L. VI., št. S(wjnt»<* xol, st. 44») LjiiMjaiia, ponedeljek M« februarja 193* Cena 2 Din Oprovnifttvo; Ljubljana, Knafljev* ■lica & - Telefon it 8122. 8123, 8124 S12&, 812ft oratni oddelek: Ljubljana, burgova aL Tel 8492 to 8402. padružniea Maribor: Aleksandrov* Meta It ia - Telefon ti 24» Podružnica Celje: Kocenova ulica M. % - Telefon St 100. Ndi^inlt; Jesenice: prt kolodvora Podružnica neeto: Ljubljanska eesta «1 <2 Podružnica Trbovlje: v biSi dr. Bao» partnerja Ponedeljska izdaja Poesdeitsks tadafa »Jntra« tsbajavaa* ponedeljek ■ (jutra! — Naroča M posebej us »olja po pošti prejo* mana 4 Din, po raznašaleUi oda! br Vinko Kocjan Nato ie dr. M>lan Šubic prečita! predlog za imenovanie žunne uprave, br. Luce Straus pa je podal proračun za leto 1932 Nato je br. Lojze Vrhove da! navodila za letošnji župni zlet: razpravljalo pa se je tudi o vsesokolskem zletu v Pragi in o programu dela za leto 1932 Sledile so volitve, pri katerih ie bila izvoljena skoraj vsa stara upravi z izjemo nekaterih odbornikov s starosto dr. Josipom Pipenbacher-iem na čelu. Po izredno živahni obravnavi ' slučainost ie župni starosta zaključi! ob 14. občni zbor. * Zbor novomeške župe Novo mesto, 21. februarja. Danes popoldne se je vršil občni zbor novomeške sokolske župe. Otvoril ga je z daljšim govorom starosta br. dr. Ivan Vašič. Po poročilih župnih funkcijonarjev je povzel besedo savezni delegat br Verij švaj-ger, ki je ugotovil, da je delo novomeške sokolske župe zelo uspešno. 2upa je v primeri z lanskim letom podvojila svoje delo. Pri volitvah župnega odbora so bili izvoljeni: za starosto br. dr. Ivan Vašič, za pod-starosto Matija Marinček, za načelnika Lju-devit Papež, za načelnico Iva Murn, za tajnika Davorin Matko, za blagajnika Ivan Medic, za prosvetarja Fran Zagorc, za staji tističarja dr Milena Sušnikova, za zdravstvenega referenta dr. Milan Ropaš. Ustanovitev Zadruge dimnikarjev za dravsko banovino Ljubljana. 21 februarja Danes popoldne so i mo! i dimnikarji iz dravske banovine, zastopniki obeh dosedanjih zadrug, ljubljanske in mariborske, ustanovni občni zbor Zadruge dimnikarjev za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Zbor je otvoril dosedanja načelnik ljubljanske zadruge g Andrej Udovič. ki j-e pozdravil vse z borova !ce. zlasti obrt nega komisarja g švekla in zastonnika banske uorave g. dr š..nka Za tem je poročal načelnik o delovanju ljubljanska zadruge in naposled podal besedo obrt nema komisarju g. šveklu. ki je raztolma čil odlok bansse uprave o potrebi združitve obeh zadrug Sledile eo volitve načelstva ln odbora Za načelnika je bU te valjem g Andrec Udovič u Ljubljane, za podnačeln.ka pa g. t^uka šetina iz Ljubljane m g Mak* Seldier iz Maribora Odboruiška mesta so se po gotovem ključu razdelila na Ljubljano io Mariboi o-lnosno c^olico. , Po volitvah se je razvHa debata o novem pravdniku in o ceniku, ki se predložita Zbornici za TOI in nato v odobrenje banski upravi. Nevaren strel v trebuh Ptuj, 2. februarja šofer tnka}5nje progovne, sekcije g Ivan Piki je saažil svoj samokres k! je bil nabit Nenadoma se mu je samokres spro HI in je strel tadel Pikla v trebuh Ponesrečenec Je bil prepeljan takoj v bolnico kjer Je bb takoj operiran PlkJ ima hudo poškodbo, vendaT bo okreval, ako ne nastopajo komplikacije. Sokolske smučarske tekme v Kranju Priprave za majsko zasedanje balkanske konference — Seja jugoslovenskega nacionalnega odbora Kranj, 21. februarja Sokol v Kranju, matica gorenjskih društev. je imel danes svoj smučarski praznik. Pred tremi leti ustanovljeni smučar ski odsek je postal v Kranju pravo ognji šče smučarskega življenja Njeeova zas'u ga je, da je danes staro in mlado na sam čeh Lansko leto je z veliko požrtvovalnostjo zgradil po navodilih g. inž Janš*2 skakalnico, o Kateri se je pohvalno izrazil celo norveški mojster Guttormsen. Danes se je pozivu društva odzvalo lepo število članov iz vse Gorenjske in tudi iz Ljubljane. V teku noči nas je vreme presenetilo. Zapadio je nad 1 cm dobrega pršiča rn je bila zato smuka dobra. Toč no ob pol 10. so se začele tekme članov, članic in ženskega naraščaja. Cilj in start sta bila pred šentpeterskim gradom v Stražišču. članska proga je bila dolga 13.5 km Vodila je izpred gradu do ribnika po pobočju Sv. Jošta do vasi Pševo, nato po zapadni strani v vljugah na vas Zabukovje, od Za,bukovja pa v ostrih smukah do vasi Rakovice, nato preko Kučne in Gorenje vas:i na cilj. Proga članic Ln ženskega in moškega naraščaja je vodila okoli šmarjetne gore Ln se je pri Kuč-ni priključila članski progi ter se končala na istem cilju. Dolga je bila 5.3 km Višinska razlika je znašala 87 m. Organizacija tekem je bila zelo dobra. Da je bii red na progi, so skrbeli člani pod vodstvom predsednika smučarskega odseka br. Reša. Rezultati članskih tekem: Prvi je prišel na cLij Drago Kavčič (Sokol v Kranjski gori) v času 53.1; tekmoval je izven konkurence. Drugi je bLl Mirko žgur (Sokol v Kranju) v času 56.15. tretji Franc Geržel (prvi planinski nehotni polk v škof j i Loki) v času 56.48. Startalo je 29 članov in so razen enega, ki se je lahkno poškodoval med notjo, prispeli vsi na cilj v zelo dobrem času. Rezultati tekem članic: Prva je bila Zdenka Ažmanova (Sojtoi v Kranju), ki je postala preteklo nedeljo v Bohinju zvezna prvakinja; prispela je na oilj v izredno dobrem času 34.58, druga je bila Malica Domesova (Sokol v Kranju) v času 50.40, tretja pa Zlata štigličeva (Sokol v Kranju) v času 57.48. Na cilg so pri- šle vse tekmovalke. Rezultati moškega naraščaja: Prvi Slavko Jazbec (Sokol škofja Loka) 27.2S. drugI Anton i^lmke (Sokol škofja Losa) 29.28, tretji Josip Majdič (Sokol v Kranju) 53.52 Startalo Jin je 38 ter ja eden med potjo Izstopil. Rezultati naraščajnic: Prva Marjana Ažmanova (Sokol v Kra nju) 36.34, druga Sonja Nučičeva (Sokol v Kranju) 40.14, tretja L:da Rcbolova (Sokol v Kranju) 41.15. Popoldanski skoki: Takoj po 2 uri se je pričela valiti proti skakamici, ki se nahaja med potjo Kranj postaja — Sv Jošt. dolga vrsta kranjskega meščanstva Tekme so se pri čele ob pol 3. popoldne in je bilo 20 skakalcev NaidaHši sko k je do3esrel Viktor Rozman, naraščajnik Sokola v Kranju, ki je skočil 27 m daleč Splob je žela mladina največje priznanje, zlasti naraščajn -ka Andrej iin Alojzij Vidic z Bleda, prvi star S, drugi pa 11 let, ki sta dosegla krasne razdalje. Pri splošni kvalifikaciji si je pridobi' prvo mesto Fran Pribovšek (SK »Ilirija«-) s 108 točkami, s čimer si je priboril tudi krasno kuno tekstilne tovarne »Jugoče-ške« Njegov najboljši skok je bil 24 m Kot drugi se je plasiral Marjan Brily (So-v Kranju), ki je postal društveni prvak in si je priboril kupo kot prehodno darilo mestne občine kranjske Njegov najboljši skok je bil 20 m Tretji je bil Andrej Vidic, naraščajnik Sokola na Bledu, čigar najboljši skok je bil 19.30 m, dočim je nje gov llletni brat Alojzij Vidic skočil 21 meti o v daieč. Ker je občinstvo med tekmovanjem navalilo proti skakalnici, se je pripetila lažja nezgoda Eden izmed skakalcev je podrl nekeg? gledalca, k,i pa mu je nudil prvo pomoč br. dr. Režek. V splošnem se more reči, da so domačini pokazali zelo lepo tehniko in tudi lepe skoke, žal, da si je najboljši kranjski skakalec zlomil smučko, ker bi sicer gotovo dosegel najboljši uspeh. Ta noj po tekmi je bila v Voeljevi restavrac-i-j-i razdelitev nagrad. Nagrade je razdelil kranjski župan g. Ciril Pire. Mariborski nedeljski dogodki Maribor, 21. februarja Prijazno zimsko solnce je sijalo ves dan. Mraz je popustil že dopoldne. Na ulicah je vladalo živahno vrvenje. Vse govorice so se sukale samo okrog smučarskih in skakalnih tekem na Betnaviji, kamor je popoldne pohitelo staro in mlado. Dopoldne je zboroval pri Orlu mariborski avtomobilski klub, ki je imel svoj redni občni zbor. Otvoril in vodil ga je dolgoletni in zaslužni predsednik g. Ferdo P i n t e r. V uvodu je pozdravil sreskega načelnika dr. Ipavca, mestnega župana dr. Lipolda in zastopnike raznih kulturnih in športnih društev. Z velikim odobravanjem je bil sprejet njegov predlog, da se odpošljeta vdanostni brzojavki Nj. Vei. kraljici in Nj. Vis. princu Pavlu in pozdravna brzojavka centrali jugoslovenskih avtomobilskih klubov. Nato je podal predsednik g. Pinter izčrpno poročilo o delovanju kluba v mini-lem letu. Naglašai je. da preteklo leto glede napredka avtomobilizma ni bilo baš uspešno. Davki so se zvišali, ceste poslabšale in preden klub ne bo dosegel, da se bo dovolila ustanovitev državnega in ba-novinskega cestnega fonda, ne bo boljše. Takšne cestne fonde 'majo že mnoge druge države, med njimi Poijska češkoslovaška, Madžarska in Avstrija Klub zaradi hudih časov ni priredil nobene prireditve in je odpovedal tudi nameravani izlet. Centralni odbor pa je priredil propagand- V gorskem raiu Bernine V četrtek zvečer ob 20 uri je v dvorani Delavske zbornice predaval znameniti a!pin*fci predavatelj m fotograt Koranek o tBernini« gorsk5 skupini Retijskih Alp. fci se razprostirajo med švicarskim kantonom Graubundenom in zgornjo Italijo. -Odkrd nam ie s svoiimi sijajnimi skeptičnimi s>'!?;ami čudovit gorski svet. ki v š-vropi bržkone zlepa nima para lz Montresine krasnega gorskega kraja ob vznožiu bernin.sk'h snežnikov kiei »»t hoteli vrste drag za drugim je oaz-kah o vremenu nehote malo streslo Vendar nam je g Koranek pričel i-cfcrivati kakor da je nar= hotel malo prestraš'ti vse lepši planinsvet in povsem razum'ii-vo je. da navdušenega aloinista 'laižti pa človeka kakor je gospod Koranek -oje-nega fotografa ki :ma nenavaden smis?J za prirodno lepoto ob nogledu na oernin-ske vrhove celo tako vreme ne more zadržal- v dolini. Bcrnina. ki jo deli Murettopa« v zapad-no in vzhodno skupino, je s svojimi vrho- vi izrazit' vusoko pogorje. Zapadna skupina se ponaša z Di&graz-o (3675 m) vzhodna skupina pa s P iz Bernino (4052 metrov) Pa tudi drug vrhovi .nso d-ost-nižji od teh dv^h Tako je Monte Scai'ina visok 3328 m Piz Zupo 3999 m Piz i.osegg 3943 m Cima di Castello 3402 m in Piz Palu 3912 m Povsod prevladuje granit Zanimivo da je Bernina poleti bolj za snežena kakor poz;tni V tem je tudi vzrok take izredno slabih vi*tti3nekib razmer poleti. Pogosto ni videti drugega kakor velikanske gore snega, na kateri je le tu pa tam vidna rahla siva lisa skalne strmine hsno je. da morajo biti te višine o' tolikih množinah padavin nenavadne bogate z ledeniki Tako so na severni stran-i ber ninskih vrhov kjer nimajo hudih jtrmm izraziti dolinski leden ki na južni strani pa. kjer so stene vrhov zelo stmie. pa co pobočni 'edeniki Na severni strani je najbolj znan 9 km dolgi 'edenik vio*te-ratseh. kri je tudi največji v berninski alpski skup-ni Znani so potem še Tschicva in Rosegg ter ledenik Piz Paluia najlepše gore v Retijskih Alpah ki jp br'a tudi za g Koraneka najbolj privlačna (poleg Piz Bernine). Naiboli zaninrv del predavanja Je nedvomno bilo pr kazovanje smučarske tehnike Nekai povsem novega za naše *nu-čarje je bilo da si smučar v teh bernin*! h višinah privežp na smuči dereze ^a z visokih pobočii ne strmoglav' v globino in da se v globokem snogu ne ud ra ali pa da orenogosto ne seda na zadnjo p'at — in — hočeš nočeš — uoorabi — po zatrdilu g. Koraneka — to »zadnjo olatc za pri-od-no zavoro Vendar pa se lahko »fegne pripetiti. da se ta metki del človeškega tele- sa Kljub svoji tako dobri funkciji na oo bočjih — kaj slabo počuti... O vsem tem b' bilo treba posebne strokovne študije. Prav tako o popolni t-jri-stovski opremi, ki je potrebna za visoke gore in o negi obraza, ki mu mraz utegne zelo škodovati O vsem tem je g. Koranek povedal sicer marsikaj zan mivoga — vendar je delo naših planincev, da s temi pridobitvami nemškega alpinista izpooolnijo našo. ko*;korto!iko še v povojih se naha-jajočo alpinistiko. Zelo zan miv je bil tudi drugi del predavanja. Za marsikoga bolj kakor prvi. Zakaj gospod Koranek se je proti kon ^a izkazal kot sijajen humorst — prav tako kakor pred tednom dni Hans Ertl ii še prej dr. Julius Kugv. Zdi se da nora hitri alpinistu humor precej potrf-bna stva- v kritičnih trenutkih sredi skal. Pa -»ržkone takrat nri humorist!... Ampak not-m ko je vsega hudega konec, je tako prijetno kramljat, n svoja doživetja tako malo po »čeplinovsko« soliti. Poleti ko je g Koranek šel v Bernino v družbi treh dam in dveh svojih učencev, je doživel marsikatero veseio Na vsak ^a-čin je mora-: bit' prizor za bogove ko se je v družbi dam in tovarišev spusti1 v sklenjeni vrsti v dolino po zadnji oia fci. K vznožju so po mehkem snegu pridrveli, držeč druo dTugega okrog pasu v enajstih minutah — celi — Navzgor oa so potreboval- polne 3 ure jn po< Damam j« bila ta vožnja baje teko hudo všeč. da bi bile šle najraje takoi snet na vrh — in... To ie bilo menda na Piz Paluju Gosood Koranek je zaključi«- svoje predavan ie s kra^o «l'ko živPenia oo gorskih kočah Oh?"nstvo ga jc nagradilo z iskreno hvaležnost j a ni in poučni Izlet v Južno Srbijo in bo o tej krasni turi izdan poseben album. V tekočem letu se bo vršil izlet jugoslovenskih avtomobilistov na češkoslovaško ob priliki vsesokolskega zleta. Izhodišče bo Maribor. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. S e r t i č, je razvidno, da je štel klub 233 članov. Blagajniško poročilo je podal g. dr Marin, članarina ostane neizpre-menjena. Volitev ni bilo, ker traja funkcijska doba lani izvoljenega odbora tei leta. Vršile so se samo nekatere nadomestne volitve. Pri slučajnostih se je razvila debata o odnošajih kluba do centrale v Beogradu. Občni zbor je sklenil, da se bo meseca maja vršil izredni občni zbor, ki bo sklepal o izpremembi pravil. V soboto zvečer in v nedeljo so imeli na policiji dosti opravka. Policija je aretirala nekega mornarja in tri druge moške zaradi razgrajanja, dva postopača, ki sta osumljena raznih tatvin, enega hlapca zaradi nevarne grožnje in dve ženski zarad' potepanja. Zabeleženih je tudi 10 prijav zaradi tatvin, pretepov, razgrajanja, kršenja policijskega cestnega reda in prepovedanega povratka. Nesreč ni bilo. Strahovit umor v Velesil Veles, 20. februarja. V torek dopoldne je Veles doživel dogodek. kakor ga ne pomni v svoji nai novci si zgodovini. Dva umora in morilčev samomor! Ko6ta Merkovič je bil v Velesu zelo dobro znana o6eba ki Je uživala tudi precejšen ugled in tudi nič manjše zaupanje ne samo v ve':kem temveč v vsem povar-darskem ponovnem svetu. V Strumici je imel v n-aiemu hotel »S-t>ski krali«. v Ve-lesu samem oa ie sezidal nov hotel ki ga je dal v najem Angjelu Gjorčeviču Ho-te'u je da! ponosno ime »Jugoslovenske krune« Današnji časi splošne gospodarske krize za hotelsko obrt. zlasti v naš h južnih krajih. gotovo niso na iboljši ;n je tako pač uml jivo da je Mei kovic rael kake težave pri plačevanju svojih obveznosti Tako si Je pač treba tolmačiti stvar da je prise' v ponedeljek iz Strumice v Veles in odtoH pozval iz Skoolja Vujico Mojsiloviča zastopnika skot»''*inskp pivovarne in Hi jo Petroviča, lastnika znane vnske kieti »Fruška gora« v Skopi ju. naj prideta v Veles ia tu v njegovem hotelu urede svoje noslovne reči. Oba Skopljanca sta v torek zjutraj 6 prvim vlakom prispela v Veles in v »Ju-gosovensk; kruni« so Mojsilovie Petrove. Gjorčevič in Menkovič sedli k posebn* mizi da se porazgovore. V gootiiniški sobi je bilo še kakih 20 drugih budi Cetvonca pri posebni mizi j*, mirno razpravljala med seboj in se Končno dogovorila kako na. »e poravnajo medsebojnp obveznosti, pr čemer so se Menkoviču priznale kar največje ugodnoeti tako da ie moge' biti popolno ma zadovoljen z uspehom pogovora Toda na mah je Menkov;č skočil pokoneu potegnil iz žepa samokres in ga dvakrat sprožM na Moisilov-ča ki se je mrtev zgrudil na tla Taikoj nato je naperil samokres firoti G'or8eviču -n ga usmrif z enim «tre-om, nakar si je nastavil samokres na usta. sprožil in mrtev pade! k onima dvema Petruvič. ki tt prav aekaj zapmovai, n u ti vstati mogel, tako Irtro so sledil' »rre.i drug za drugim »n ko je ve*- prestrašen skočil ookoncu, eo oni trije že mrtvi na tleh. Policvsko ob'astvo je bilo nemudno na licu mesta toda ugotoviti je en ^glc -*amo «mrt -reh ljudi, vzroka ta pomot aa nikakor ne ker Petrovič ki je bil prsten, pač n- mf>gel povedat drugega kak ji la se je pogovor zakliučil kar oaipovoineie za Vlenkoviča in da mu je popovima nerazumljivo zaka. je Menkovč p<«>ege! no samokresu Vs ostali v gosti n' pr liudje pa sp oh niso 'meli pouna o čemu so se oni štirie razgovarjal' in so bili -.amo priče -trahoviuenu dogodku Iz leistva ie M-rf pomoru Drisotnemu Iliji Petrovčr v SkopUe — ta seveda p-ma še ni preiel. ker je bil v Ve!eSe-viljski brivec* se ponov,; pod vodstvom ravnatelja Poliča v torek 23. t. m. za A Zasedba ista kakor .pri nedeljski uprizoritvi: Oberwalderjeva, Primožič, Banovec, Rumpel m Zupan. V soboto 27. t. m. bo v operi premijera treh enodejank, ki j.'h je uslasbM .plodoviti slovenski skladatelj Slavko Osterc. Posamezne enodejanke imajo naslove: >Medea«, >Maska rdeče smrti« Ln -Dandin v vican«. Kot izvirna dela naše literature zaslužijo v polni meri zanimanje gledališke publike. Kot .prihodnji operni noviteti prideta na vrsto Offen-bachova >Robmzonada.-r in Puccinijev >Turandot-r. Objave Včeraj zjutraj je umrl v žimarican pr. Sodražici g. Franc Pire, ugledni lesni trgovec. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik se je rodil 16 oktobra 1S75. Bii je predsednik gasilskega društva, občinski svetovalec in se je udejstvoval posebno v prosvetnem gibanju domačega kraja. Zapušča vdovo in deset sinov, ki so vsi živi in stari od 8 do 32 let. Pogreb pokojnika bo v torek dopoldne po prihodu jutranjega vlaka. Blag mu spomin, preostalim naše sožal je! V Ljubljani je umrla gospa Amalija Velkzvrhova. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 14. s Sv. Petra ceste 22 k Sv. Križu. Nega dojenčka v sliki in besedi. Zv^za gospodinj opozarja ponovno na javno, vsakomur dostopno predavanje s filmom ge dr. KonvaMnko-Tavčarjeve, ki bo pod gornjim naslovom nocoj ob 20. v okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Obsojena zaradi zakonske nezvestobe Beograd, 21. febr. p. Pred beograjskim sodiščem prve stopnje se je vršil včeraj vi proces zaradi zakonske nezvestobe. Neki beograjski brivec je tožil svojo ženo, da mu je prelomila zakonsko zvestobo z nekim tehnikom B-ivec je zahteval loč tev zakona, obenem pa tudi postopanje po določilih novega kazenskega zakona ki določa kazen tudi za zakonsko nezvestobo. Proces je izzval po vsem Beogradu veliko zanimanje, tako da je bila sodna dvorana nabito polna. Sodišče ie oba obtoženca obsodilo vsakega na 600 Din globe. Požar v Novem Sadu Novi Sad, 21. febr. č. Včeraj okrog 11. je izbruhnil požar v poslopju podružnice državne Hipotekarne banke, ki se nahaja sredi mesta na vogalu Negoševe ulice in trga Svobode Ogenj se je pojavil najprvo na podstrešj ter je v par minutab zajel ves krov. Alarmirano je bilo tudi vojaštvo. ki je takoj prihitelo na pomoč. Uradniki so še pravočasno spravili na varno vse važnejše spise. K sreči pa se ogenj ni razširil in sc ga kmalu posrasili tako. da je pogorela samo streha, škode je kljub temu nad 100.000 Din. Podražitev tobačnih izdelkov v ČSR Praga, 21. februarja, h Včeraj Je izšla naredba finančnega oiinistretva s katero se z veljavnostjo od ponedeljki 22 t en. zvišajo cene nekaterim tobačnim -zoel-kom. Hkrat- določa ta nar-viba da se provizije za tohakarnarje znižajo od 10 na 9 odst Razumi iivo je da je t« naredba med traflcanti oa ud" med kadilci zbudila precejšnje razburjenje. pifaiteevanfu Nova borba proti Velik treznostni kongres v Ljubljani — Celoiaevni program $o izpolnili številni govorniki, fci so z vseh vidikov obravnavali pogubne posledice alkoholizma V čast Mariji Skrinjarfe Ljubljana, 21. februarja. Po dvanajstih letih je danes zopet zboroval v našem mesni treznostni kongres. Med letom 1913 in danes — precejšnja vrzel. To se ie poznalo tudi po vnanji sliki. Unionska dvorana ni bil? prav nič tesna za pristaše treznostnega gibanja. Le počasi so se polr.^e dolge vrste sedežev. Tz bližnje okolice so priš-i Kmečki ljudje: stanovsko najjačje je bi'a zastopana duhovščina. mladine ni bilo nič kaj veliko. -/. zdravniki, pedagogi in drugimi podobnimi voditelji "in svetovalci ljudstva je bilo redko posejano. V ospredje je stopal povprečen človek, stanovsko neizrazit, iz slojev, kjer je alkoholu? vprašanje najbolj pereče. prizor voznih olajšav, zato je izostala množica t eodločnih radovednežev, ki po navadi ^a-v k roža vnanjo sliko takih kongresov. A Kongresu za čudo niso j« vroržna, malce skeptična i azpolojenost Minila jc deveta ura in šele cb pol desecui lahko inicijator kongresa, duhovni Svetnik Janez Kaian stopil na pocl.j, kjer je poleg običajnih miz resnobno str., aparat radijske postaje. RAZSTAVA Vsak pozoren udeleženec je najprej zavil v stransko dvorano, da vidi. kaj je tu razstavil generalni štab protialkoholne vojske. In ni bilo videti malo: Na dolgih mizah so ležale knjige časopisi, časniki, brošure, tiskovine v raznih jezikih. Majhni vzorci že velike protialkoholne literature, i Tiče dejstva, ca gre za mednarodno utemeljeni pokret. za boj proti zlu, ki utegne biti v vseh geografskih širinah, pri vseh narodih, na področju vseh ver in v vseh socijainih plasteh enako pogubno človeškemu dostojanstvu, zdravja n življenjski sili. Stene so bile polne letakov in lepakov, nazornih slik* 'u šegavo-norčavih, •am ostro svarečih. tu groteskno vzpod-bujajočih, tam kruto realističnih; vse so bile enako prepričevalne, da je alkohol veliko zlo in velik problem. Kajpak, organizatorji niso prezrli tudi praktične stran; Z razstavo je bil združen buffet s točilnico brezalkoholnih pijač. Kajti problem antiaikoholizma je praktične v tem. kako škodljiv, zastrupljajoč užitek nadomestiti z enako mikavnim. a zdravim in osvežujočim užitkom. Cilj antiaikoholizma vendarle ni voda. ki je še za škorenj slaba — kakor pravijo hudomušni častile: Baccha. ZAČENJA SE VELIKA KAMPANJA PROTI ALKOHOLIZMU! Janez Kalan ie s svojo neprisiljeno, domače kramljajoče besedo otvoril zborovanje. Najprej je izrekel vsem dobrodošlico n pozdravil zlasti hrvasfke in srbske goste (ni jih veliko, a so sami abstinentje). Pohvalil jih je, da so boljše organizirani ukor Slovenci. Pozdravil je direktorja c...lotila, ki je prihitel iz daljnjega Ber-i.na na kongres. Pa zastopnike oblasti: na-elnika zdrnvstv oddelka banovine dr. N .yerja za banovino, občinskega svetnika L;Kožarja za mestno občino, škofovega zastopnika kanonika Snoja, nadzornika slednjih šol clr. Kotnika in diuge. Otvarjamo velika kampanjo zoper alkoholizem, — je dejal govornik, ko se je ./dal s predsedstvom. Današnja nedelja je v vsej Sloveniji dan treznostne propagande. Z vseh prižnic se danes oglaša beseda treznosti. Poziva vse navzoče k odločno--: • :n trdnemu delu zoper to narodno zlo. NAŠEMU NARODU PRETI REGENERACIJA! V dolgi vrsti govornikov je prvi dobi! f- sedo sanitetni polkovnik dr. Matej J u - - t "i ki je uvodoma dejal, da bi zdrav-n:ki zgrešili svoj poklic, če se ne bi bili j na treznostnem kongresu. Slovenci bivamo ca sHno važnem in nevarnem • •"•u zg cd o vi n o t v o r n5 i? sil. Alkoholi-r je naš največji škodljivec in nasprot-• < Preti nam usodna degeneracija vsega n.-iro ia, če ne bomo izdatno zajezili alko-h./.izma. Kje so časi, ko so carju Nikolaju ■ zali slovenski polk kot vzor zdravih, k; epkih mladeničev! Govorn'k je navajal najvažnejše podat-kc. k; jih daje medicinska veda o škodlii-v '-ti alkohola Govoril je o duševni in telesni pogubi alkohola Opozarjal je na dej-vo, da je vsak v zaikoholiziranem stanju "počet človek že sam po sebi degeneriran, j. življenjsko manjvreden. Pijanost ' je i-utno zastrupijenje organizma: kdo mo-e zanikati, da takšno ponavljajoče se za- - .-.ipljevanje ne b: naposled izpodjedlo vljenjskih korenin?! Kot vojaški zdravnik jc govornik ostro obsojal tradicionalno popivanje slovenskih fantov ob naborih ki je žalostna -azvada iz Avstrije. Če se pri športu že pretirava zaradi zdravja. in tako škoduje zdravju, je pri treznosti tudi pretiravanje zdravju koristno' ZAKAJ NISO VSJ ZDRAVNIKI V PROTI-ALKOIlOLNEM TABORU S tem delikatnim vprašanjem se je ba-vil naslednj- govornik, zdravnik dr. Fe-•lor M i k i č, najvztrajnejši propagator abstinence v vrstan miajšrga slovenskega jbraženstva v služi?: pri zagrebškem Higienskem zavodu. Govornik je priznal da obstoji med me-:-.črnsko vedo in njenimi nosilci in izvrše-viici. praktičnimi zdravniki precejšen neki ad. ka Jas gre za vprašanje alkoholizma. Skušal je najti in pojasniti vzroke tega neskiada" Medicinska veda je na pravi roti. Ne poznam medicinske knjige je izjavil govornik ki bi si upala trditi, da alkohol v večjih količinah. Kakor se običajno uživa, ue bi škodoval človeškemu zdravju. Prevelika grmad? dokazov se je Je že nakopičila. Težje je dokazati, da škodujejo celo majhne količine alkohola. Za take dokaze so bile potrebne občutljivejše metode Kraepelmova šola je ž njimi dokazr.la. da škouuje že tako majhna »oza alkohola, da ne meremo biti nič dragega kot abstinentje Medicinsko ugotovitve nc poznajo poljudnih razlik: zmernost — nezmernost — pijanstvo, marveč samo spodnjo in zgornjo mejo Toda poznanje škodljivosti mailmih kc'"čin še ni dovolj razširjeno celo med zdravniki ne. Stari zdravn.ki zaradi prejšnjih nepopolnih metod raziskavania ue poznajo alkoholizma kot naredne, socijalne bolezni. Epidemijo alkoholizma je ustvarila šck industrializacija, ki je z novimi kemičnimi in tehničnimi metodami začela produ-cirati alkohol na veliko in ga širiti med ljudstvo, poslužujoč st modernega prometa. Danes ni več alkoholne epidemije — zio je postaio endemično. Govornik ie povedal o svojih stanovskih tovariših marsikaj, kar smatra za sbridko resnico-;. Vendar se oglaša vedno več zdravnikov, ki smatrajo za svcj0 dolžnost, da zatirajo endemično kugo alkoholnega zastrupljanja. KAJ JE VEČJE ZLO: ALKOHOLIZEM ALI TUBERKULOZA? Omenjajoč anketo, ki jo izvršuje med zdravniki, je dr. Mikič polemiziral z docentom dr. Matkom in njegovim člankom v Jutru:-. Alkoholizem ni manjše zlo od tuberkuloze, marveč večje Jetika nam povzroča v Jugoslaviji 4 milijarde Din škode, alkoholizem neposredno dvakrat toliko .celotna škoda pa je mnogokratnik te vsote. Alkoholizem je začetni člen verige. v katero je vključena tudi tuoerku-lcza. Za borbo proti tuberkulozi gredo pri nas milijoni, za boj zoper alkoholizem pa — nič. V dvorani je vzbujala veselost izjava nekega zdravnika kr jo je citiral dr. Mikič, češ, da zdravnik5 ne morejo biti zainteresirani na protiaikoholizmu. ko vendar povzroča večje število — bolnikov in tako" večji zaslužek Zdravnik-sbstinent, to je svetli vzor novega, svoji vedi zvestega. doslednega in etičnega zdravnika. ABSTINENTSKO DRUŠTVO PRED 400 LETI V LJUBLJANI Prof. dr. Lujo Thaler je prinesel pozdrave Jugoslovanskega saveza treznosti v Zagrebu. Omenil je. da je Ljubljana imela prva na slovanskem jugu protialko-holno društvo, namreč 1. 131S ustanovljeno Društvo sv Kristofora Govornik je pedal kratek preffled predvoinega in povojnega treznostnega eribania v Srbiji, na Hrvatskem in v Bosni pred vojno, pod vplivom naravoslovca Forela in v zvezi z mednarodnim Guttemolerskim redom. Povedal je zanimivo dejstvo da so avstrijske oblasti v Bosni anfia'kcho!ike istovetile s protiavstrijskimi elementi. LJUBLJANSKA UNIVERZA NIMA TREZNOSTNE ORGANIZACIJE Prof. dr Thaler je z obžalovanjem ugotovil. da samo na ljubljanski univerzi ni nobene akademske protia.koholne organizacije. Akademska mladina le poklicana, da prednjači v boju zoper to zlo. Jugoslovenski savez treznosti je še vedno v skromnih začetkih- država s 14 milijoni prebivalcev ima samo 4500 organiziran n protialkoholikov in samo 76 društev te vrste. UŽIVAJTE GROZDJE! Vinogradniki se boje treznostnega gibanja! — je govornik čital v Ljubljani. Toda trezneži hočejo baš vinogradnikom pomoči. Treba je čim bolj razširiti uživanje grozdja. Mussolini je dal Italijanom parolo: Uživajte čim več grozdja! če se bo alkoholizem pri nas omejil, se bo silno povečal konzum grozdja! Med tem je prispel pismeni pozdrav z zborovanja Zdravniške zbornice. Zdravniki s simpatijami pozdravljajo treznostni kongres. Zborovalei so z odobravanjem sprejeli na znanje ta pozdrav zdravnikov, varuhov našega narodnega zdravja. LJUDSKA ŠOLA VZGAJAJ TREZNE LJUDI! Učiteljica Marica Koželjeva je govorila o nalogah, ki jih ima v protialkoholnem gibanju ljudska šola. V šolske čitanke več protialkoholuih sestavkov, ali pa protialkoholne čitanke v osnovne šole! Predlaga redne sestanke šolske dece, ki naj obravnavajo protialkoholno gibanje. Vsaka šola naj vodi statistiko o napredovanju abstinence. Veselice, kjer se toči alkohol, naj bouo mladini že v naprej prepovedane. Predlaga materinske sestanke v šoli, ki naj bi med starši širili jasne pojme o škodljivosti alkohola zlasti za mladino. UČITELJSTVO IN ALKOHOLNO PRAZNOVERJE S citatom iz Masaryka je učitelj Rudolf Horvat označil alkoholizem za praznoverje, ki ga mora šola vztrajno pobijati. Učitelj-stvo ima velike naloge. V zaostalih krajih so še matere, ki dajejo dojenčkom in otrokom opojne pijače kot uspavalno sredstvo. Posebno skrb pa je treba posvetiti mladostnikom, ki so najbolj izloženi alkoholni nevarnosti. Predlaga, da se ustanovi v učiteljski organizaciji protialkoholni odsek, ki naj vodi akcijo. Učitelj, ki se v interesu naroda odpove alkoholu in postane vzgled treznosti, je pravi nacijonalist in kulturni delavec. I MED ŽENO IN ALKOHOLOM NI SPRAZUMA! To tezo je zagovarjala v daljšem, gladkem, pesniško prežetem govoru kmečka žena Marija Ferjanova. ki je z robcem na glavi in vendar pogumno in vešče kakor izobražena mestna dama govorila o alkoholu kot sovražniku rodbinskega miru in sreče, ki jo hoče ustvariti vsaka poštena žena svojemu možu in otrokom. Hčere slovenske, zedinite se v boju proti sovražniku alkoholu! — kliče po vsej naši zemlji. TUDI DELAVEC IMA V NJEM SOVRAŽNIKA O tem sta govorila Joško Rozman in tajnik Delavske zbornice Filip Uratiiik. Prvi je opisoval, kako alkoholizem slabi delavca kot posameznika in njegov socijaini položaj. Grajal je kantine v tovarnah in plačevanje viničarjev z vinom, zahteval jačje uveljavljanje delavskih organizacij v boju proti alkoholu in ustanavljanju brezalkoholnih gostiln v delavskih rajonih. Stvarno m lepo je govoril Filip Uratnik Poudaril jc, da se" razmere tudi rned delavstvom v tem pogledu stalno boljšajo in da obstoji viuna razlika med nekdanjimi in današnjimi pogledi. Alkoholizem med delavstvom pa je še vedno močan. 10—15% DELAVSKIH MEZD ZA ALKOHOL V delavskih revirjih še danes odpade "0 do 44 litrov alkoholnih pijač na osebo in 10—15% mezd gre vzlic mizernim prejemkom za alkohol. Nato je govoril predsednik zagrebškega akademskega treznostnega društva i Preporod« in pozval ljubljanske akademike, da ustanove še danes svojo treznostno organizacijo, zakaj izobraženec mora biti ljudstvu vzgled. Več kot vsa predavanja store vzgledi izobražencev, ki so abstinentje. Dopoldanski del zborovanja je zaključil prof. Bogovič iz Maribora z govorom, v katerem je dokazoval, da je CERKEV NAČELNA NASPROTNICA ALKOHOLIZMA, ker je le-ta isto kakor mainonizem, seksu-alizem in drugi izrazi prostega materija-lizma. Pozival je vodje protialkoholnega gibanja., da poglobe psihološko in metodično plat svojega dela in je zanimiva izvajanja izdatno podprl z argumenti iz krščanske življenjske filozofije in dušno pastirske prakse. Poldarska ura je že minila, ko je svetnik Janez Kalan. ki je ves čas vodil zborovanje, zaključil prvi del kongresa. POPOLDNE Da se proučijo pogubne posledice alkoholizma z vseh vidikov so tudi popoldne nastopili številni govorniki 3 prav tehtnimi in zanimivimi izvajanji. Veliki pobor-nik abstinence g. Janez Kalan je v temperamentnih izvajanjih obravnaval po-giavje o naši ku-turi in naših pobojih, katerih žaiostna statistika še raste v strahotno število cd nedelje do nedelje. Ravnatelj dr. Josip Tomi n šck iz Maribora je nato razpravljal o potrebi, da se naša inteligenca čimbolj v zdrami za torbo proti pijančevanju. O nalogah društev, posebej še prosvetnih organizacij v fronti proti alkoholizmu, je govoril odvetnik dr. Miha Krek. K temu je dovezal profesor Fran Je ran dekaze, da je borba proti alkoholizmu pravo resno kulturno delo. Neki visokošolec je govoril o abstinent-skih stremljenjih našega dijaštva. neki srednješolec je zanosno poudarjal, da hoče mladina biti trezna, prikupen šolarček pa je. izpovedal geslo mladih junakov. Ljudska pisateljica Mani ca Komanova je ob živahnem pritrjevanja napovedala boj sirovosti. Prečitano je bilo prav tehtno poročilo našega znanega agronomskega strokovnjaka Jamnika, ki je dal smernice za preureditev našega gospodarstva v smeri treznostnega gibanja in v preuredili vnovčevanja vsaj nekega dela kmetijskih dobrin. O pridelavi in koristnosti brezalkoholnih pijač je razpravljal šolski upravitelj Valentin R a z i n g e r. V dopolnitev pa je o abstinenci in moderni prehrani govoril Martin H u m e k. Posebej se je o potrebi treznostnega gibanja na štajerskem egia-sila ravnateljica ga. štupca iz Maribora. Sledila pa so še pobudna izvajanja dveh govornikov iz Zagreba in Beograda. Obsežni celodnevni spored je zaključil govor direktorja g. Czelotha iz Borliua o protialkoholnem boju v Nemčiji in no vsem svetu. Kongres ;ie kot prireditev sama na sebi uspel, vsekakor uspel. Toda borba se mora šele pričeti. Mi bomo na strani treznih borcev. Lepite na pisma zntimtoe proiittiberkulGzne lige l Treznostna akademija Na predvečer treznostnega kongresa se je vršila v veliki dvorani! hotela Union« ob 20 ur' treznostna akademija, ki jc izredno i po uspela. Otvoril jo je orkester Znrie s koračnico: Es^eranto, za tem pa to izvajal znano kompozicijo od Wa.!dten-fla: čar siren, ki je navzočno občinstvo spravila v svečano razpoloženje. Za orkestrom i" n3s»r,ni.i nv>ški zbor učiteljišča Pod vodstvom mladega, nadebudnega uči-telji&čiiika, dirigenta M.;he!č'ča Zbor je odpel Adamičevi pesmi: »Vse rožice rn-meno; „n rOženil se bom.-. Orkester tn zbor sta žela po zasluženju navdušen aplavz zlasti je ugaja! zbor učiteljišča katerega dirigent je bil ponovno klica« na oder. Sledil je slavnostni govor. Govorujo v kratkem, jedrnatem in bojevitem govoru podal veliki zmised treznostnega gibanja zlasti med mlal.no aioihiiih narodov Omenil je za zgled Dan sto in Ameriko, se prav napadalna lotil propa.!e Evrope in izrekel bese io *'.&v.iiega ameriškega pisatelja in prepagatorja socijalniti Uptotia Sinclairja. da .i" prohibicija prvo veliko delo An^rike po odplavi suženjstva, uo-vornfsova krepka., z dejstvi podprta ava janja bojeviti način, s katerim je napovedal boj proti olkonolčznm do skrajnosti, so naletela na viharno odobravajoč odztv občinstva. Nato aastopU tenorist g Dolničar, k4 jo zape. Pii včičevo . Pojdem na pr*jo<. Pietetna svečanost Ljubljana, 21 februarja. Popoldne ob 16.30 ie bil v Delavsk čbonrci žalni sestanek, ki ;e Dnredila Zveza gosood'nisk:h oomočme v nočastne^ spomina Marije Skririjarieve. prunorskf Sloven K o. Diemeniie socijalne delavke in življenjske mučenice. S pokojnico ie legla v grob naša najide-alneiša žena ki ie dobesedno ž:ve!a 'e za to, da bi polnagt,l? svojemu bližnjemu. n:u oiajšaia in oiepšaia življenje B;!a ie n^ed prvimi preporoditeljicami naroda in žene od rano mladosti delavna č'anica Cir:!-MetodOve družbe in nnmgili prosvetnih družb. Pokojna Zofka Kvudrova io je spoštovala '.n uvaževaia 2e v tistih letih, ko ie živela v Trstu m sodelovala pri »Slovenki« Cenila je zlasti njeno prizadevanje in zanimanje za tiha, a vendar pereča socijahia vprašanja, ki • so bila takrat š; tuja " naši javnosti, posebno pa že;;:. Lahko trdimo da ;e biio delo siuvcu.ske žene v Trstu od prvega pojetka pa do poslednjih dni narodove svobode tako plodno m zdravo usmerje-ho baš zato. ker mu !e dala korenine plemenita duša Marije Skririjarieve. Vse narodno prosvetno delo tržaškega ženstva ic bilo prepojeno z globokimi socijalnim smernicami. »Zavod sv. Nikolaja*, najlepši sad njenega dela, je b;! zatočišče vseh slo-vansklh deklet, ki so prihajala v !'rst iz raznih krajev Avstrije: b;l je ponos ir d':ka slovenskega življa v Trstu. Kjer ni imel nc tekmeca ne sovrstnika niti med italijanskimi ustanovam:. Užival le zaupanje tržaške policije in tržaškega namestništva; sa; so vsa pristojna oblastva pošiljala v zavod služkinje, ki so jih dobila na cesti brez moralnega vodstva in strehe. Skrinjarieva je pisala nešteto spomemc občinam, dežei-nim in državnim oblastvom in jim pojasnjevala pomen zavoda. Dosegla je, da so jo oblastva doumela ter naklonila zavodu stalile podpore. Po zaslugi Marije Skrinjarjeve se ie dvignil tudi moralni ugled kranjskih in drug:h slovenskih deklet, ki so šle služit v Trst. l)ok'cr niso imele r.aše služkinje svojega doma. ;e b" ujih doni cesto ua cesti, v rodno vr.s po so prihajali glasovi o liesrcčtii- v Delavski zbornici eah. ki sa se v Tr»»u 'zgubile 2d\od N?ko'aia le bil svetilnik k! ie ^«»•>•' na^e ■natere ko so jim hčere odhaia e \ i •■ Mariia Skrinjarieva ie infHeia hudo p-e-•zkušnm- pri delu za brezao^e'ne slu/V n e ■e 'zcnbila n-^zo ie žrtvovala ii danes poklonimo vsi in vse k; se ?a-vp 'iio trenesa poniena. _ . Snom in sta svečanost ie res fud: pnvab? la lepo s+evlo n i^ni zjivednega ženstya ip predstavnice riznih žensk h orsanizacii Med drus ni so bde nr«šotne častna dvorna dama branja Tavčarjeva .p»ša>eUica ' Min V. a GoVekaricva. ga. Psvia fločev'ar»e ra za »Ženski svet« ga ^'ebi-P^eškova za lugoslovensko žensko zvezo ga M^nka K"oft6va> 7.1 TK.D »A^eno« ga LeK«r#»« za Klub Primork Br- /urieva za Zvezo žen »n deklet ga Karla Modičev^jza ^en- ski pokret in dru^e. v glavnem oa so bile zastopane gospodinjske pomočnee vseb katcgnrj. a tud' prav številni moški. V dvorani nod odrom ie visela tudi donrsna slika velike slovenske žene, obrobljena r zc'enim vencem. - Svečanost je otvorila predsednica Zveze dc. 2 bel ni ko ve ter gdč. Cl-e Kristovičeve »Pr pokopu« (Simon Gregorčič), nakar jc bila lepa svečanost zaključena. Zbor naših zdravnikov Obravnava važnih stanovskih interesov pa občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva ln Zdravniške zbornice Ljubljana, 21. febr. Po siicčnjeni zborovanju Slovenskega zdravniškega društva, ki je v restavraciji »Zvezdi obravnavalo stanovska vprašanja, izvršilo pregled poslovanja v preteklem poslovnem letu in izvolilo nov odbor s predsednikom dr. Meršolom. se je danes dopoldne vršila letna skupščina Zdravniške zbornice za dravsko banovino, ki ji ie predsedoval ljubljanski mestni fizik dr. Mavrici' Rus. V svojem poročilu je očrta! delo zbornice in naglasi!, da jc glavno delo zdravniške zbornice v čuvanju interesov zdravniškega stanu iti v njegovem odnosu nasproti drugim slojem. Naglasa! je. da je zdravniška zbortrca tudi v preteklem letu zastavila vse moči pri banski upravi in državnih oblastvih. da se zaposlijo mlajši zdravniki. ki so zaradi liadnrodukcije zdravnikov v težavnem položaju. Nekaj se je Jo-seglo v tem pogledu, vendar pa je št^vt.o j nezaposlenih zdravnikov v naši banovini še vedno zelo visoko. Zbornica je dosegia, da ne smejo izvajati državni vpokojeni zdravniki privatne prakse. Po proračunski možnosti se bodo izpolnila vsa izpraznjena mesta po bolnicah v naši banovini. Ker so stažist'' v zelo težavnem položaju, je kuratori] dr. Oražnovega doma tolmačil pokojnikovo ustanovo tako. da stanujejo tam lahko tudi zdravirki-stažisti, ker jc staž 1? nadaljevanje štud;'cv. Obenem se bo za zdravmke-pripravnike izvedla nabiralna akcija med zdravniki samimi. Prešedši na vprašanje medicinske fakultete na naši univerzi je naglasi: predsednik, da mora tudi zdravniška zborrrca podpreti enodtišno izjavo banovinskega sveta in mestnega načelstva v Ljubljani. Ministrskemu v.veiu se 'e nato odposlala naslednja brzojavka: »Zdravniki, zbrani na občnem zboru Zdravniške zbormce v Ljubljani, eno-dušna želijo, da ostane medicinska fakulteta na ljubljanski univerzi neokrnjena.« Br- Adamičfevo *Nocoj Je en lep večer« in Pavčičev ^Dedek samonog.j. Ko je odrte!, so se v dvorani začuti burni klici Gost)-»d Dolničar je svojo nalogo re.š'1 odlično. Ks klavirju ga je spremljal g Fink. Za tem pa se jo na oder pri majal (za pijanca malo pretrezno) nekdo, ki je deklam, ra' Kettejevega Pijanca-.: tako imenitno, (lit so se marsikomu oči za solzile o! nridiišcnega smeha Mestoma je bil za pijanca? kakor ustvarjen Saj pa mu je občinstvo, to naše slovensko občinstvo, s svojim ploskanjem tudi dokazalo, dn n-janc-a prave dobro pozna— namreč občinstvo. Ljudem so od smeha še malo trepetala lica. ko je na oder stonlla sopran.stka gdč Jelka Igličeva v spremstvu g Fin*a Zapela je dve Verdijevi ariji, od katerih ie zadri io morala ponoviti, ko je aplavz z rokam' prešel v noge. da je po v«ej dvora ni od navdušenja za mično oevko s ten km, kia>no zvenečim glasom, kar zagr-melo. Vmes pa se je očem nudil prizor, Ir stccr ui bil deležen tako grom ovitega aplavza, pač pa veselega hihitanja Tja go ri nad oder so bile obrnjene vse oč! v »izredno lop par«, ki se je ob mehkih zvokih klavirja morda malo preveč zamaknil v bližajočo so pomlad . . . Odmor V stranski beli uniomsKi dvorani je bila namešfcna okrepčevalnica z brezalkoho' n i mi p .;, ačamt in jedili domačega izdetlia v isii dvorani pa je tudi treznostni raz- stava ki jo s svojimi slikami iz življenja pijancev vzbudila splošno pozornost Ljudi sc je tam kar trlo, zlasti pred okrepčevalnico, kjer so pokušali pristno brezalkoholno vino. Po odmoru je nastopil spet orkester s Zarja*- s koračnico: -Pozdrav/ in s Kai-uiunovo pesmijo iz operete, ki pa ni ogrela, Jas; jc orkester svoje delo lepo opravil Nato je tenorist, član mošicega zbor^ učiteljišča g. JSi.mčič zapel La.jovčevo skla ilx>* Rožmarin in Pavčičev«: - Strunam« Sledilo ie oekaj bori ali manj posrečenih treznosbuiii dcklamaei.i. Za tem na je moški zbor učitelj .senikov zanel Haj iricaovo: Jadransko morjem in a-rjikovioevo- Hej trubači! : Za tem pa je stopil na oder nčiteljiščnik g Slapar in tako sijajno polal Klopčiče-vo pesem • -Mol očp je rudar«, da je dvorana bila za časa deklamacije kakor začarana G SPaoarui vsa čast! Treznostno akademijo so zaključili gg Zaje (vijolina), Plantarič (čelo) -a Fink (klavir), ki so izvaiali Bizetov ,-Mcnuot-te - in Scliumanuov ?Finale-. Dvorana, ki je bi.'a skoro polna, je nudila lep dokaz resnega proti.TV^^neaa sibania 7an mivo i« Ir^stvo. da je mla4i na močno prevladovala - med njo zlasti iisnski svet. Po akalemij. so :ateJi slovanski aka-'omi.ki trovi'.ostnrea ffibauia ses'3 nek z e. šošta.-;čeui o:lp--s'a:i"«'ni treznost nega kl-uba na univerzi v Zatiebu. zojavka ie bila soglasno z odobravanjem sprejeta. V teku debate pa so poedini govorniki opozarjali na veliko nadprodukcijo zdravnikov v naši banovini, ki pri najboijš volji državnih oblaste v ne morejo najti zaposlitve. Zato se je sklenilo, da bo poseben odbor zbral do konca šolskega ieta podatke o zaposlitvi zdravnikov in o izgledih za študij medicine v današnjih razmerah. 1 a opažanja bo poslala Zdravniška zbornica vsem ravnateljstvom srednjih šol in dnevnemu časopisju, ki naj odsvetujejo abituri-jentom, da se nikar r.e posvetno štud::n medicine. Da bi se preprečila nadaljnja nadprcdnkcija zdravnikov, se naj ukine za tri do štiri leta vp:s na medicinsko fakulteto \ Ljubljani, ta naj se pa začasno bavi predvsem z znanstvenimi proučevanji. V počaščenie umrlih članov dr. Podlesni-ka, dr. Havline in dr. Ri-deža so se d\ igo ' navzoči s sedežev. Predsednik se je zahvalil upravnim oblastvom. da so šla na roko Zbornici, posebno se je zahvalil ljubljanskemu županu dr. Pucu. ker je prcpust'1 posvetovalnico za seje Zbornice, in ravnate!'stvu OUZD za dvorano za obča: zb'r. Tajnik je navajal, da je v Zbornici \ č ..-njen h 479 zdravnikov. Sej je bilo 11. dopisov je rešil tainik 3500. Blagajnik je poročal. da je dohodkov ??-f.7!4 Din. stroškov pa 211.22 » Din. Med dohodki je 92.200 Din članarine in 4213 Din kazni. Blagajnik je predlagal, naj se (kakor je bilo to dosedaj v navadi) razdeli saldo fondu za zdravniške vdove iu fondu za onemogle zdravnike, vsakemu ra polovico. Sprejeto. V debati je predsednik naglasa!, da se oddajo zdravniške službe brez razpisa r:j podlagi pogodbenih točk, ki so vedno neugodnejše za zdravnike. Zato je skiem občui zbor Zdravniške zbornice, da mora vsak zdravnik, preden sklene pogodbo^ s kakšno ustanovo, isto predložiti Zbornici v potrditev. Kdor ne bo upošteval tega mo-dusa. ga bo Zdravniška zborn:ca črtala. S tem hoče Zdravniška zbornica dati oporo peedincem, ki ne morejo dovolj učinkovito braniti svojega stališča. Enodušno 'e je izjavila Zclravirška zbornica za predlog-nai se doveh bolnikom svobodna izbira zdravnikov pri OUZD, kakor ie v drugih naprednih državah. Ker je ta predlog tudi predviden v programu zdravniškega kongresa. bi bilo dobro, da bi prav siovenska Zdravniška zbornica prednjačila s tem sklepom drugim zbonreato. Ob 12.45 ;e zaključil predsednik s pozivom na skupno delo zbor, ki je bii zelo dobro obiskan. Opozarjamo na nocojšnji kcncert Slovenskega vokalnega kvinteta, ki bo ob ?0 v Filharmonični dvoran: Kvintet nam zapoje 11 slovenskih zborov, poleg tega nastop.jo trije njegovi člani Jug Milan in Petrovčsča Roman in Tone kot solisti, katere bo soromlial profesor Ravnik Antou. llazen dveh skladb češke literature in ene skladbe iz nemške literature so vsa deia zvirna slovenska Vstopnic ie še nokaj na razpolago; občinstvo v-iMtro. da s? i't. kupi v predorodaji. ki bo ves dan v Matični knjigarni, od po! 20 dal:e pa v veži •Filharmoničnesa poslopja. Cone oločiajne . n/'r T-f i, p A. ^virsK'.;: Povratek Poletni dan. Točno ob dveh se ie končalo d?io v tovarni Sredt poietia. Poševni soočat žark obsevajo zemljo. Iz prostranih delavnic valovijo delavci rroti glavnemu izhoda Novozgrajena cesta — do nedavnega še pustinja —- je pokrita 3 to temano množico. To *o kovnarji vseh strok: kliučavsičar-}t kovač' livarji, strojniki, od sonca in dela eagorel;b hc Potna s napol odprtimi sraicarm va'ovf struia neprestano dalie V tei mno?:c' mnogih glav so vsi enaki — mt- enega znanega H ca of — kakor so si enak' valov* razburkanega moria Kolikor (v>H ta množ-ca nddaHuje od tovarne vedno ra*ločnei$a post2is: rdal že lahko spoznaš poedince in si Z3potnniš njih lica Ravnokar brtisač Danilov, velik in mr-šav človek Se' oko« vogala Izpod visokega če'a g'edafo resne m prod'r!?tve oč' Vvgl-if-ciran lelavee 'e 'n kHučavfrčarsko mehan ko pozna do vseh potankost': mnogo »e č'ta? m se •zohraževi,! Skoraj vsako leto dale tovarni kak svo' 'zum. Večkrat s-" ca de'avct hotel' 'zbrat? za predsednika tovarn-Skega sovjeta, pa je zmerom odločno odklonfl. Danilov cm:t in preoblečen stopi v ku- | hinjo Nad:a mu da časopise Na jvetlih | • prtih se igrajo solnčni žarki. Vse ie tiho I in mirno, slišati je ie tiktakanje ure. g Nekdo potrka na vrata. | Niter!« j Neznan človek stopi preko praga. Srednje velikosti ie. močan, širokih prs. Na sebi ima poletno odelo m fine čevlje. Zdravo m cd-tfnto lice ima. oči pa mu gledajo jasno in sigurno. »Dober dan! Pro;:m vas. ali ne stanuje tu tovanšica Mar.ia Vasilievna Udanceva?« »Da.« odgovor Nadia m 2 radovednim pogledom premen neznanca. Danilov od lož > časnik: »Za kaj gre?« Neznanec potegne »z žepa robec in s» otre znot s čela Potem reče t nizk m g'a-som: »Prav za prav za nič.. iaz sem Udancev mo? Marte Vastlievne.. Nad'3 tiho knkn? in «e onoteče k mi/i Danilov 'zn-jst časn;k in počas vstane • Mož ste dela!' lun . iaz pa sem.. Da ti'o v . . tud mo? Marie Vasilievne J pet let preiel? srno obvestilo, da ste mrfev . prosim sed;te« M'mo okna 'e b'fela nežna postava Marje Vas>"evne Odnrla le vrata in z dvema za-vorptna nlantia v sobo. »Strašno sem fi'te!a... morala sem Čakat' « Opazila je tujca in onemela. »Maria!« •ffaHa!« — Opotekalo? se le stopila k omaric! In s svojimi lepimi, rjavimi očmi gledala svojega prednjega moža m Nadjine- j ga očeta. It? potem komaj slišno: »Toda. kako... Nobenega pisma vseh sedem le?.. Samo ve-st. da si padel... oprosti. Koija.« Njeno lice je v bolesti skrivlieno. Njene oči plačeio Nit' glasu m več iz nje. »Nič ti ne očitam.« prav Udancev s po-vešeno glavo. »Tako se te zgodilo, pisa' sem zelo pogosto sem pisa! nisem vedel da si iz Sormova odšla v Moskvo.« Tišina. Danilov pristopi k Udanceva in ma poda roko. j »V hudem položaja smo. .oda nihče od nas nf tega kriv Sedimo k mizi in jejmo Bomo že potem videli...« Danilovlieve preproste besede so delovale ua vse kakor pomirltiv napitek. Tud; Marja Vasiljevna je prišla k sebi. » »To le naiina hčerka.« pravi ona 'n pokaže Nadio Deklica za trenutek zard' in ta-kot spet pobledi Niene velike oči zalilejo solze. Udancev se nežno nasmehne. i »Kako ie zrastla,« pravi in jo pogladi po riavih kodrih Nfegova sicer težka roka fe bila lahka ko dih in Nadia le začutila v seb tako top 'o očetovsk« nežnost, da bi ga najrajši ob-•e'a okofl vrata. Oko!} mize so napeto poslušali doživlja« je Udanceva. Dve leti je bi! v nemškem ujetništva, ko pa je nastala revolucija, je ušel. Ko je stopil na ruska tla. ga ie zgrabil revolucijsk' val. stopil je v rdečo armado prišel v Sibirijo postal boliševik. rdeči komandir, se boril s Kolčakom, bil ie dvakrat ranjen pred kratkem pa se mu ie posrečilo onti iz Sibirije v Sormov Tam je naše! stare prijatelje ki so mu povedali. d3 jc niegova žena odšla v Moskvo. Odšel je tja in iskai naprej. »Zdaj pa sem te vendar naše! in takoj spet izgubil.« Ona ni odgovorila, te oči je povesila Danilov pa ie vstal, zamahnil z roko in z močnim glasom dejal: »Kdo »e koga 'zgubil, to šu nI gotovo To te vprašanje, ki ga more rešita le Marja sama« Nastopita }e tišina Trpe!) so mo'ce S pogledom polmm bolečine le gledala zda' enega zdai drugega potem na komai zadrževale solze tiho deiala: »Prosim za kratek rok najmanj tri dni...« ■— In je od-*!a iz sobe. Danilov vso noč n? zatisnil očesa Čuti' 'e. da Je Izgubi' dragega človeka da nje gova fiaotlena Maria ne bo več razveseHe vala n'egovih de'a bogatHi dn! da ne b« več hndHa t nf»m roko v mlc» la nf n'ko-ear več « katerim bi delH radost ln tuge vsakdanjosti. Maria mu fe to noč odstopila posteljo«, ^ebi in Nadji pa ie postiala v kuhinji. •Zdaj je nastopu konec naj-nega skupnega življenja,« je misli! Danilov Hkratu so se v duhu pojavile pred njim slike iz nedavne prošlosti, ko so delavci živeli v temnem barbarstvu in grozn eksp!oataci;i ter so v blatnih krčmah svojo tugo zalivali z vinom. ^d'očno je dejal: »Ne. zdai ni čas. da bi '»U delavec zavoljo osebnih vzrokov malo-lušen. .i Tretji dan !e zvečer stopila Marja k niema in dejala: »Vanja, ne bodi iezen. toda s teboj r. morem več žneti.« "Torej greš k njemu?« ie tiho vprašal. »Ne. tudi k niema ne grem.« »Kaj pa boš stori,:a?« »Čaj Van'a.» 'e delata nagio s tfs^m na-'ahno pridušenim g'asom k- ga ie take rad slišal. «ne moreva več skupat živeti. Z2-kat med nama stoh oče mniega otroka.. Tudi s Kolio ne bom živela ker nočem, da 'ena 'e?a naime 'iuherni atonMa v oo-?ahitenje... razumi me, Vanja, oa Se >če .« »Kaf bo§ tnrel napravfTa?« »Delala bom... Delavčeva ft£? «em »n r e lofim se dela... hva'3 ti da sf me naučil iravfino m«sfit' In delati...« Nag'o ga le ohtefa on'»ub?1a fn trških tihotapcev alkoho-amerškero srar-nem prometu, v prvi vrsti j| [a» je bil ustreljen v telefonski celici, kamor za potovanje z letalom v Bahio. R»o de Ja- I so ga zvabili voditelji nasprotne tihotapske ne^ro frs Rueno« Airt-s. k tolpe Novice iz Hollywooda V newyorških listih čitamo poročila o življenju nekaterih filmskih zvezdnikov v Hollywoodu. Znani filmski in cirkuški boy Tom Mix se je pred kratkim v Mehiki oženil a plesalko Mabel Hubell. specialistko na trape-ctl ter uživa medene tedne v Kaliforniji. To je že tretji zakon Toma Mixa. Diva Colleen Moore se je omožila z znanim finančnikom in industrijcem papirja A. P. Scottom. Zakon je bi! sklenjen v Fortu Piece na Floridi. Colleen Moore je izjavila, da bo dala filmu jlovo. Tudi Norma Talmadge pravi, da bo osta-vila film. V najbližji prihodnjosti bo odpotovala v Pariz. V zvezi s tem potovanjem je tudi njena ločitvena zadeva. Koče se namreč ločiti od svojega moža Josefa Schencka, ki jo je baje zapustil, toda Norma mu jc vseeno ostala zvesta in ker je Sctoenck postal medtem predsednik družbe United Artistea, mu hoče bivSa žena ostati vsaj dobra prijateljica. Drzna letalca Ma« Donafd na dopustu Angleški min predsednik je bil prisiljen iti na tritedenski dopust zaradi operacije, ki so mu jo morali izvrštti na očesu. Na sliki ga vidimo, ko zapušča, kliniko, kjer ao operirali OČ* skavtov telj dotaknil vprašanja nevrastenlj« tn je rekel, da je nevrastemk človek, ki povzroča strah in paniko. Ze to je zadosten razlog, da se zdravi. Pravila kako bi podaljšali človeško življenje navzlic Voronovu, Steinachu ln Dopplerju nimamo, a smotre-nostjo pa lahko dosežemo, da ne živimo prekratko in da smo zdravejši, uspešnejši in srečnejši. Obnova v severni Franciji Gayford in Bett, angleSka vojaška letalca, ki hočeta prele- j teti progo London-Capetobrez vmesnega pristanka. Način življenja Dunajski univerzitetni profesor dr. Bau~ er je te dni predaval c važnosti in posledicah načina našega življenja V naslednjem podajamo nekaj njegovih m'.sli: Dolgost našega življenja zavisi v veliki meri od nas samih Že od nekdaj je človeštvo sanjalo, kako b' si podaljšalo življenje. Danes anio na tej poti storili že precejšen korak, znanost ps čaka v tem pogledu še velika bodočnost. Kakšne navade imajo nekateri ljudje? Profesor Bauer j" imel pacientko, ki je »pila 20 do 30 I vode dnevno. Ne morda zaradi kakšne možganske bolezni, kakor bi si kdo mislil ampak iz gole navade. Šele s težko kiiro se je zdravniku posrečilo odvaditi dekle škodljivega zavživanja vode. Požrešnost Je v gotovih primerih res bolestno stanje ampak splošno se lahko reče, da ljudje preveč jedo .n pijejo samo ia razvade. Treba s« je boriti proti potrebnosti i* medicinskih, pa tudi iz estetskih razlogov. Kakor debelo«*, tako je tudi mnSavost posledica razvade. Ljudje se navadijo premalo jest! in piti. njih telo se suši in zaostaja v normalni teži. Vendar se večina ljudi hrani pravilno. Kuhinjska sol, ki ima velike sovražnike ne povzroča sama ea sebi nikoli bolezni. Pogoj je seveda, da jo uživamo zmerno. Doslej pa se ai moglo znanstveno ugotoviti, da bi imela brezmesna hrana prednost pred mesno, čeprav trdijo vegetarijanci, da so močnejši in k repke jS! oc! mesojedov. Priznati pa je trefra., da dob« vegetarijanci več vitaminov m soL\ zato pa trpe pomanjkanje na beljakovinah. Najboljša in najprimernejša je mešan*, hrana, vendar Jo je treba od časa do spremeniti. Drugo hr&to si priv^imo posebno ob nedeljah in praxn;ki& ter ob počitnicah, kadar jih imamo. Stanovanja morajo biti svetla, arjfsfeos-., zračna ln čista. Zračenja n! treba pozam pretiravati. Kar kvari zrak v sobah, je prevelika vročma al; prevelika vlažnost Ta dva čin)telj* pa rn^Vino ovirata regulacijo toplote in vlage v človeSkem telesu m sta zato škodljiva. Tudi pri utrjevanju teles* velja upoštevati meje. Prav je, ds ljudje telovadijo in «roje aport, pretirano p« je. d« hodijo oajpi dfc«ii. Končno m te ^red***- ' Sovo poslopje mestnega dačelstva v Arra* | su, ki so ga Nemci med svetovno vojn« razdejali Izgon Gandbl]eve spremljevalke Slad«, hčf afigteškeg* admiral«, ki ■ ?ie* ri na Gandhijevt stran*, za svobodo Indv je, je dobila, ukaz. d« mora v 24 urah zapustiti Bomb&v, Ker «e upira. *zpolnitv" tika* ♦ sa, jo angleške obiaati pretirale NovI guverner v wosknxnienem paradi!« ADAM S ON Najbollša humoristična serija risb brez besedila ADAM80N se Imenuje postava, ki fe sto« pila v ospredfe znamenitih humorističnih likov* S svojimi značilnimi potezami in stoično mirnostjo vzbudi ADAMSON pozornost vsakogar ter fe v časopisu prav tako na mestu kakor Chaplin na platnu« Risbe kažejo dogodek brez vsake besede w samo kratek naslov nove vse. ADAMSONOVE RISBE so mojstrovine, polne humorja. ADAMSON govori v slikah, ki so vsem umljive. In te slike prično izhajati v ilnstrovani tedenski reviji ^ŽIVLJENJE IN SVET", ki se naroča v Ljubljani, KnaSljeva ulica Mesečna naročnina Din 8.—, trimesečna Din JO.-. Posamezna številka % Din po vseh trafikah. i ' ....... .... • ■■ ■■--r-t-r---tt------ ---------------------------------------------- Theodor Rooseveit. sip predsednika Roose velta. se poslavlja v spremstva f^n- in hčere od New Vorka, kjer se je vkrcaj kot novi guverner v Manili Noseče matere morajo skušati vsako trganje odpraviti z uporabo naravne »Franc Jožef ovc: grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno t Franc Jožef ovo* vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov, t Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah i špecerijskih trgovinah. Sir Robert Badeu-Powell, zdaj lord GillweSl, praznuje danes 75 letnico svojega rojstva DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Veidt kot Rasputin Prizor lz novega Rasputinovega filma. Od leve proti desni: carjevič, Rasputin (Cen-rad Veidt), carica (Hermina Sterler) in mornar Dubenko Antena na velblodovi grbi Iz Kaira poročajo, da se pudčavnl be-duini ne zanimajo več samo za evropske strojnice tn avtomobile, temveč tudi za radio. Potniki, ki srečujelo v puSčavi karavane. imajo priliko opazovati čudno reč: sa grbah velblodov pritrjene antene in zvočnike Puščavni nomadi pa ne poslušajo samo zvokov jazzbandov lz Kaira. Al-žira ali Ev-ope. temveč se zabavajo tudi s po s luža niem poučnih predavanj — vse eno. da-li jib razumejo ali ne v dolgočasnih nočeh v puščavi jim pride tudi to prav. Z uvedbo radia je začela izginjati tipična orientalska figura pripovedovalec pravljic Današnji puščavni mladini se ne zdi reč moderen ia rajš: prisluškuje modrostim iz radia Prekomorski promet Kakor poročajo iz Friedrichshafna. je končnoveljavno storjen sklep za permanentno prekomorsko službo z zrakoplovi. Od 20 marca do 1 maia bo startal Zeppe-Kn iz Friedrichshafna Štirikrat v Pernam-bueo od avgusta do novembra pa bo napravi! §e Sesi voženj v Južno Ameriko. Vozna cens od Friedrichshafna do Per-cambuca je približno 27 000 Din. kdor se pelje v Amerik«- in nazaj pa dobi 20 odstotkov popusta Da bi dala potnikom možnost priti s čim maniš mi ovirami v Fried-richshafen bo uvedla Lufthansa poseben priključni promet z tetali. Sindikat Condor r Pernambucii bo takisto skrbel za takojšnji orikliuček na ostale zveze v Južnoameriškem zračnem prometu, v Drvi vrsti za potovanje z letalom v Bahio. Rlo de Ja-ne»ro »n Buenos Aires. ADAMSON Šola za potapljače Največjo šolo za potapljače imajo v Italiji. in sicer v vojni luki Speci ji, kjer se trenutno šota 136 učencev, katere poučuje Sest strokovnih učiteljev Za izvežbanje v potapljaškem poklicu je potrebno leto dni. Pri zaključnem izpitu morajo potapljaški kandidati dokazati, da lahko vzdrže več ur pod vodo in da lahko delajo z velikimi svinčenimi obtežilniki na Skornjih. na prsih in na hrbtu. Vsak potapljač mora biti izurjen v boju z morskimi pošastmi. Newyorški banditski poglavar ustreljen 231etni Vincent če...« •Kal boš toref napravita?« •Delala bom... Delavčeva hči sem hi ne lolim se dela... hvala ti da si me naučil •»ravfino misliti ln deteti...« Nag*o ga le obleta, ontlublta In .e hokeja na ledu. škoda, da smo pri nas preveč odvisni od ugodne zime, kajti hokej je mogoč le. če je na razpolago zadostno število drsalnih dni in se je zaradi tega razvil in dosegel višjo stopnjo le v mestih, kjer imajo na razpolago umetna drsališča. SK Ilirija si je nabavila opremo za hokej že pred dvema' letoma, vendar jo radi neugodnih vremenskih prilik ni mogla vpora-biti in je šele letošnja sezona nudila mladim hokejistom Ilirije, da prično z resnim vežbanjem. Vsekakor moremo imenovati prvo hokejsko tekmo v Ljubljani kot zelo uspele, ki je zlasti v propagandnem oziru dosegla svoj namen. Upamo, da bomo še letos imeli priliko videti zanimive in napete hokej tekme na ledu. KAC: Ilirija 12:1 (6:0,4:0,2:1) Pred pričetkom tekme je goste pozdravil v imenu Ilirije njen generalni tajnik gosp. Betetto. Celovčani so se zahvalili z običajnim hokejskim pozdravom, ki sestoji iz zelo čudne mešanice, ki je podobna zamorskemu bojnemu kriku, ki ga uporabljajo pri svojih kan-kan igrah. Ta pozdrav je bil za nas prav neobičajen, je pa gledalcem zelo ugajal. Takoj nato se je tekma pričela. Moštvo KAC se nahaja sedaj v polni formi, vrnilo se je baš z daljše zelo uspešne turneje po inozemstvu, kjer je med drugim premagalo dvakrat italijanskega prvaka Cortino d' Ampezzo ter je proti enemu najboljših klubov v Evropi Riessersee. podleglo z minimalno razliko enega gola. Včerajšnja njihova tekma je bila 2T. v letošnji sezoni. Ker pri nas še nimamo sodnikov za hokej, je prispel z gosti tudi avstrijski savezni sodnik g. Novak, ki je tekmo sodil. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: KAC: Nusser-Stertin, Raunegger-Scheri-au, Eggenberger, Egger, zamena Rascher. Ilirija: Gorše-Rudi, Lombar-PogaCnik, Košak. Nany; zamene Kačič, Otift, Jug. . Takoj v začetku igre se je videlo, da je nasprotnik Ilirije prvorazredno moštvo. Vsi igrači gostov so bili izvrstni drsalci in so v tem pogledu znatno prekašali domače. Zlasti se je opazilo, da primanjkuje IKri-janom rutine in igralne taktike, ker se je večkrat zgodilo, da se je po več Hirijanov znašlo na kupu, dočim so gosti izvrstno držali vsak svoje mesto. Prednost so imeli tudi v tem, da so imeli drsalke, ki se jih vporablja pri hokeju, dočim so Ilirtjani imeli le drsalke, ki jih rabimo za umetno drsanje, takozvane Jacksons. Igra sama je bila zelo živahna in kljub razmeroma viso- kemu porazu ves čas odprta. Pri gostih je zlasti ugajalo levo krilo Egger, orjak po postavi, ki je zastopal na sedanji olimpija-di v Lake Placidu barve Nemčije in je star mednarodni igrač. Njegova igra je morala zadiviti vsakogar. Bil je neprekosljiv mojster v vodenju bandya (tako se imenuje plošča. s katero se isra hoitei) je z lahkoto preigraval kompletno šestorico Ilirije. Nič manj kot Škrat jp potresel mrežo domačega svetišča. Poleg njega je ugajal tudi . mali Scheriau, ki je zabil ostale gole. Moštvo je igralo v splošnem fair, le dvakrat je moral sodnik nastopiti z .izključitvijo za eno minuto. lirrani so v začetku Igre znatno zaostajali, so se pa postopoma zboljšavali in so bili v zadnji tretjini popolnoma enakovreden nasprotnik. Imeli so več ugodnih prilik, da£ dosežejo gol, vendar niso znali svojih šans izkoristiti. Zeta se je poznalo, da je bil takoj v prvi tretjini blesiran Košak, ki je tako nesrečno padel, da se je poškodoval na ključnici in je morala namesto njega vstopiti rezerva, častni gol za domače je dosegel Nany. tri Iliriji se je zlasti odlikovala obrambna trojica in je posebno vratar Gorše držal rebro j nevarnih strelov. Sodnik g. Novak nam je po tekmi dal naslednjo izjavo: Vašemu moštvu se pozna, da mu manjka rutine in je raradi tega potrebno, da igra mnOgo tekem. So pa zelo nadarjeni igrači in predstavljajo pr&v dober materijal. V drsalnem pogledu popolnoma odgovarjajo, so dovolj hitri, le taktika jim je naravno popolnoma začetnižka. Žejo je vplivalo na igro, ker ni bilo običajne ograje in je .zaradi tega bandy prevečkrat padel preko mejnih črt, kar je po nepotrebnem zaustavljalo igro. Led se mi je zdel neškoliko premehak. V moštvu KAC ze'o d-clv-r ki bo v nedeljo nastopil v avstrijski reprezentanci proti Švici. Otvoritev redne spomladanske nogometne sezone V prvenstveni tekmi je ljubljanska Svoboda zasluženo premagala celjske Atletike - Pokalni derby Ilirija : Primorje remis v regularnem času in v podaljšku - Žreb je odločil za Ilirijo Ilirija : Primorje 3:3 (2:2) (0:0 (0:0) Uprava igrišč ASK Primorje je za otvo-ev spomladanske sezone s precejšnjimi •ami pripravila igrišče, ki ga je jutra-n ji sneg pokril z mehko belo preprogo. Tla so bila za igranje tekem v prav dobrem stanju, in dokier je za časa prven-s; vene tekme Svoboda Atletiki Jinelo ? -,nce nekaj moči, je'bilo tekmo prijetji o gUsdati akterji na terenu so se pa Je pošteno potili. Svoboda je v jesenski borbi z Atletiki f!oseg'a v Celju neodločen rezultat 1:1, zato je bilo domnevati, ta se ji bo posrečilo doma spraviti obe točki na varno. Z današnjo zmago si je učvrstila položaj na predzadnjem mestu in bo če ne bo iznena-deni. na tem mestu tudi ostala. Prvenstvena tekma se ni v ničemer spremenila: . . Ilirija 5 4 0 1 12:9 8 Primorje 5 3 11 11:5 7 Maribor 5 311 17:10 7 Železničar 5 2 11 10:9 5 Svoboda 6 12 3 12:14 3 \ Atletiki 6 0 1 5 9:24 1 | Od jesenske sezone sem se je vlekel pokalni semifinale Ilirija : Primorje, in tudi danes se ni mogel srečno in gladko zaključiti. Po poteku regularnega časa je bil potreben še podaljšek 2-krat 15: minut; ip ludi po podaljšku je šele žreb odločil. T Obe tekmi sta se odigrali-v stilu lepe borbe in fair. zlasti se je Svoboda v tem pogledu močno popravila. Pri tekmi obeh davnin rivalov je dvakrat prekipel temperament, toda sodnik je posegel z odločno roko vmes — in red je bil vzpostavljen. Občinstva se je nabralo preko 800. Svoboda: Atletiki 5:1 (1:1) Svoboda:, Naumovič - Zemljak, Poteka! - Habiht, Boncelj, Bogme - Starman, Janež;č, Rudi, Jakše Ozebek. Atletiki: Janežič - Goršek, Stožir-Seško, Hojnik, Omerza - Vrečko, Končan, Koželj Muzga. Suholožnik. Tekma se ves čas ni dvignila nad povprečni nivo, vendar je potekla v živahnem tempu. Sprva sta bili moštvi dokaj enakovredni, v začetnih fazah so gostje iz Celja celo prevladovali, in ko so prišli zasluženo v vodstvo, se je dolgo zdelo, da bodo odnesli obe piki domov. Pozneje se je seveda izkazalo, da niso kos devetdesetim minutam, poleg vsega pa so se dali za nekaj minut povsem pregaziti. kar jim je naprtilo majhen debakl. Atletiki so v splošnem pokazali dober start, vsaj začetkom igre. pozneje tudi od te vrline ni mnogo preostalo, in so bili dober del igre svojemu nasprotniku enakovreden partner. še tudi tedaj, ko so se po hipnem navalu slabosti zavedli so hrabro nadaljevali borbo in niso klonili do zadnjega. V meštvu je bilo nekaj časa opažati prodornost levega krila, ki je dalo nasprotni obrambi največ posla. Svobodaši so ugodno iznenadili s svojo — fairnesso če bi se odvadili še glasnih debat med igro. bi napravili prav dober vtis. So borbeni in stremijo odločno k cilju. Zmago so zaslužili. *eprav ne v tako izdatni izmen Toda gole so zabili regularno in bodo. kajpak, šteli! Svojemu proti vniku so bii' nadmočni v ožji obrambi in v srednji vrsti, v napadu je leva plat bila najslabši del moštva je pa v par potezah močno prispevala k rezultatu (Ozebek!). Vodstvo so dosegli A. v 9. min. po Muz-gi. 10 minut pozneje je Jakše izenačil. V drugem polčasu je Starman v 16. min. zvišal na 2:1. nekaj minut pozneje je bil Rudi uspešen (3:1). takoi nato pa je Ozebek dvakrat zapovrstjo potresel mrežo in postavil končni rezultat 5:1, Ilirija: Malič - Janko, Berglez -Unterreiter, Varčič. Belak - Rifetar/ žit* nik, Svetic, Doberlet. Pftjifer. ž' '' PVimorje ^JahŽigai - Svetle V Ju£ II - Slamič, Sočan, Zemljak - Hassl, Golob, Svetic II. Jug II. Uršič. Ta igra je nudila dober nogomet, zlasti če vpoštevamc partedensko zimsko pavzo, ko se zaradi snega ni moglo igrati. Razen dveh incidentov, sicer ne bogve kako pomembnih, je potekla tudi precej fair, dasi seveda ostro in borbeno, v čemer se odlikujejo skoro vsa srečania večnih rivalov jn kar daje prav tera srečanjem oni čar resne borbe, ki vpliva tako sugestivno na športno občinstvo da prisostvuje borbam med obema kluboma tudi v neugodnih okolnostih. Tudi sodnik g. dr. Planinšek je bil na primerni višini, ugovarjati bi bilo kvečjemu nekaterim odločitvam glede ofsida, in je" bistveno pripomogel, da se je sicer razburljiva tekma končala v redu in na splošno zadovolistvo. Moštvi sta sicer nastopili v deloma spremenjenih postavah, vendar se to ni močnejše Opažalo. Gotovo ni bila primor-janska srednja vrsta v tem sestavu enakovredna tisti formaciji, ki smo jo navajeni videti uspešnejše na delu, pa tudi desna stran ilirijanskega napada je bila dokaj »hroma« in se je vsepovsod občutilo pomanjkanje igračev. ki na teh mestih običajno nastopajo, če hočemo točno opredeliti Igro obeh moštev, moramo lojalno priznati, da so imeli Crno-beli (v modrih dresih) precejšen plus v igri v polju. Pred golom pa so pokvarili sko, o prav toliko zrelih in najzrelejših šans, koliKor so jih mukoma ustvarili: v tem se ie odlikoval zlasti Hassl. ki je sam imel priliko nekajkrat skortati. Z druge strani pa so imeli belo-zeleni, čeprav niso bili v polju enakovredni (v splošnem seveda) v Pfeiferju izredno disponiranega, prodornega in požrtvovalnega napadalca, ki je poleg tega tudi hladnokrvno v pravem momentu streljal. Dosegel je hat trick, drugi in tretji gol, ki ju je sam pripravil in izvedel, sta bila mojsterska komada. V splošnem pa ilirijanski napad tokrat ni mogel zadovoljiti. Desna plat je bila precej jalova v vsakem pogledu, Svetic v sredini ni dal običajne igre pa tudi ni našel mimo nedisponiranega Doberleta pravega kontakta do Pfeiferja. NPač pa je tega parkrat lepo poslal naprej- Halfi so bili precej izenačeni in boljši v obrambi kot v napadu, branilca sta bila na mestu, Malič je slab strateg. Primorjansko moštva je imelo najbolj izenačeno vrsto v napadu. Ta M^ad bi bil prav dober, če bi imel vsaj en%a ekse-kutorja, če bi imel tisto prodornost v zaključni fazi. ki je potrebna, da doseže* jo uspehi. Svetic je bil dober, vodja napada samo prvi polčas, potem so.; mu menda pojenjale moči. Enako dobri sta bili obe zvezi, ki sta pridno pomagali tudi v obrambi, včasih Se preveč! Has&l in UršiČ sta se pošteno trudila, preko svojega formata pa se nista povzpela. Hassl je imel poleg vsega smolo, da je oil ponovno za pol sekunde ali pol metra prekratek. O halfih je bilo že govora, omenil! bi še, da je Sočan pač dobro nadomestil Slamiča v konstruktivnem delu igre. slabše v defenzivnem. Dober je bil Svetic. manj uspešen Vinko. Jančigaj je sokriv prvega gola. ostalih dveh ni mogel braniti. - V začetnih potezah je P. v napadu, kljub temu je I. v 9. in 12. min. v vodstvu 2:0. Prvi zgodi tek je dosegel Pfei- fer iz gneče pred golom, drugega isti napadalec v lepem prodornem poletu. Par minut pozneje ima Hassl šanso, toda gol zabije iz ofsida. Igra je odprta, pritisk P. malo poneha. V 24. min. lepa kombinacija Uršič, Svetic, Hassl, Hassl je sam pred golom, kjer ga zrušijo. Upravičeno enajstmetrovko pretvori Šjamič, 2:1 za L Minuto pozneje strelja Svetic v prazen gol, Strehovec dvigne žcgo preko prečke; tudi to enajstmetrovko pretvori Slamič, 2:2. Povod za tretjo enajstmetrovko je dal Strehovec, ki je »podtaknil Hassla tik pred golom in tako rešil brezupno situacijo. Tokrat pa Slamič nI imel sreče, poslal je preko. Takoj začetkoma drugega polčasa je dobil Hassl v čisti poziciji in dosegel vod* šivo, Š:Ž za. P. Potem pritisk P. s seriji kotov. Sele okoli polovice polčasa se Ii oprosti in postaja nevarna. V 28. min. izključitev Belaka, I. igra s 10 možmi In pritiska čedalje bolj. V 36. min. diven prodor Pfeiferja in žoga je bliskovito v mreži, 3:3. V 43. min. grd foul Slamiča, publika vdre s severne strani v igrišče. Zakaj? Saj je tu avtoritativen sodnik! Po petminutBi pavzi se igra nadaljuje brez Slamiča. V podaljSek 2-krat 15 min. gresta moštvi »izenačeni«, z 10 možmi. Podaljšek sta odigrali moitvi zelo živahno, saj je šlo za zmago. Vidi se, da sta " dobri kondi-ciji. Kljub obojestranski*]? naporom ostane rezultat nespremenjen. Kotov je bilo vsega 10:2 za P. V garderobi odloči žreb za Ilirijo. Ostale nogometne tekme Zagreb: Gradjanski : Jugoslavija 0:0, Viktorija : Železničarji 4:1 (0:0), Hašk r Concordia 2:2 (1:1)/ Beograd* Jugoslavija : BASK 5:2 L>:0). Novi Sad: Makabi : Mačva 2:1 (0:1). Osijek: Grafičar r Makabi 3:1 (2:1). Praga: DFC : Karlsbader FC 6:2, Viktorija Žižkov : Sparta 3:3, Slavija : Rakovnik 3:0, Bohemians : Union Žižkov 5:0. Budimpešta: Južna Nemčija : Madžarska 6:3, III. okraj: Nemzeti 1:0. Pariz: Pariz : Koln 3:0 (1:0). Dunaj: Rapid : W'AC 1:1, Niehoison : RAC 1:1, Admra : Sportklub 3:3, FAC : \Vacker 4:0, Vienna ; Austria 3:1, Hakooh : Slovan 1:0. Smučarska štafeta Grafike Včeraj je priredila SK Grafika stafetni tek na približno 8 km dolgi progi, ki je tekla od gostilne Robežnik na Viču mimo opekarne čez Brdo, po gozdu, mimo gradu Bokavce, od tam pa sc je vračala čez Vrhovce nazaj na cilj k gostilni Robežnik. Vsak tekmovalec je vozil vso progo. Na startu je bilo 7 štafet, od teh 2~. iz-; ven konkurence. Tekmovalo se je za lepi bronasti kip »Zmagovalec«, katerega je podarila ljubljanska podružnica SGRJ ' in sicer kot prehodno darilo. Vsaka štafeta je obstajala iz treh tekmovalcev ene., tiskarne. v'.. Pokal si je priborila štafeta Jugoslovanske tiskarne v času 106 min. in 30 sek. Druga je bila štafeta »Saturnus«, ki Je privozila progo v času 110 min 20 sek-Tretja je bila štafeta tiskarne Blasnilč v časU- 121 min. 30-sek. Ostale' štafete . šo ?rivozilc na cilj 'v kratkih. presledkih. ek m o vanju so prisostvovali številni Gta? .fiki in precej drugega občinstva. Smučarsko prvenstvo Zasavja Zagorje, 21. februarja. Čeprav je beli šport pri nas šele v povojih,, je najavljeno tekmovanje za. prvaka Zasavja kljub mnogoštevilnim tekmova njem sirom Dravske banovine poteklo ob Številni udeležbi gostov ln naravnost rekordnem zanimanju občinstva. S sobotnimi popoldanskimi. vlaki so prispele ekipe smuča-jev SmK Ljubljana (8). SK Železničar. Maribor {2\ SK .Ilirija Liubliana (2) ki so se jim pridružiti tekmovalci SPD Tirbov Ija (8) ter SPD Zagdua (4) Vsi tekmovale so prenočili na smuški postojank.' na Sv . Planini. Ponoči ie rahlo snežilo m razpolo-■ ženje je bilo ob startu prvovrstno. Proga je bila dolga malce sad 16 km ter je vodila izpred koče (985 m) po krasnih. smučiščih na Javor (1131 m). Sv. Lenart (886 m). Znojile — Jesenovec — Razbor — Ržišče — Gamberk. kota 522. Kukelnouc — Gavge — Zagorje (250m). Zadnji del je b.l izredno opasen m težaven. Višinska razLika znaša 735 m. Na startu se je javilo starterju g. Mrnuhu Lavoslavu 23 tekmovalcev na cilj jih je prišlo 18, zavozili so 3, dva sta izstopila. : Doseženi rezultati: Na cilj v Zagorju pred gostilno Ernejc je privozil in si osvojil naslov prvaka Zasavja g. Banovec Tone (SK. Ilir.ja) v času 1:30.4, drugo mesto g. Cveto (SmK Ljubljana) 1:30.8, tretje Hrvat Vinko (SK Železničar) 1:30.50. sledijo 4. Pisanski Ivan (SPD Trbovlje) 1:30.55 5 Herič Jože (SK Železničar) 1:30.58, 6. Za-vršan Franc (SK Ljubljana) 1:32.25, 7. Korošec Veko (SPD Zagorje) 1:33.26. prvi med Zagorjani 8. Koritmik Dominik (SPD Trbovlje) 1:34.22, 9. Mirko (SK Ljubljana) 1:34.59, 10. Skočir Franc (SK Ljubljana) z zlomljeno smučko 1:35.8. Zadnji jc privozil v cilj v času 1:43.6. Po zakuski v Sokolskem domu je vodja tekmovanja g. dr.. Slavko Grum z leplip nagovorom razglasil izid tekmovanja, r.rvi _ je dobil srebrno, drugi in tretji bronasto 1 klubovo kolajno ter prvih pet mest tudi diplome. • * • ' * V imenu občine je nazdravil župan g. Al-'; bin: Grčar. > ■ : Podsavezni delegat g. Kopriva Franc je, spregovoril v imenu LZP in kot zadnji, vidno, ganjen, organizator našega športnega življenja g. Mmuh Lavoslav. > Na skakalnici v Toplicah je bil z lepimi propagandnimi skoki, ki so j-h izvajali gg. Skočir. Podjed Korošec, Malis itd zaključen krasno uspeli športni dan. Popoldne so se vršile zabavne sankaške tekme od Colniš na Toplice. Organizacija brezhibna. Vreme idealno. Publike rekordno število Beli šport je dokončno tudi pri nas zmagovito prodrl. Smučarska tekma v Novem mestu Novo mesto, 21. februarja. Danes se je vršila na terenu Klemenčičeve kotline prva smučarska tekma dolenjskih smučarjev, ki jo je priredil SK Elan. Preko tisoč ljudi je prisostvovalo tekmi, na kateri je startalo 52 tekmovalcev. Rezultati so bili naslea-nji: 6 km za seniorje: 1. Palčič B. 28.60, 2. Germ M. 30.29, 3. Stepišnik J. 30.55. 4. Rezelj M. 32.10. 2 km za dame: 1. Vega M. 21.45, 2. Kozina D. 22.15, 3. Novak Z. 22.28. 2 km za ju.niorje: 1 Jevšček M 15.17. 2. Košir D. 15 30, 3. Preželj J. 15.40. Po končani tekmi so se vršili propagandni skoki, ki so. bili ca primitivni skakalnici precej dobri. Najbolje sta. skakala Palčič B, in Suchy St., ki sta dosegla preko.,50 točk. Tehnično" vodstvo je bilo v rokah' g. JeSrici-ja Rika. ..^ . . t.. ^ , i - '• T ~vT • • it. ASK. Priprle (nogometna, sekcija),.; pre-vi .ob 20. vsejar načeist,va v, kavarni Empna. Zaradi, važnosti polnošjtevilna. in'točna udeležba'potrebna. . , ^ ' Plavalna f»ekcija SK Ilirije. Seja načelstva 'danes ob IS.30 v poseUaJ sebi restavracije Emona- ' Mednarodne skakalne tekme v Mariboru V kombiniranem tekmovanju je zmagal državni prvak Albin Jakopič, v skokih pa Bogo Šramel - Blagoslovitev nove skakalnice Maribor, 21. februarja. Mednarodne skakalne tekme v Mariboru so se vršile ob ogromni udeležbi občinstva. Bilo je navzočih preko 5000 ljudi, izven mej pa še gotovo okrog 3000. Ob 14. je mariborski pomožni škof dr Tomažič v svečanem ornatu blagoslovil novo skakalnico ter je imel pri tej priliki krasen govor, poveličujoč božjo naravo in spodbujajoč športnike k intenzivnemu delu. Skakalnica je bila v iz bornem stanju, žal pa zaradi malega zaleta ni dovoljevala daljših skokov. Najdaljši skok dneva je postavil izven konkurence Mariborčan Juritsch, ki je skočil 2S" m, dočim so bili pri treningu izvajani tudi skoki nad 30 m. Kljub temu so doseženi rezultati prav odlični, kar potrjuje tudi dejstvo, da ni bilo niti enega težjega padca, niti kake druge nezgode. Rezultati so bili naslednji: Skoki: 1. šramel B. (Ljubljana) 230.3 točk od 240 dosegljivih. Izven konkurence je sKočid 27.5 m. 2. Palme (Lj.) 212.5, 8. Jakopič A. (Dovje-Mojstrana) 207.8. Izven konkurence je skočil 27 m. 4. Mušič Lj. (Maribor) 176.6, 5. Bolje (Ljubljana) 175.1, 6. šubic Milan 168.1, 7. Juritsch H. (Mari* bor) 135.8 I spremenila, v delniško družbo. — Tudi tovarna Hancrnag v Hannovru, ki »e je začela pred kratkim pogajati 6 svojimi upniki zaradi poravnave in je ustavila obrat, ie zopet začela delati. Ob koncu pr. m. je zaposlila okrog 1000 delavcev in uradnikov, ker je dobila precejšnja naročnin. Surov« olje iz lesa. švedska in žen krtka, znanstven« akademija je zgradila z državno subvencijo v Merienbergu poizkusni la bora torij, v katerem hočeio producire". surovo olje vz lesnih odpadkov. Nov svetovni rekord. Vozač Laoev je dosegel na motornem kolesu Norton 500 čem nov svetovni rekord s tem, da je prevozil 1000 milj v 54'8", t. j. e povprečno hitrostjo 178.835 km na uro. Placement avtomobilov v Rumuniji. V Rumuniji. 60 te dni objavili službene po datke o uvozu. Posnemamo, da ie b lo lani importirano vsega skupaj 1932 avtomobilov. Od tega števila je bilo 1577 avtomobilov ameriškega fabrikata. 355 pi evropskega. Piloti na Angleškem. Lani je bilo na Angleifcem vsega skupaj 2100 zasebnih pilotov. Vsekakor znak, kako je razširjeno angleško zasebno letalstvo. Nov 12 cilindrični avtomobil. Tor.arne avtomobilov Packard bodo v kratkem postavile novo tipo avtomobila na tržišče. Tokrat z motorjem 12 cilindrov.. r obliki v.v;,:,, „:..,. . Nova knjiga. Pred kratkim je izšlanova knjižica.. ki nosi naslov »Kako povečamo zanesljivost pogona in podaljšamo .trajanje avtomobila?«: Knjižico je izdala tt. Vacuum Oil Co. v Zagrebu ter jo daje brezpačno svojim odjemalcem Knjižica je zelo poučna in dragocena, posebno še ker našteva mnogoštevilne motnje pri-avtomobilskem pogonu m nas oouči o njihovi odstranitvi. Ošstala vsebina ]e posvečena vsem vprašanjem, ki so v zvezi s pravdno nego motornega vozila in obravnava v prvi vrsti važnost pravilnega mazanja v zvezi z ekonomičnim obratom Za boliš«1 -a-zumevanje je knjiga polna dvobarvnih, slik. Športne prireditve v aprilu. 3. aprila ho dirka avtomobilov za veliko nagrado Tu-nisa. 9. in 10. bo vztrajnostna vožnja na 1000 milj v Bresciii 17. Grand Pri* Mo-naca od 21. do 30 144 urna voznia ADACa. 24 aprila pa dirka avtom ob kov za kraljevo nagrado v Rimu. ŽENA V SODOBNEM SVETU Kriza družine V. Diferenciacija žene je povzročila, da je danes možna zakonska zveza na podlagi ljubezni, kajti zaradi gospodarskega razvoja je zakon prenehal biti zavarovalnica za življenje in zakonsko zvezo sklepata dva gospodarsko povsem enako stoječa, neodvisna človeka. To je pa nedvomno tako va-ztn moment, da je povzročil v medsebojnih •odnosih med možem in ženo temeljito iz-premembo, ki se ne očituje samo glede na rriaterijalne odnošaje. temveč tudi,glede na spolno in duševno sožitje. In to dvoje je predvsem važno, zakaj nedvomno more prinesti enakovrednost obeh partnerjev mnogo obogatitve in polepšanje v sožitje spolov. Sofija Lazarsfeldova pravi v svoji knjigi »Wie die Frau den Mann erlebt«: »Zakonska zveza more biti trajno srečna šele na podlagi principiielne neodvisnosti žene (od moža).« Vendar pa je resnica, da prinaša v praktičnem življenju v mnogih primerih ta pre-orientacija v medsebojnih odnošajih zakoncev dosti tragičnega, in sicer ne glede na to, da je žena preobremenjena z dvojno in trojno zaposlitvijo, da trpi zaradi tega družna. da »trpita poklic in materinstvo«. Gotovo je tudi vprašanje važno in tvori poglavje zase. Toda krizo zakona in ž njo ne jjosredno krizo družine povzroča pogosto tudi duševna disharmonija zakoncev. Po-s? aviten vzrok tej disharmoniji je v dejstvu, di je prišel iz dosedanjega tira sorazmerni razvoj moža in žene. ki je tisočletja odrejal nujno medsebojno razmerje, zlasti v zakonu. Ir. sicer je še! razvoj žene v močno pospešenem tempu, dočim je mož obstal v Svoji samozadovoljni poziciji neomejenega gaspodovalca. Gospodarski razvoj je prisilil ženo, da je iskala pogojev za svojo ma-terijalno eksistenco v poklicnem delu, torej nič več v družini, pri možu in pri starših. Ta korak pa ji je bil po večini znatno ote-ž&n ker je zadela na odpor moža. Morala si je priboriti postojanko za postojanko, da prišla vsaj do teh pravic, ki jih danes ima m od katerih je najvažnejša možnost poklicnega dela. Odpor, na katerega je naleteli žena, je torej vzbudil v njej borbenost, in to ie bilo njenemu razvoju vsekakor v prilog. Podžgal je njeno ambicijo: hotela je pokazati, da je v delu enakovredna. Treba pa je bilo v početku mnogo poguma in re-signacije. Skratka: žena je moraia temeljito oreorientirati svoje gledanje na življenje in na lastne odnose do življenja. In kar je ■zelo važno: vzporedno se je izpremeni! tudi 'ženin odnos do moža. Iz odvisnega, pasivnega bitja nastaja polnovreden človek, 'ki zahteva zase vse pravice do življenja. In kako je spremljal mož ta ženin r«z-*voj? Le razmerno malo se jih je zavedalo Velikega pomena, ki ga ima gospodarska in duhovna emancipacija žene za kulturni razvoj. To so bili le možje, ki so sami korakali z razvojem, večina pa je gledala na ženino borbo in njeno stremljenje k višji du-ievnosti skeptično, s posmehom, celo s sovražnostjo. Ni se jim videlo vredno, da bi se poglabljali v ženin duševni razvoj, zlasti pa, da bi izkušali vzporedit! svoj duševni sistem z njenim. Zato je v sožitju obeh nastal disakord. Okoliščine zunanjega, materijalnega žitja 9n so se razvile v tako smer, da je postalo fudi moževo stališče labilno, nesigurno: tla se rušijo pod nogami vsem. In danes ob polomu stavljene zapadnoevropske kulture se mora mož zavedati, da bo nova kultura zgrajena edino le na enakopravnosti obeh spolov. ~ Toda danes smo šele v prehodnem stadiju, katerega karakterižira ženino stremljenje k popolnemu razmahu celote njene bit-nosti in moževa tendenca k zastoju. To ustvarja med obema pojave, ki povzročajo duševno krizo zakona V vsakdanjem življenju se zlasti pri povprečnih zakonih vidijo ti vzroki kaj enostavni: mož hoče/še nadalje ohraniti pozo neomejenega gospodarja. često despota v družini, in ne more prenesti. da. bi imela tudi žena »kaj govoriti.« Ona lahko -služi, da lože shajajo, a da bi soodločevala. na to se »on« ne more privaditi. Gotovo je,, da danes žena ne prenaša vsega molče kakor nekdaj, zato pa je medsebojno odtiijenje mnogo pogosteje. Odtujenje med današnjimi zakonci pa prinašajo često tudi konflikti, ki so zgolj duševnega značaja in temelje na medsebojnem nerazumevanju, najpogosteje pa na nestrpnosti enega ali obeh partnerjev, zakaj v nobeni življenski skupnosti ni potrebno toliko toleranc in toliko obzirnosti kakor v zakonu. A do danes je bil po večini samo mož deležen te obzirnosti s strani žene in otrok, dočim se smatra danes tudi žena kot samostojen del zakonske skupnosti in zahteva, da tudi mož rešpektira njeno mišljenje in naziranje, njeno osebo. Ta nesoglasja se pa ne občutijo tako znatno, da bi povzročila resnejše konflikte, dokler med zakoncema prevladuje erotični moment Toda v vsaki ljubezenski zvezi pride prej ali slej čas, ko se erotično čustvovanje bolj ali manj ohladi. Kakor hitro se pa zakonska zveza občuti kot vez ali celo kot breme, tedaj nastopi kriza. To krizo izkuša Rosa Mayrederjeva (Dio Krise der Ehe) premostiti tako-le: »Z zmanjšanjem erotične harmonije se pojavi v človeku pripravljenost za nove odnošaje zlasti če nastopijo nesporazumi. Če se tedaj zaljubljenost ne umakne višji formi zakonske ljubezni, se zakon težko proti vi viharju nasprotujočih sil. če je pa dana možnost z obeh strani, se zakonska zveza lahko izr oblikuje v harmonijo višjih duševnih zmožnosti Vsak trajen zakon-se lahko smatra kot bolj ali manj srečno prestala. križa. Razmerno optimistično za današnje čase sodi o zakonu angleški sociolog Bertrand Russel: »Srečno zakonsko življenje ni nekaj nedosegljivega za dva kulturna človeka, četudi spada k temu cela vrsta pogojev. N'a obeh straneh mora prevladovati zaves enakopravnosti, fizične in duhovne harmonije in.soglašanje v naziraniu o življenjskih vrednotah. Če so vsi ti pogoji dani, smatram zakon kot najboljši in najvažnejši od-nošaj, ki je možen med dvema človekoma. Če pa; to doslej pogosto m bilo, je temu krivo dejstvo, da sta zakonca smatrala za svojo dolžnost in pravico, da prežita drug na drugega, če so pa vse možnosti za skupno življenje izključene, tedaj se morata mož in žena zavedati, da morata biti v svojem osebnem življenju svobodna brez ozira na stališče zakona (postave).« Zaprtje. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se naravna »Franc Jožefova« grtaščica uporablja pri nerednem iztrebljenju z največjim uspehom. Izjavi M voditeljic ženskega gibanja ob raz orožitveni konferenci ■' • --'• -C ... Margerle Corbett Ashby, London, predsednici Svetovne zveze za žensko volilno pravico in člaitf-ca arigl. delegacije na razorožit-veni konferenci: »Težave na svetu so danes v bistvu duhovne narave in duhovna-tema je tista, ki zatemnuje gospodarski pqlpžaj. Narava je tako radodarna kakor vedno: zaklade žita, kave in ijadfcoTia zavržejo ali zažgo. človeška moč ie velika in milijoni ljudi stoje pred dejstvom da je ni mogoče izrabiti. Razum, in iznajdljivost imata večjo ceno kakor kdajkoli in vendar za puste tisoči obetajočih mladih ljudi- upapolno visoke šole, da spoznajo, da jih ta'-mrzli svet ki Si> ga njihovi starši tako strašno zmaličiii, ne potrebuje. Mnogi faktorji delujejo za obči blagor, toda dobre volje ni, in dokler je ne bo. bomo videli postopno propadanje proizvodnje in trgovine. Izmenjavanje dobrin med narodi je ustvarilo blagostanje. Sedaj so obrati in banke zaprti, ladje in železnice prazne. Država za državo se obdaja z vedno višjim obrambnim zidom in neurejena trgovina vodi v kaos. Konference se starajo in razhajajo, moratoriji so dovoljeni in ugasnejo; dokler ne-dostaja dobre volje, umira zaupanje in strah prihaja neovirano kot edini vodnik. Odpomoč je enostavna in lahko izvedljiva: črtajte vojne dolgove, odrecite se reparacijam, omejite oborožeyanje, po bosta mir in blagostanje sledila zaupanju!« * I* * * * Irena Psmnenkowa, predsednica odbora Narodne ženske zveze na Poljskem: , ►Kaj in koliko lahko store žene za mir v tako hudem in zamotanem položaju? Zelo mnogo. Žena more in mora pobijati demagogijo, ki zastruplja srca- z nezaupanjem, s sovraštvom, z maščevalnostjo in napuhom; more in mora postati činitelj složnosti, razumevanja, zaupanja in harmonije. Njena propaganda in njen vpliv naj preprečita, da bi nastal položaj, v katerem je videti vojna tragična nujnost -,..-.. Nedvomno narašča obenem z napredkom civilizacij^ tudi število okoliščin, ki so povod vojni, prav tako števito in možnosti posameznih umorov. V barbarski dobi )e nosil vsakdo sam orožje in si je sam preskrbe! krvavo zadoščenje s tem, da je druge ob' vsakem polzubnem prepiru, ob vsaki razžalitvi ali pa, ker se mu je poljubilo, usmrtil. Danes so to na srečo redka hudodelstvi, ki jih zakon najstrožje kaznuje. Zakon obsoja vsako krvoprelitje, it ni bilo izvršeno v samoobrambi, . r:" Danes si ne moremo več misliti nfti reli-gijoznih ali dinastičnih bqjev, niti vojn, ki so jih vodili posameznik^..v. pustolovne svrhe. Vendar pa vedno obstaja možnost, da pod vplivom spretne propagande nastane vojna zaradi prestiža, rčvanie aii tako zva-nih ekonomskih vprašanj... Treba je torej storiti, le nor korak do razrešitve tega problema: kot je ubijstvo dopustno ie r samoobrambi lastnega življe- nja. tako bodf strašna vojna nezgoda dopustna in "upravičena le tedaj. £e v potrebno obrambo domovine ni drugega izhoda Edinost vseh mnenj v tem smislu bi pomenila že velik napredek, toda to stališče bi morali uzakoniti v formi prave mednarodne eksekntiv©., Tn se odpira plodovito .polje pacifističnemu delovanju sploh in delovanju še posebej.« Zakon o ženskem delo je v načrtu predložilo ministrstvo dela v Braziliji. Zakon govori o zaposlenju v trgovini in industriji. Člen 1. zahteva za vsako de'o enake vrednosti enako- plačo brez razlike spola, člen :2,. določa, da ie nočno delo od 11. ure po--ijoki do 5. igjntraj ženam prepovedano ra-Zien nekaterih V.zakonu določenih izjem. Zaščitne odredbe določajo največjo težo. katero žene fehko- vzdignejo. Zlasti se ozira zakon tudi na ženo v nosečnosti. Predaja prošenj za razorožitev na raz-f. »rožitveni konferenci se je vršila 5. t m. Ko je ga. Dingelmannova, predsednica odbora za razorožitev, ki ga sestavlja 15 mednarodnih ženskih organizacij, stopila na govorniško tribuno, da bi govorila v imenu 45 milijonov žen iz 56 dežel, so prišle v dvorano v sprevodu zastopnice ženskih organizacij vsega sveta in so po govoru ge. Dingelmannove izročile uradnikom tajništva konference cele gore seznamov s podpisi za mir. Skupno je bilo nabranih 8 milijonov podpisov, med temi 2 milijona v Angliji, po t milijon v Ameriki in Nemčiji in 485.000 na Češkoslovaškem. Francoski parlament je sprejel zakon, po katerem imajo francoske žene že pri pri-hodnjih volitvah v parlament aktivno Hi pasivno vofilno pravico. Zakon je bil sprejet z ogromno večino. Iz akvaristov« torbe O ribicah zunaj m dom*. Ko «o prišla v januarju top1ejši dn«ri, smo že mislili, da nam bo zima prizanesla in da nam bo mogoče početi z delom na terenu. In res sem brskal ob koncu januarja v Gornovem grabnu in ulovil som razne ribice in kebro. Iz snovanja novih načrtov in iz aanjaren ja o zelenih tratah in zaraščenih jarkih, polnih ribic, o lepih ka-lužnicah, lokvanjih in perunikah me je vzdramiLa zima, aneg m mraz. Kar hudo je akvaristu, ki gleda neusmiljeno delovanje prirode z njegovimi pridjubljeniroi ribicami. So jarki;' r katerih blato so se globoko 7-arfli korcslji, tinji, poteače, babice in činklje. Med zvenelim listjem vodnih rastlin so vse druge rbice. In ko čez noč pritisne mra*. Id zaledeni gladino, jim postane tesno.; drugega dne še tesnejše, dokler ne zaledeni voda do dna, kar sc v plitkih jarkih često dogaja. Nekatere ribice ee ie rešijo ▼ t/ato, večina pa ostane med Ustjem, ki ga obdaja led, in kmalu zmrznejo tudi ribice r ledenem oklepu. Pot«m se zarije mraz z ledenimi kremplji še dalje ln zajame hrošče in ribice v blatu, ki .se niao dovolj globoko zarili. Torej smrt povsod, sinrt s kristalnim ledenim te!e»=<*n, pokrita z belo snežno haljo m z dokrimi Kremplji, ki se zarijejo nevidno v vsa živa bitja, da jih neusmiljeno ugonobe. •' Ampak *«odra rofctf, ki seje-smrt, seje tudi---življenje. Po trdi, .hodi, - ledaraš zim; se napolnijo pomladi potočki in jai&i, in Icer je hribovje potegnilo vase vso vodo ekopnelega snega, brani z njo vse rodne žilice do jeseni, kar omogoči mlademu zarodu, da se razvije in da nadoknadi i&gube v pretekli zimi. Po milih zimah se pa jarki in potočki često posuše. ker ni dovolj vode v zemlji in često pogine polovica zaroda. Doma ▼ aefoni ribogojnici je pa ribicam dokaj dobra Ribogojnica atoji nekje nri oknu in voda se prav počasi ohlaja ic ne kuri« v sob L Valisnenje in sorodne rastline nehajo rasti, samo Mynophylium io Plodeja se dobro drž»ta in n« od jen jata z rastjo, das* je temperatura padla na -t-4 stopinj. V ribogojnici z mrzlo vodo ne potrebujejo ribice mnogo kisika ker počasneje dihajo in se tudi manj gibljejo. Glede krmi jena pozimi! pa stoji stvar takole. So ribofiojitelji. k- priporočajo krmljenje ribic «mo dvakrat ati trikrat na teden. Nisem tega nršljenja k<*r ribice ▼ ribogoinici morajo použiti ravno toiiko. kakor poeti, ker ae živij-n^ke arrbke niso tako spremenile kakor zunaj kjer ribice pod ledom v apatičnem polenu ree nič ne užijejo. Iz tega sledi da ie tudi n r, krm-iti ribice poleti dvatcrit na dan napačen. ker ikn ni potrebna nobena rezerva, kakor ribicam Z'jraj. ki gladu jejo 4 dobre mesece. Vsa vodna aotazen namreč ki iim storži kot hrana se zarije v biato. Torei hranimo rib;ce pozimi in poleti enkrat na dan V hladnejši vodi jim da; prej malo več kakor manj! Tako sem storil tudi to »imo y kateri so mi ribice p rezi m i le v nezakurjeni sobi. Pokosil sem valimerije. ker »bsorbtrajo pozimi baz noč preveč kisika. Samo Myrioiphyl-k*n sem pustri. ker raste tudi ▼ mrzli vo-ii in ker ne zahteva mnogo svetlobe. Stanovalci ▼ ribogojnici so bih: rdečeperka. pi-sanka. pisanci. globocek. črnooka. pohre, činfclia, pezdirki. polzače, babice, klini. fclenči»f. zelen'ka. kureslii piškur m per-Selj. Od polžev so bili zastopani: korenči-ca. evitek in ka'užr«ica. Tudii školjke ni manikalo. drugače bi vznejevoljil pezd rka. k> se brez nje ne počuti domač. Razen piškurja (4 cm dolg), ki se je takoj zaril ▼ pesek. 60 se zarile v početku tudi 3 polzače. Ker se pa temperatura ni znižala >od 4 stop. in ker se gladina ni zaledenila so prišle zopet na dan. Tudi koreselj je v početku neleako ohromel in se ni ganil vz svojega kotička. On postane v mrzli vodi k*j hitro apatičen. Vse ostale ribice «o 6koro vso ztoo plavale po ribogojnici, res da ma!o bolj leno. toda mirovale niso. Peršelj je bil vedno živahen in je ?£*to priplaval pod g!ad;no, da sti og'eda manjše ribice, ki jih je dokaj rad ščipai. Ce je oa dobil nastrugano meso, se je bitro pomiri! in šel v svoj kotiček na prebavo. Ker sem vitdno čistil dno z natego in ostrugal tlge s stekel, «e niso razvili nobeni paraziti in vse je ostalo Čilo in zdravo. Kako prijetno je negovati naše tn sploh mrzlovodne ribice! Ni treba pariti na temperaturne raziike, tri potrebno ogrevati vode rn trositi električnega teka. Brez skrbi si, nobenega umiranja ni, kakor često pri eksotih poamii (in eksoti stanejo precej!). Vse ti ostane sveže m zdravo A neobhodno je, da vsaj enkrat na te.den očistiš dno, da ostrugaš alge in vsaj enkrat na mesec moraš razredčiti pregoeto rastoče rastlin«. Priporočam torej za ribogojnico domače ribice,' ker so efcromne, trpežne m po!eg tega poceni. . O^ S. Perrijci ne smejo Iz države Perzija je pred časom vso trgovine mejah svojega, ozemlja podrfevila. Izvoa in uvoz je podvržen od takrat strog-i kootro-II. Zdaj je izšla prepoved, ki zabraajuje Penajcem fasseljevanjp. Zadevna naredba je taJro stroga, da zabrknjuije perzijskim državljanom vobče prestop državne meje. V poučenih krofih prs.vijo, da je vladna naredba naperjena v prvi vrsti proti romarjem; ki so Obiskovali Meka. dŽSVUENJE IN SVET« MALI OGLASI Službo dobi Vsaka *®se<3® M (»i: Ul vioo. Kašl-or pove o^!. oddtfek »Jutra«. 6072-1 Šiviljsko učenko •prejn-iam Naslov * rddelkn »Juto«. 007-3-1 Službe išče Vtmk* boMda M par, m d«j«aj« utriev« t* lifr* pa • UL (S) Oskrbnik šofer • kmet. ioJo. yei,letiH. prakso, »ienjen. Soli stal iio službo. Pooodbe p'»d »Oskrbnik« na oglasni »d 4e!elc »Jutra«. SS662 Hotelska kuharica pM-fetotn«, 1*6« i* t»ioj enako tliržbo v restavraciji Katrior v -»ini-ir >ddelkn »Jut-- 5699-2 Gospodična ia K»č»vja, podtes« ta o«iki-i-t<»rina, sme^oa ilu-venščioe in aemždin«, nsinešoenje v drgoviai sa prodajalko. P.>riudt>e pod šifro »Začetnica« r«a e^l««. »J.jt.r»«. 3H75-2 Pouk 1 ota; ae trn jaaj» a^skn« m titf S D*«. G»<«M. U taserak«^ ssfe tej® nat« Ztl par: n tifrv 4iM- jm|» mtaf 8 Uk. («> Camernikova šoferska šola ijobijaaa, Ouaajsha e. 56. Prva oblastveno .ioaceeijo lirana. Prospekt 15 2astonj — pišite pe.nj! 0 6 e s e f -»prejema t lik is s, Sil Prodam »f. pm 1 Dt> beseda; m da jaaj« ta SUra • Ka. — OffJadd •oeiatlKiga (sač*ja tu ka beaotia SI m dajanj« aa«i pm 50 car beeeda. Za t* ja«J* a»3Je*a afi ia titre • aaumna » (3<1) Kolo dobr« ofera-njeno po spod ia eeai prodam. Na ogled v gostilni »Bavarski dvur« Dunajska oaeta Stev 31. Pohištvo Vsaka botecla 1 Din: ■a dajanj« naalora di «a Sifr« pa S Dia. (13) Črno jedilnico iedtim-dt-.lt«>. skoraj novo ■jrodaia za polovico c«iio SasIo>v v ogisai»£,ffl o-ddelko »Jutra«. tKJSo-12 Kapital ▼aafca ea ia^aja a» Mw tm $ Dia. ft« 1 Družabnika podjot&ega, e kapitalom. i&Sera »a novovpeljano iohroidoS^ podjetje. Na »lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5048-16 Lokali Vaa*a »eaMla I Dia, * 4a*M» m*-m ali aa Mi* p* t Oto. 0») Vinotoč ali delikateso takoj prodam radi odpo tovanja. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 0031-19 Posest a Dia. m Enodružinsko hišo pripravno »a. mesar, obrt, bliau klavnic« v Ljubljani ugodno prodam. Naslov v ogiaanoa oddelka »Jutra« 5850-20 Manjše posestvo na deeeli bivše štajorske kupim. Ponud-be na ogla«, oddelek »Jutra« pod iifro »Taiajžnj« iatplačil««. 5741-30 Hiša ^^ r Rtržai dolini asin. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra kup 6ija«. 5098-20 Stanovanje Vnka btmOm 1 Dta: aa U)*m}* aaaUva ali m iltrm pa • Dia. fSl) Stanovanje •I soi>. z vsemi pritikliaa-md. tepo urejeno, v »redi-n-i mesta oddam. Naslov v oglasttem oddelka »Jutra« 6131-31 Stanovanje r t. gudotr., Š »obe. ka-binot, kops.'tm