schu-ster Franc, hišni posestnik ; Vesel Andrej, trg. in hišni posestnik ; Zelenka Edv., trg. pomočnik ; vsi v Ljubljani.
(Salezijanski sotrudniki ali sodelavci), pobožna družba ali nekaka bratovščina, so poklicani, da povspešujejo don Boskova dela. Ti so sploh dobri kristijani obeh spolov, vsakega stanu, kateri v krogu svoje družine živeči in sredi sveta duh »pobožne družbe salezijanske* ohranijo, ter ji z mo-raličnimi in fizičnimi pripomočki pomagajo, da dosega svoj glavni namen, namreč, krščansko vzgojo uboge in zapuščene mladine. Don Bosko je društvo za duhovne in neduhovne, kateri so mu mogli že v začetku veliko pomagati, zato ustanovil, da bi pomnožil število tistih, ki mu morejo pomagati, da bi okrožje njih delavnosti razširil in blagor duš pospešil. Izdal je malo postavo, katero je bil predložil sv. Očetu Piju IX., ki so jo z dekretom 9. majnika 1876. potrdili ter novemu društvu podarili mnogo duhovnih milostij in veliko odpustkov. Pij IX. so celo hoteli, da se piše njihovo ime na čelu kazala sodelavcev, spod-bujevali so kardinale in škofe, naj se zapišejo in v zaupnem govoru so rekli nekoč: »Salezijanski sodelavci so odločeni veliko dovrševati v Cerkvi in družbenem življenju. Njih delovanje meri zlasti na izobrazbo in podporo mladini, s časom jih bodo visoko cenili, in jaz menim, da ne bom videl samo družin, ampak cele vasi in rnesta, ki se bodo pridružili temu društvu. Zato tako zelo ljubim njegove sodelavce in jim vedno zadovoljnost rad skazujem.«
In Leon XIII, brž ko so bili povzdignjeni na prestol, blagovolili so salezijanski sodelavec postati, kakor so bili Pij IX., in rekli so: »Jaz nočem biti samo kot sotrudnik zapisan, temuč hočem biti res prvi delavec.« Nekoč so rekli don Bosku: »Koli-korkrat govorite s sotrudniki, jim recite, da jih prav iz srca blagoslavljam, kajti njih delovanje je, mladino pogube reševati, in samo jednega mišljenja morajo vsi biti, nji pomagati, da se v duhu svetega Frančiška Salezija vse dobro povspešuje.« — Tudi don Bosko, ki je s svojim bistrim očesom pregledal človeško revščino in tudi prihodnjost, je videl v ustanovitvi družbe salezijanskih sodelavcev delo za ohranjenje in obnovitev družbe, katero (delo) se bode razširilo po vsem svetu.
Imel je tudi navado reči: Če bodo škofje in duhovni spoznali, kako mogočno pomoč morejo imeti pri vsakem dobrem in velikem delu po tej družbi salezijanskih sodelavcev, se bodo potrudili jo v svojih škofijah in župnijah ustanoviti. Prišel bode čas, ko bode dober katolik in salezijanski sotrudnik istega pomena.
(Zdravje v Ljubljani) od 19. do 25. januvarija: Novorojencev bilo je 10. Umrlo jih je 25; mej njimi za ošpicami 2, za vratico (davico) 3, za jetiko 6, za vnetjem sopiloih organov 2, vsled starostne oslabelosti 4, za različnimi boleznimi 8 ; mej mimi
bilo je tujcev 2, iz zavodov 3. Z* iiifekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpiemi 7, za škarlatico 3, za vrat-co 7.
(Razpisane službe) Pri tukajšnem finančnem ravnateljstvu je namestiti mesto konceptnega prakti-kanta z adjutom 500 gld. — Na štirirazredni ljudski dekliški šoli v Kočevju je do 20. februvarija razpisano tretje učno mesto z dohodki četrtega plačilnega razreda. Prošnje je vložiti pri okrajnem šolskem svetu v Kočevju. — Na tržaški cesti je po-polniti mesto cestarja z mesečno plačo 18 gold,
Prošuje je doposlati do 26. iebr. c. kr. de.želui vladi.
*
(Slovani v istrskem deželnem zboru.) Hrvat-s k i i n s 1 o v e n s k i p o s 1 a n c i so ostavili Poreč. Ali pa se povrnejo zopet na ognjeua tla poreška ? ! — s tem vprašanjem se ni bavil dosedaj še nikdo v nasprotnih listih. Kolikor jih je italijansko-radikalne barve, piše „Edinost", živečih v trdni veri, da njim samim ni treba spoštovati avstrijske ustave iu avstrijskih zakonov, jim je seveda vse jedno, ali je večina zastopana v deželnem zboru istrskem ali ne ; in kar je indiferentno italijanskemu radikalizmu, za to se še nikdar niso ogrevali konservativci. Ali nekdo drugi je tu, kojega bi moralo jako brigati vprašanje: ali se povrnejo hrvatski in slovenski poslanci v Poreč ali nel! Kajti ako se ne povrnejo, je vladi dolžnost, sveta dolžnost, da nastopi proti onim, ki so imeuovane poslance s svojim — afričanskim postopanjem izgnali iz Poreča, kamor jih je poslal narod, da zastopajo njegove koristi. Označeni dolžnosti se ne more izogniti slavna vlada, kajti, razlogi, ki so primorali naše poslance, da so obrnili hrbet dvorani sv. Frančiška v Poreču, so pretehtni in odločilni ne le v pogledu na narodni program primorskih Slovanov, ampak tudi v pogledu na politiško morálo, da niti ne govorimo o zakonu. Ali more vlada molčati, kadar se teptajo v blato zakoni politiške morále; ali more molčati slavna vlada, ako čini, ki imajo na sebi pečat gole politiške nemoralnosti v najodurniši obliki, zastrupljajo javno življenje?! Ne more molčati. Preziranje nravstvenosti v človeški družbi je že strmoglavilo mnogokojo mogočno državo; istotako mora preziranje zakonov politiške morále okužiti po-litiški vzduh, tako, da v njem mora zamreti zmisel ljudstva o tem, kar je pravo in kar ni pravo. Ljudstvo, zlasti ono, ki se okorišča ob javni in splošni nesreči, mora slednjič zgubiti vsako trezno pošte-vanje glede na meje, do katerih sme sezati poli-tiška in narodna borba. Gospoda v nasprotnem taboru so že srečno dospeli do te kritične točke in zato se jim ne čudimo ni malo, da jih prav čisto nič ne briga vprašanje : ali se povrnejo naši poslanci v Poreč ali ne? Čuditi bi te pa morali, čudom čuditi, ako bi videli, da je tudi visoka vlada iudife-rentna nasproti temu vprašanju. Pogibeljno je, ako so v jednem delu prebivalstva izgubili vsako mero, ali posledica temu na drugi strani utegne postati naravnost usodepolna. Gospoda pri vladi vedó, da dve tretjini prebivalstva v Istri je slovanskega rodu in kakor pametni možje in dobri Av-strijci si lahko računajo na prstih, kako nevarno bi bilo v pokrajini, ki je po svoji zemljepisni legi izpostavljena evropskim viharjem, ako bi večina prebivalstva zgubila vero v svojo bodočnost, ako bi zgubilo vero v moč in dobro voljo onih, kojim bi bila dolžnost ščititi zakon in z zakonom vsakogar, ki se je postavil pod varstvo istega zakona. Pre-objestnost je pogibeljua, tudi če se je prijela le manjšine, ali stokrat nevarnejše je, ako sta se obup in fanatizem polastila večine tam, kjer bi trebali nepretržno plapolajočega patrijotizma. — V Istri treba temeljnih prememb v vladnem sestavu, ako hoče vlada, da se zadovoljnost in plodonosno delo vrneta v deželo.
(Iz Buzeta) dne 27. prosinca : Burja se zopet oglaša in ljudje imajo pred njo skoraj tak strah, kot pred potresom. Pa res pridejo mravljinci, če človek pomisli, da bode tudi ta taka, kot je bila pred 14 dnem. Velikonočni potres — v malem I Bučalo je in se treslo. Dimniki so padali in podirale se strehe. Prizanašala ni burja nikomur. Oso-bito so ponesrečili tu bivajoči Kranjci. Jeden je šel na štacijo, blizu nje ga je dohitela burja, nesla ga po zraku kakih 40 korakov nazaj, vrgla na lepem
na tla in mu zlomila nogo. Drugemu Kranjcu je odnesla kuhinjo, tretjemu odkrila vso streho. Našemu poljedelcu pa je vzela vso najboljo zemljo, in jo nesla za k&ke planke ali pa b& cesto, po kateri se je hodilo po mehkej zemlji, kot pri Vas po no-vopadlem snegu. Zrak je bil napolnjen dima in vsakdo je rekel, da v bližnji vasi gori. Ognja sicer nismo videli — ker je tudi vas za gorami. Ljudje so pa že pripovedovali, koliko kmetov je pogorelo. A v našo občno zadovoljnost na jednej strani, pa tudi našo žalost na drugej smo zvedeli pozneje, da je le burja na tak silovit način nosila zemljo čez grm in strm. Kedo bi se je torej ne bal sedaj ? — Komaj je malo ponehala prejšnja burja — spomnili so se že Buzečani, da bi bilo dobro dobiti kaj denarja od okoličanov. Priredili so ples. Vabila samo taljanska, torej samo za Buzečane. Umevno, da ne bi bilo okoličanov, ako bi bila kaka navadna veselica. Ali ples?! Prišli so tudi Hrvatje. A Italjan in Hrvat pod jedno streho — oprostite — kot pes in mačka. Nekaj časa so plesali — a potem se stepli. „Pora gli Sčavi, fora gli Croati" se je čulo in metali so kozarce, stole, kamenje za Hrvati. Taka je bu-zetska hvaležnost nasproti okoličanom, ki so jim prinesli desetice! Drugi dan je bil „blaumontag" za Buzečana. Pili so zopet celi dan in z izzivajo-čimi pesmami se nauduševali per la patria dei Bo-setti. Zvečer so prišli razbijat na vrata vseh treh tu bivajočih duhovnikov — češ pokažimo tudi njim, da smo Italijani gospodarji v Buzetu. — Pili so — a bili lačni — so menda tudi večerjati hoteli pri Hrvatih — a posrečilo se jim ni. — Zadnjo nedeljo pa smo bili menda najsrečneji ljudje v Istri — in Bog ve še kje. Došel je in — brez dovoljenja našega županstva — dokazoval neki tujec lahkovernim ljudem, kako zamore on z neko tvarino ozdraviti vsako bolezen. Govoril je na dolgo in široko. Ljudje so kupovali. A dosedaj se še nobeden ni javil, ki bi se dobrotniku zahvalil za ozdravljenje. Čudno je, zakaj si je odbral ravno Buzet in njega okolico za svoj delokrog, kjer so ljudje v obče zdravi in čvrsti. Bi li ne mogel bolje poskrbeti za svojo slavo — pa tudi za svoj žep — ako bi šel v kako veliko mesto, kjer se dobi toliko neozdravljivih boleznij ? Kakor se čuje, bodo sleparja tožili in izročili pravici. Da bi le res kaj bilo! — Toliko o naših razmerah do sedaj. Upam, da te malenkostne novice ne bodo razburile nobenega naših Buzečanov, kot se je to dogodilo z dopisom priobčenim v Vašem cenjenem listu okoli 21. decembra 1. 1. Dobili so list od neke strani — če so vaši naročniki, me veseli — in potem zabavljali o dopisu. Vedo pa naj, da je vest onega, ki piše te vrstice, popolnoma mirna, kajti vsaka besedica v prejšnjih in današnjem dopisu je le gola resnica.
* *
*
(Iz Prage) 26. jan. Iz deželnega zbora bodem omenil samo dr. Bareutherjev predlog, da se pre-kličejo Thunovi oklici iz 7. sept. 1895 (zastran uradnikov in učiteljev, kojim bi se tem potom vzela pravica izražati svoje mnenje). Mož je napadal grofa Thuna ter mu očital, da je bil sovražen Nemcem. Rekel je : Grof Thun je bil jeden onih stebrov, ki so podpirali Nemcem sovražni zistem grofa Taafieja, in : nikoli ne bodemo pozabili, da je bil razpuščen po njegovem posredovanju mestni zastop v Libercah in da so bili odlični volilci izbacnjeni iz volilne liste. To-le naj zastopi, kdor more! Mladočehom ni bil Thun po volji, nemškim nacijonalcem tudi ne. Dobro, da je prosil sam za ostavko, drugače bi mu bilo gotovo gorje. — Pismonoša Hrdina se je vrnil in se sam naznanil. Revež se je potikal v družbi dveh harfenistiuj po Dunaju, Pešti in ko je prihranil 9 gld., vrnil se je. Na policijskem uradu je rekel, da je izgubil denarni pismi in pobegnil, ker se je bal. Popred je pa ponaredil podpisa na rece-pisih. — V Korlisovu je izvoljen županom neki Sa-mač, ki županuje že 50 let. Vsak nima take časti. — V Mostu se je začela zemlja zopet vdirati, videlo se bode, kako bo naprej. — Magistratni uradnik Hroznotinsky se je ustrelil. Čudno je, da si jemljejo ti uradniki drug za drugim življenje.
Društva.
(Vabilo k dramatični predstavi) katero priredi katoliško delavsko društvo v Zagorju
Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh
v knrznem lista
zaznamovanih
menic in vrednostij
Wien,
Bezirk,
v nedeljo dne 2. februvarija v svojih društvenih prostorih. „Lepa Zora". Čarobna igra v štirih dejanjih. — Začetek točno ob 5. uri popoludne. — Vstopnina za ude 10 kr., za neude 20 kr. — K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
(Gasilno društvo v Gorjab) vabi na veselico, katero napravi dne 2. februvarija ob 3 pop. v gostilni pri Repečniku v Sp. Gorjah.	»
(„Leposlovno bralno društvo" pri Malo j nedelji) bode imelo v nedeljo, t. j. dne 9. svečana v šoli svoj redni občni zbors sledečim vsporedom : 1. Pozdrav g. predsednika. 2. Poročilo g. tajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Vstop v društvo in vplačevanje udov. 5. Razni nasveti. — Začetek ob 7,4. uri popoludne. — K zborovanju vabi vsakega	odbor.
Telegrami.
Gtorioa, 28. januvarija. (Deželni zbor.) Vladni zastopnik je odgovarjal na interpelacijo^ poslancev Grča in Eojic glede odredb političnega oblastva povodom izleta nekega slovenskega društva v Gorico. Slovenski poslanci so izročili tri interpelacije, in sicer gledo slovenske šole v Gorici, glede vrav-nave reke Ljah in glede jezikovnih razmer pri sodiščih. Italijanski poslanec Lovisani je interpeloval radi dvojezičnih napisov pri sodiščih v Tržiču in Korminu.
Dunaj, 28. januvarija. Šolski odsek nižje-avstrijskega deželnega zbora je s 7 proti 5 glasovom odklonil prehod v podrobno razpravo o vladni predlogi glede uvedbe ve-ronauka na višji realki.
Dunaj, 28. januvarija. (Deželni zbor.) Posl. Lueger interpeluje ces. namestnika, je li voljan, naznaniti termin za občinske volitve in odrediti, da se dotični uradni razglas objavi v časopisih v teku 24 ur.
Dunaj, 28. januvarija. Ghalib-Bey, turški poslanik na dunajskem dvoru, je izročil danes opoludne cesarju svoje odzovno pismo.
Praga, 28. januvarija. Pri današnji dopolnilni volitvi deželnozborskega poslanca za Šmihov je bil izvoljen Mladočeh dr. Koldin-ski s 737 od 1098 oddanih glasov.
Brno, 28. januvarija. Danes se je preklicala prepoved, ki je določevala, da vojaki ne smejo obiskovati češkega društvenega doma.
Brno, 28. januvarija. (Deželni zbor.) V današnji seji je predložil deželni odbor poročilo glede slavnosti petdesetletnice cesarjevega vladanja s predlogom, naj se v trajni spomin na to slavnost ustanovi hiralnica za 200 oseb.
Levov, 28. januvarija. Danes priredi mestno zastopstvo na čast ministerskega predsednika in finančnega ministra slavnosten banket v mestni dvorani.
Budimpešta, 2. januvarija. Ministerski predsednik grof Badeni, dalje ministri Bilin-ski. Glanz in Ledebur dospejo 2. februvarija v Budimpešto, koder se nadaljujejo posvetovanja glede obnovitve pogodbe.
Bim, 28. januvarija. Po poročilu „Tribune" so izgubili Šoanci pri Makalle 1500 mož.
Bim, 28. januvarija. Princ Ferdinand odpotuje danes zvečer v Sredeo.
Pariz, 28. januvarija. Generala Saussier in Boisdeffre ter admiral Gervais bodo zastopali Francijo v Moskavi pri carjevem kronanju.
Pariz, 28. januvarija. Ministerski svet je sklenil objaviti pogodbo z Madagaskarjem in o tem obvestiti tudi zunanje države. Za zastopstvo Francije povodom kronanja ruskega carja 12. maja t. 1. se bode zahteval kredit v znesku 975.000 frankov.
London, 28. januvarija. „Reuters-Office" se poroča iz Carigrada, da si je vlada izposodila iz bančne blagajne 120.000 frankov v pokritje nujnih potrebščin. Dalje je vlada dovolila, da se razdele mej vojake že več let v skladišču se nahajajoče Mauser-jeve puške.
Washington, 28. januvarija. Reprezen-tantna zbornica je vsprejela resolucijo glede Armenije, katero je sklenil senat.
Umrli no:
26. januvarija. Terezija Kokalj, mizarja hči, 3 mesece, Opekarska cesta 8, bronchial catarrh. — Vincenc Nolli, c. in kr. umir. stotnik - računovodja, 58 let Studentovske ulice 2, paralysis pulm.
V otroški bolnišnici:
26.	januvarija. Pavel Pire, kajžarjev sin, 10 mesecev, božjast. — Katarina Tomšič, gozdnega čuvaja hči, 16 mesecev, bronchitis chron.
27.	januvarija. Lucija Favornik, delavčeva hči, 2 leti, jetika.
Tujci.
25. januvarija.
Pri Slonu: Schneider, Berger, Gessner, Epstein, Bing, Eruss z Dunaja. — Leitner iz Lienca. — Schapper iz Lip-sije. — Burger iz Postojine. — Strasser iz Inomosta. — Effen-berger iz Sežane. — Kohorn in Toplic. — Parižek iz Prage.
—	Nasky, Bratanitz iz Celja.
Pri Malidu: Perlinger, Manuell, Gorka, Schwanda, Keilermann, Keich, Kohn, Ligna, Dintl, Sehacherl z Dunaja.
—	Sbil iz Mokronoga. — Sehweiger iz Litomislja. — Treo iz Postojine.
Pri IAoydu : Schelander iz Gradca.
Pri Južnem kotodvoru: Keniksfeld z Dunaja. — Frank z Rakeka.
Meteorologično poročilo.
e - Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
28	9. zvečer	753 0	—.6 2	si. vzh.	oblačno	
29	7. zjutraj 2. popol.	752'6 751-9	—la-o —3 1	sr. jvzh. ■si. vzsvzh.	jasno »	00
Srednja včerajšna normalom.			temperatura — 57°		, in za 3'8 pod	
Eksekutivne dražbe.
Mihe Franka iz Bitinj zemljišče (1060 gld.) dne 21.febr
in 23. marca v Ilir. Bistrici.
Luke Ar kot a iz Žigmario nepremakljivo posestvo (2067 gld.), terjatev 317 gld. 60 kr., dne 11. februvarija in 10. marca v Ribnici.
Marije Jaklič iz Mozirja polovioa posestva (65 gld.), Matije Jakliča iz Mozirja polovica posestva (65 gld.), in Uršule Črnkovič iz Kočevja posestvo (19 590 gld.), zapuščina, dni 5. febr. in 6. marca v Kočevju.
Zalivala.
72 1-1
Podpisano podžupanstvo županije Stari Trg pri Ložu poskusilo bo po nasvitu učitelja gosp. Jakoba Žebri-ta napraviti si trtnico in morebiti s tem nov vir dohodkov ubožni občini odpreti. — Obrnili smo se s ponižno prošnjo na veleslavno kranjsko hranilnico za pomoč. Danes dne 26. januvarija 1896 prejelo je podpisano podžupanstvo od veleslavne kranjske hranilniee znesek 100 gld., ter ne more drugače, da tem potom svojo ponižno zahvalo izreče in iz dna hvaležnega srca zakliče: Bog plačaj stotero !
Podžupanstvo Gorenje Jezero,
dni 27. januvarija 1896.
Jakob Ponikvar,	Matevž Mule,
podžupana namestnik.	podžupan.
Zahvala.
76 1-1
Podpisani občinski zastop izreka s tem velezaslužnemu gospodu državnemu poslancu Fr. Povše-tu najtoplejšo zahvalo, ker se je potrudil k gospodu ministru, se potegoval za nas na merodajnih mestih in s tein pripomogel, da smo sedaj dobili mnogozaželjeni poštni urad.
Županstvo na Trebelnem,
dni 28. prosinca 1896. Frano Žagar s. r„ župan. Anton Mlklič s. r„ Janez Slak s. r„ svetovalca.
Trgovski pomočnik
vešč v trgovini špecerijskega blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika z dobrimi spričevali, želi svojo dosedanjo službo spremeniti. Njegovo ime povč upravništvo »Slovenca«.	66 3—2
Kiclro
Liniment. Capsici comp.
18—3 Iz lekarne Rlchter-jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-15
Richter-jev liniment s,sidro'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Konrad Hopferwieser-jev c. kr. priv. zavod za izdelovanje orgelj
v Gradcu, Lendplatz 27,
se priporoča fi^* v izdelovanje novih orgelj "Vm v poljubni velikosti (s patentovano tipalno registraturo), pa tudi
v prenavljanja in popravljanja starih orgelj.
Ker sem se strokovno izvežbal v največjih in najslovitejših zavodih za izdelovanje orgelj v Nemčiji, kakor so: E. F. Walcker v Ludwigsburg-u, W. Sauer v Frankobrodu in F. O. Weigle v Stuttgart-u, torej morem tako glede na umetniško izvršitev in trpežnost, kakor tudi glede na uporabo naiboljših priznanih novostij kar najboljše ustreči,— Priporočilna pisma so na razpolago. —	Dolgoletno jamstvo, zmerne oene, poštena postrežba.	23 26—12
D li ii a j w
a.
O F 35
Dn6 29. jannvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . ¿.vstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemški drž.bankovci zalOOm.nem.drž.velj.
¿0 mark............
80 frankov (napoleondor)......
italijanski bankovci........
C- kr. cekini...........
100 gld. 65 kr.
100 122 100 122 99 1020 372 121 59 11 9 44 5
95 40 65 30
25	.
25	„
30	.
86	„ 61'/.
20	„ 70
Dni 28. Januvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% ... Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	, dolenjskih železnic 4 %
150 gld.		—
1*8	n	—
192		—
98		50
141		50
128		50
105		50
112		—
99		—
99		25
223		—
169		55
131		75
99	n	50
m
Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 50 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	135
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........67
St. Genčis srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld. .....	52
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	172
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3450
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	470
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	107
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	62
Montanska družba avstr. plan.....84
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. •	164
Papirnih rubljev 100........126
50 50
25 75
75
90 50 75
jSJT Nakup tn prodaja *XS
rsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžreban;«
najmanjšega dobitki, galantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
»BC V It"
Woliziili it 10 Dunaj, MariabiHirstrastB 74 B. ■■BMHHBHHHMMMHHHBH
SkT Pojasnila UJEi v vsen gospodarskih in dnančnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoli»kih vrednostnih papirjev in vestni »v*tl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popoini varnoBti m rt 1 o i o 11 i li glavnic. 18