258 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Največ imajo ustavaški časniki zdaj opraviti s shodom treh cesarjev v Berolinuprihodnji mesec. Avstrijska prusoljubna politika ima očitno nesrečo. Dunajski strelci, njim na čelu zagrizeni Prus dr. Kopp, so se vlekli z velikim ponosom iz Dunaja v Hanover; al že na poti v Lipsiku, najbolj nemškem mestu vseh nemških mest, jih pravi Nemci še pogledali niso, in v Hanovru samem, ko je nemštva pijani^ Kopp napival „nemškemu cesarju", se jim je reklo, „naj gred6, odkodar so prišli"! Poleg tega dunajska klika „nemških narodnjakov" že več časa trobi po svojih časnikih, da se spodobi, da naš cesar obišče nemškega cesarja v Berolinu, in minister vnanjih zadev Andrassv, še malo skušen diplomat, se je brž po- Srijel te ideje. Ko pa se je na Ruskem to zvedelo, a se namerava tak shod, ki mora Ruski vladi veljati za znamenje nekega neprijateljstva do nje,.je Bis-mark, ki nemara za Avstrijo veliko, brž napeljal stvar tako, da tudi Ruski car je vabljen v ta shod. In tako bode shod treh cesarjev v Berolinu in na cedilu je ostala politika Andrassy-a, ki bi vendar pred vsem moral vedeti, da Avstrija silno potrebuje miru, in da ne bi se dražila Ruska vlada pa se s trte izvil kak razpor! Nova „Presse" pričakuje od shoda našega cesarja z nemškim cesarjem to, da se glava odseka „ultramontanski Hydri", — od shoda z ruskim čarom Ea to, da se popolnoma vniči misel Poljske sprave. iejte si no! kaj vladni časnik vse na srcu ima! „Herz, was verlangst du mehr?!" — „Ost und West" pričakuje ta mesec shod federalističnih voditeljev na Dunaji v razgovor prihodnjega postopanja, kterega se bodo udeležili tudi ne-nekteri odlični poslanci gališkega deželnega zbora. Poljska „fides nulla fides"! — v to so nas žalibog že davno prisilili Poljaci, al sicer tudi prejšnji enaki shodi so ostali brez vspeha. — 5. t. m. se je presvitli cesar podal v Olomuc, ogledat manevre topničarjev. — 3. dne t. m. je prišel nemški cesar, pozdravljen od nadvojvoda Karola Lu-devika, v Salcburg, odkodar potuje v toplice Ga-steinske. v Cesko. — Iz Prage. — Pritožbo družbe kmetijske češke zoper vladni razpust njen je ministerstvo zavrglo. Vsaj ni bilo zdaj druzega pričakovati! Hrvaško. Iz Zagreba. — Zborovanje, zarad opravil odsekovih nekoliko časa odloženo, se je imelo v pondeljek zopet začeti; vsaj je podoba, da bodo do tega dneva poravnane navskriž-misli, ki so med poslanci nastale o proračunu nove županije Belovarske. — Kraljevinska (regnikolarna) deputacija si je biškupa Strossmayer-a izvolila za prvosednika. Živkoviča za perovodjo. — Posebnemu pododseku, v kterega so voljeni Mazuranič, Živkovič in Jakič, je bilo naročeno, naj prevdarja finančno vprašanje: kako bi se našla pot za odločbo pravičnega zneska, ki naj ga Hr vaška odrajtuje v Ogerski zaklad, in se odstrani krivični ,,pavšal". Da v ta pododsek so voljeni gori imenovani poslanci, je dokaz, da narodna stranka ima že večino v deželnem zboru. — Ministerska konferen-cija v Peštu je dala povod, da se je volil odbor, ki naj načrta program magjaronske stranke; al na kaka slabih nogah stoji ta strančica, je najbolj očitno v tem, da časnik njen „Narod" je 1. dne t. m. šel rakom žvižgat; celih 40 naročnikov mu je še zvestih ostalo. Kar se le s silo skup drži, razpade kmalu! — Dr. Miletič, voditelj Srbov, je bil te dni tukaj o zadevah volitev za cerkveno skupščino srbskoj narodnjaci so skoro povsod zmagali. Slava! -— Časniki jugoslavenski živahno razmatrujejo zdaj pravo korist in potrebo združenja Dalmacije s Hrvaškim da iz nove „dvojedne" kraljevine zopet postane stara, zgodovinska „trojedna". Kar je Bog združil, naj ne loči človek! — Zagrebška „Sudsl. Corr." je v 174. listu prinesla ves članek, v kterem so „Novice" unidan interpelirale ljubljansko mestno starešinstvo zarad poslanstva V zastopnikov ljubljanske občine v Beligrad ter temu članku dostavlja malo pa pomenljivih besedic: „Comme chez nous" (kakor pri nas) v Zagrebu. Francosko. Iz Pariza. — NepopisTjivo veselje kraljuje zdaj tukaj. Vlada, zaceliti hude rane, ki jih je Francozem vsekala nesrečna nemška vojska, je oklicala, da na posodo vzame denarja. Nasprotniki ljudovlade francozke in Francozov sploh so si že radostni roke mencali, češ, da ne bode dobila zaželjenega posojila; al strašno so se zmotili! Dobila je posojila še dvanajstkrat več, kakor ga je želela, namreč: štir-deset in eno miljardo frankov. Kdor ve, da 1 miljarda je 1000 miljonov, vidi zdaj, da — kakor „Obzor" dobro pravi — je „svet Francozem ponudil skoro toliko novcev, kolikor je peska v puščavi in kapljic vode v morji, in da se toliko denarja ni še posodilo nobeni državi od Abrahamovih časov do z lovorom venčanega nemškega cesarja Vilelma". Rusko. — Prevelik blagoslov Božji naznanja časnik Petrogradski, da v Piltenu (v Kurlandiji) je neka ju-dinja v 10 mesecih porodila 7 otrok, in sicer konec julija meseca lani 4 deklice, proti koncu meseca maja letos pa 2 fantiča in eno deklico. Mati in otročiči so zdravi.