Matejev evangelij je vse do
koncila veljal za prvi evangelij
Cerkve in je bil tako v liturgi-
ji kot v teologiji najpogosteje
razlagan. Velja za doktrinarni
evangelij, ki dopolni in teološko
izgradi narativno teološko pri-
poved o Jezusu in njegovih
uèencih v Markovem evangeli-
ju. Za vsakega razlagalca je Ma-
tejev evangelij nelahek izziv,
tako zaradi obsega kot zaradi
naèina podajanja vsebine, ki je
moèno judovsko obarvan. Ita-
lijanski biblicist Mario Galizzi
je svojo nalogo izvrstno opravil,
saj predstavlja tako kritièno ek-
segetsko analizo besedil kot po-
globljeno duhovno biblièno raz-
lago. Njegov pristop je sve` in
ustvarjalen, kljub temu pa ohra-
nja tradicionalni katoliški po-
gled na “evangelista Cerkve”.
Izhodišèe Galizzijeve pred-
stavitve evangelista Mateja je
izjava v 13,52: “Zato je vsak
pismouk, ki je postal uèenec ne-
beškega kraljestva, podoben hi-
šnemu gospodarju, ki prinaša iz
svojega zaklada novo in staro.”
Avtorja prvega evangelija opiše
kot judovskega kristjana —
pismouka, dobro pouèenega v
Mojzesovi postavi in prerokih,
ki je znal bolje od kogarkoli
drugega primerjati “novo in sta-
ro”. Galizzi `eli, da tudi bralec
njegovega komentarja stopi na
pot Jezusovega uèenca, ki ga bo
vodila od branja do poslušanja
Jezusovih beseda, od poznava-
nja njegovega nauka do `ivlje-
nja po njem, od pismouka — iz-
vedenca v postavi — do uèenca
Kraljestva — izvedenca v `ivlje-
nju po blagrih. Uèenec je po-
klican `iveti drugaènost Kra-
ljestva, ki ga oznanja Jezus
(prim. 20,24-28), kar pa ni brez
napora. Od vsakega uèenca —
in bralca evangelija — se prièa-
kuje, da sprejme ta izziv. “Èe
vaša praviènost ne bo veèja ka-
kor praviènost pismoukov in fa-
rizejev, nikakor ne pridete v ne-
beško kraljestvo” (5,20), opozar-
ja Jezus. Èe uèenec ni priprav-
ljen preseèi samega sebe, ne
more razumeti sporoèila bla-
grov. Uèenec bo stalno sooèan
s pritiski okolice, da prevzame
njihov naèin `ivljenja in miš-
ljenja. “Vi ste sol zemlje … ste luè
sveta” (5,13.14), klièe Jezus svo-
jim uèencem. Èe uèenci in
bralci evangelija ne bi bili veè
sol, ki pre`ema in obvaruje
pred gnilobo, sol, ki zaèini,
vzame omlednost in daje okus,
èe ne bi bili veè luè, ki odga-
nja temo, luè, ki najde izgublje-
no, ki daje pogled in lepoto, bi
izgubili najlepšo vsebino in naj-
višje poslanstvo svojega `ivlje-
nja: prièevati za dobroto “Oèe-
ta, ki je v nebesih” (5,16).
Galizzi ubere nekoliko svoj-
sko pot pri razdelitvi evangelija.
Glede na kriterije delitve bese-
dila je namreè mo`no zagovar-
jati veè vzporednih struktur v
Mateju. Najbolj splošno spre-
jeta je delitev glede na tematske
sklope in literarne kriterije na
sedem enot. Matej naj bi se pri
oblikovanju gradiva navezoval
na Peteroknji`je in s tem tudi
na literarni naèin prièeval za to,
da je Jezusovo oznanilo dopol-
nitev postave. V jedru evangelija
je pet enot, ki so sestavljene iz
pripovedi in tematskih zbirk Je-
zusovih besed (lógoi) z nekim
daljšim govorom. Izreki se osre-
dinjajo na temo nebeškega kra-
ljestva in se konèuje s skoraj is-
timi besedami: “Ko je Jezus
konèal te govore ...” (7,28; 11,1;
13,53; 19,1; 26,1). Matej je dogod-
ke in govore uredil in enako-
merno razporedil, ne da bi pazil,
kdaj in ob kakšni prilo`nosti je
Jezus izrekel te ali one besede.
Govora na gori Jezus gotovo ni
povedal vsega hkrati. Tudi po-
roèila o desetih èude`ih, zbra-
na v poglavjih 8–9, dajejo vtis
umetne zbirke. Vzporedno z
rastjo dogajanja in napetosti z
okoljem pri Mt napreduje tudi
razvoj nauka o nebeškem kra-
ljestvu. Gre za dobro premišlje-
no arhitekturo veselega oznani-
la o Kraljestvu, od prvega oz-
nanila (4,23) do velièastne po-
dobe o dopolnitvi in sodbi
(25,31-46). Seveda tudi pripo-
ved o Jezusovem rojstvu in
otroštvu, posebno z velièast-
nim uvodom v obliki rodovni-
ka (1,1-17), in pripoved o trp-
ljenju in vstajenju spadata v ce-
loto sporoèila: na zaèetku je
poroèilo o rojstvu “kralja” (Me-
sije), na koncu pa se prihod kra-
ljestva izvrši po Jezusovem trp-
ljenju, smrti in vstajenju.
B
!,
3


B

3

"



","#7
"(89
	8"
9 	




 #
Prva pozornost komenta-
torja Matejevega evangelija je
ves èas usmerjena v Jezusa kot
osrednjega akterja vsakega
evangeljskega odlomka. Matej
`eli predstaviti “celotnega Kri-
stusa” - kot obljubljenega Me-
sijo in Bo`jega Sina, v katerem
se je uresnièilo najgloblje hre-
penenje Izvoljenega ljudstva,
da bi namreè bili Bo`je ljuds-
tvo. To pa je hkrati hrepene-
nje vsega èloveštva in vsakega
posameznika — da bi bili èim
resniènejši, èim pristnejši — èim
bolj Bo`ji. Vse teme evangelija
izhajajo iz Kristusa. Ekleziolo-
gija, ki je v Mateju tako zelo te-
meljna, se rojeva iz kristologije
in samo iz nje dobiva svoj po-
men. Galizzi tako na podlagi
dveh podobnih izrekov (4,17:
“Od tedaj je Jezus zaèel…”; prim.
16,21) razdeli evangelij na dva
odseka, ki zaokro`ata postopno
razodevanje Jezusove osebe in
njegovega poslanstva. Prvi del
(4,17–16,20) predstavlja Jezusa,
ki oznanja nebeško kraljestvo.
To oznanilo izziva: prebuja
nasprotovanje Izraela, ki je za-
krknil, z ene in rojeva novo iz-
voljeno ljudstvo, ki veruje, z
druge strani. Drugi del (16,21–
28,20) pa je osredotoèen za tr-
peèega Mesija. Nebeškega kra-
ljestva ne vzpostavlja veè ozna-
nilo preko spreobrnjenja, am-
pak Mesijevo trpljenje, smrt in
vstajenje.
Galizzi predstavi Matejev
evangelij kot evangelij Kraljes-
tva. @e na zaèetku evangelija
Matej povzeto napove Jezuso-
vo poslanstvo: “Uèil je po nji-
hovih shodnicah in oznanjal
evangelij kraljestva” (4,23). Je-
zusovo oznanilo je evangelij
Kraljestva. Njegov nastop je
najprej vesela novica, da se je
izpolnilo prahrepenenje èlove-
ka po spravi (Mal 3,24). Zgo-
dovina èloveštva je zgodovina
hrepenenja po pristnosti, po
odnosu, po bli`ini, po sobiva-
nju — po Bogu. Èlovek nima
`ivljenja iz sebe in ne svojega
cilja v sebi. Evangelist Matej
opisuje Jezusov nastop z oèmi
ljudstva, ki se je stoletja bori-
lo za bli`ino z Edinim in Vse-
mogoènim. Razpenjalo mu je
šotor, gradilo skrinjo, postav-
ljalo tempelj, da je nekako pri-
klenilo `ivljenje na doseg svojih
rok. Temeljno sporoèilo njego-
vega evangelija zato predstavlja
vrhunec in dopolnitev tega hre-
penenja in je povzeto v ozna-
nilu: v Jezusu je Bog v vsem in
dokonèno z nami (1,23), s kon-
kretnim èlovekom, ki je pokli-
can, da na konkreten naèin gra-
di njegovo kraljestvo na zem-
lji. Bog sam v Sinu vstopa k
èloveku in se mu ponudi kot
moè, ki bo na nov naèin gra-
dila odnose, ki so bili prevarani
`e v edenskem vrtu. Odpre mu
pogled k Oèetu ter mu s tem
vrne dostojanstvo in sprejetost,
da lahko vzklika: “Glejte, to so
moja mati in moji bratje”
(12,49), in da se lahko odzove
vabilu: “Hodi za menoj!” Nje-
govo oznanilo ni beseda o pri-
hodnosti, o nebeškem, temveè
o sedanjosti, o konkretnem, o
zemeljskem, kjer mora zavlada-
ti nebeško. Kraljestvo za Ma-
teja pomeni dru`beno vpetost
evangeljskega oznanila, pomeni
konkretno realnost, v kateri
èlovek uresnièuje vse svoje du-
hovne, materialne in dru`bene
potrebe. To je oznanilo upanja,
da je mogoèa alternativa obsto-
jeèi dru`bi. Alternativa, ki se
ravna po logiki gorèiènega se-
mena, šèepca kvasa — po logi-
ki kri`a, to je po logiki ljubezni!
To novo logiko ljubezni zaène
Jezus predstavljati `e v svojem
znamenitem govoru na gori
(5,1-7,29). Matej ga predstavi
kot povzetek in krono celotne-
ga evangelija, kjer se razkriva,
kdo je Oèe, kdo je Sin, kdo je
èlovek ter kaj je njegova moè
in njegova prihodnost. V Jezu-
su se dopolni vsa postava, v
njem dobi Bo`ja beseda èlove-
ku svoja usta, svoj obraz in
srce. Njegove besede niso gole
zapovedi postave, ampak evan-
gelij, niso visoke zahteve, am-
pak veselo oznanilo, da je On
èlovekov brat, da je Bog Oèe
in da so si uèenci Kraljestva
med seboj bratje in sestre. Spre-
jetje tega oznanila, ki je dar
Duha, odpira bralca za Besedo,
ki spreminja `ivljenje, za Bese-
do, ki oèišèuje in osvobaja od
greha, strahu in bolezni, daje
vero, upanje in moè za `ivlje-
nje blagrov — za oznanjanje
Kraljestva. Preprièan sem, da
se bo lahko bralec Matejevega
evangelija s pomoèjo Galizzi-
jevega komentarja la`je doko-
pal do tega spoznanja.
		
	 (