Podlistek. Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zaj^dno kmetskega stanu na Spodnjem Stajerskem. Gabriet Hajcen. XI. Od 1790 do 1848. Polovico te dobe zavzemajo Irancoske vojske. Na Stajerstem so Francozi bili štirikrat: 17S<7, 1800, 1805 in 1809, zadnji dve leti Wdi v, Jarenini. Zapiskov, ki bi nam o neljubih gostih našega kraja povedali kaj natančnejega, sioer nisem piogel zaslediti, vendar Sq v ljudstvu živi spomin na nje; posesinik gmirmaul (to ime se je pred Jožefom II. zv&Io Mastenjf še baje shranjuje fravocosko satfto in posestnik Platajs na Poličkem vrhu mi je prajvil sledefeo dogodbico: wPrišla sta dva Francoza, -koniik^a, tudi k n*oji babici in nekaj zahtevala, r«koč: wOpsa, opsa!" Babioa so se jih zbali ter takoj za6eD plesati in skakati po sobi, mislefi, da jima ugo (fljo. Ker se vojaka, ki nista nehala kričati: Opsa!, nista kazala zadovoljna, je babioi le prišlo na um, da želita česa drugega. Prinesli so jima zdaj to, adaj ono, a na vse sta odvrnila: Opsa! ^CodCiio jffi peljeta v Skedenj ter pokažeta, da želita ovsa." 1804 je vladar avstrijskih d^tel si pridel na«lov oesarja ln s tetn Avstri/o povzdiguil v ceisarBtvo. 1806 je nemfiko oedarsko krorvo, ki so jo od J273 do malih izjem bili nosili Habsburžani,,odložil; na to je nemško cesarstvo razpadlo in Avstrija bila izven okvira Nemčije, torieg postala samostalna država. 181Z je cešar zapovedal kataster Marije Terezije popraviti, nar»diti nove mape (ki še služjijo zdaj) in dačo razdeliti na novo. 1819 se je ustano vila c. kr. kmetijska družba za Stajersko. 1812 je v Jarenini uCiteljsko službo nastopil Anton Udl. Ker ni imel stanovanja, se mu je to naredilo iz šolske sobe v moižnariji, soba za šolo pa najela v biši Vrblačevi. 1810 se je na mestu stare mežnarije postavilo enonadstropno poslopjel za dvorazredno šolo. U^ni jezik je sevdda bil nemški; v čitanju in pisanju slovenš^ine so nekateri skibni starši dali otroke poučevati po posebnih osebah, ki so se nahajale v župniji; ko je za dekana prišel v Jarenino Frančišek Cepe (1835), se je v prvem razredu začel veronauk nčiti slovenski; 1S39 je s'užbo prv«ga uCitelja prevzel Karol Udl, sm Ant. Udla; bil je vzoren učiteUj, ki še zdaj tu živi v blagem spominu. 1823 so lc dekaniji še prijfodle župnije: Svičina, Sv. Jurij ob P. in Spilleld, ki se jo pa 1858 priklopila dekaniji lipniški; 1840 se je zgradilo novo župnišče. 1846 je začela želelznica teči skoz jareninsko župnijo. 1848 ie po Avstriji zavel veter, ki je v mlad; veledržavi ustvaril ono svobodnostno, deloma blagodarno, deloma .pognbonosno ozraftje, v kojem živimo Sft danes. Ena prvih posleflic tega dejstva je bila, da je razm«r}e podložništv»a, v koiem je dotlel t)U kme< do graSftinske gospode, nehalo; s tem jte ob enem bU konec Uaki in desetini in kmet je kot dr- i žavljan bil z vsakim drugim &na(kJppraven. Jare- j ninska graščina n. pr., ki je iinela podložnike na [ Jareuifiskem vrliu, v Jareninsk&m dolu, na Spod. j Gradfšču, v Sentjurskem dolu, na Ročici, na Sppd. i in Gorn. Hlapju, na Vajgnu, v Zmrzleniku, na Po- I liokem vrhu, v Gačniku, v Kaniži, in še po neka- terih drugik občinah Spod. Stajerja, zlasti v ljuto- | merski okolici, je tem kmetom kakor 6rez noč ne- | hala biti gospodar in ostalo ji je le to, kar je pred 1848 ^ama dala obdelovati (213 orajov); a\aer pa od gospode najetega kmetskega zemljišča vsled od- redbe cesarice Marije Terezije v JarKffiini kakor na vsem Staflerskem sploh ni bilo niti enega več; kar je kmet obdelaval, je bila ž^e itak njegova lastnina. Pa^ pa se ja rmoral zavezati, gospddi za činž, de- setino in tlako dati odškodnjno. To je bil dolg ;ia težaven račun, ki pa se je nafl"edil;že pod slavno vlado našega sedanjega cesarja Franca Jožofa I. XII. Od 1848 do danes. Ta rafiuD (odkup kmetskib posestev) je vladja vzela v roke in reči se mora, da je kmetu bila priiateljiaa. Prvič je vrednost činža, desotine in tlake nastavila zelo nizko, n. pr.: 1 dan nekdanje nedoločene osebne tlake s 3 eno tretj.r-4 dve tretj. kr., določene z 10—14 kr., tlake z 1 perrom volov s 4 dve treti-—6 kr., z 1 parom konj s 7 eno treti.—8 dve tretj. kr. stare veljave; drugi5 marsičesa v ragun niti vzete. ni, in tretjič mu je plačevanjej tako olajfiala, da skoro ni 6util, kedaj ee je odve&al cd gosposke: od cenilne svote, ki je po razn!h offlt*kih ostala, je prvo polovico imela plafiati, dežala fa vseh svojih dbvlcov, torej tudi iz dafvkov obrtnikov, uradnikov f. dr., in le drugo polovico Kmet sam in 1 sicer v 20 letiii. ;.\:.; Ob enera pa se je tudi rešilo servitutno vpraganje. Kmctje so namreC imeli staro pravico, v graSCin&kib. gozdih sekati drva 3n pasti živino. To pravioo pa so morali zopet graš&aki odkupfiti kmetom, oziroma jim odstopiti primerne dele gozda; le tam, fcjer prave mere omenjene pravice ni bito dognati, je smelo ostati pri starem, toda le s tem pogojem, da ne bo trpelo gozdarstvo. Kmetski stan si torej popolne svobode zares ni kupiil težko; ali pa mu je tudi prinesla one blagovitosti, ki se mu je obljubovala, je vprašanje, na koje si naj sam da odgovor; po 601etnem izkustvu mu je to že mogoče. Zanimivo je slišaii, kako se je tedlaj, ko je odprava podložništva bila zakonito proglašena, izrazil modri in kmetu iskreno udani nadvojvoda Ivan; dejal je: «Na eni strani so se kmetu odvzele dolžnosti, ki jih je bil vajon in ki so ga flačile; glejte, da ga za to v njegovih upih ne prerarite, nalože mu večje! Dolžnosti, ki so je dostej nosile gosposke, kakor upra.va, patronati, Žole, navadnosti, . podpore itd., nehajo ter odslej zadenejo državo, ki bo si pa sredstev za nje zo]>ot moralnj isKati pri km«tih.a' Vsaka stvar pai ima dve strani, golnčno in senfino; gotovo je, da bi danes, ko je posle talco" težko dobiti in so tako drragi, tlaka bila silno (ežavna; na drugi strani pa je zopet davek zelo občuten, kajti vsa^ka blagodat, ki si jo kmet danes po državi naklanja, ga stane denar. Vlsled tega je po odpravi podložništva gospodarstvo kmetovo postalo čisto denarno in življenje njegovo; hud boj za donar, tem huji, ker v njem navadno podleži oni, ki je;manj prekanj«n in ki so drži pota poštanosti. {Palie prftiodn)W.)