Uredništvo fn opraoništvo:
Warlbor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljck, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govorili T*rik dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Itaroünina listo:
Celo leto...................f2	k
Pol leta....................  6	K
Četrt leta.................. 3	E
Mesečno..................... 1	R
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K,
Inserati ali oznanila se radunijö s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
St. 76.
Maribor, dne 6. juiija 1910.
Letnik II.
Voliloein
gornjegrajskega, šoštanjskega, slovenjgraškega in marenberškega okraja ter kapeljske in gradiške občine!
Za sijajno mi izkazano zaupanje izrekam svojim cenjenim 1 volilcem,j ■ ki so vkljub vsem' spiletkarijam nasprotnikov in liberalnim lažem zvesto vstrajali ob strani Kmečke zveze, svojo najiskrenejšo zahvalo s trdno obljubo, da se bom vedno vestno trudil v zvezi z drugimi poslanci Slovenske kmečke zveze krepko in vstrajno delovati za gospodarski blagor in narodni napredek spodnještajerskega slovenskega ljudstva.
Maribor, dne 5. julija 1910,
Dr. Karl Verstovšek.
državni in deželni poslanec,
Zavednosti cast. — Liberalizem strt.
Zidrava ljudska misel praznuje sijajno zmago. V okraju, ki je veljal za domeno gnilega. Škodljivega in frazarskega liberalizma* je zmagaj naša demokratična!, '< s krščansko in narodno mislijo prepojena zavednost. Vsa Slovenija se raduje te lepe zmage in navdušeno pozdravlja neustrašene bojevnike.
Akoravno imamo tedaj vzrokov dovolj, vendar nočemo zapeti prekipevajočih slavospevov r in himen. Čas je preresen in ne dopušča, da bi se spuščali v idealne polete in izgubljali tal pod nogami. Ostati hočemo pri realnosti in stvarno premotriti razmere.
Ni Še dolgo tega, odkar so se začeli pri nas na Spodnjem Štajerskem ' čistiti duhovi ' in si je pričela zdrava naša misel,; ki je slavila drugod že slavlja, sloneča na katoliški in narodni zavesti našega ljudstva, pridobivati tal. In ko je bil enkrat položen temelj, potem je Šlo hitro in krepko naprej. Solzavo In sentimentalno nadstrankarstvo, i ki je bilo pa že od nekdaj v resnici samo prikrit liberalizem, se je še-le sedaj pokazalo v pravi luči. Ovire, ki so se^ zdele poprej vsakemu, ki je poznal faktični položaj,, nepremagljive, so postale mahoma manjše. Vsakemu, ki se ni dal popolnoma omamljati in uspavati ( od lepo zvenečih fraz slogaštva, in je imel Jie nekoliko last-
ne sodbe, je bilo hipoma jasno, da so gotovi ljudje dvigali in slavili prapor edinosti samo radi tega, ker so lažje in vspešnejše ribarili v kalnem.
Sentimentalni, nedelavnost in komodnost vzbujajoči polumrak je izginil in napočil je dan, jasen in čist. Ljudstvo, f ki je bilo ' že do grla sito praznih in votlih fraz,V se je razveselijo,; se krepko otreslo raznih izsesa,lcev in odločno stopilo na plan. Kmečka zveza je hitela,< od zmage do zmage, Prejšni „nad-strankarji“ so sicer odložili svoje krinke in so se vrgli bolj odkrito v boj, a nič ni pomagalo. Zdravemu, poštenemu ljudstvu ne bodo zastavljali razni liberalni frakarji zmagovitega pota.
In zopet lahko biležimo mogočen korak naprej. Zavedni naši volilci so obračunali s preperelim liberalizmom v njegovi lastni trdnjavi' in mu odkazali prostor, ki mu gre pri nas in povsod drugod. Načela, za katera se borimo, so s svojo lastno energetiko, brez kakega zunanjega pritiska, včinkovala in vrgla liberalizem fn vso njegovo nečedno tovarišijo ob tla.
Liberalci so dobro vedeli, da se jim gre za biti ali ne biti, in so napeli vse sile. Liberalni advokati in škrici so se vzdramili iz svoje otrpnelosti, pozabili za hip na svoje osebne interese in Šli na delo. Liberalni magnati ffn oderuhi so se ponižali in pričeli stiskati roke volilcem, ki jih navadno oholo prezirajo. Liberalni < učitelji so se spomnili, da jim liberalna stranka1 obljubuje nebesa že na zemlji in so pridno začeli organizirati razne nezavedne elemente in hujskati proti nam,
Ker je bila nevarnost velika,, 1 so liberalni ul-tra-narodnjaki pogazili v blato vse svoje narodno prepričanje in so se zvezali z Izdajalskimi šta.ierčijfanci in z nemškutarskimi socialdemokrati. Nič se niso brigadi za slabe posledice, M jih mora roditi taka propala in nemoralna politika. Pred njihovimi očmi je lebdel samo strankarski egoizem in na račun tega bi radevolje prodali vse.
In kakšnih sredstev so se posluževali'? V svojih listih, ki so jih pošiljali okrog kar na kupe, so razširjali najpodlejŠe laži'1 in vstrašjili se niso celo gnusnih osebnih napadov, samo da bi izpodkopali zaupanje v našo stranko in njenega kandidata, yes volilni okraj iso direktno preplavili z brezštevilnimi letaki, k]i so nedosegljiv rekord ' liberalne lažnjivosti. Svojo firmo so zatajili in sleparili so z izposojenim, našemu podobnim podpisom, samo ' da bi koga preslepili.
Terorizem, ki so ga vganjali liberalci, je naravnost nepopisen. Liberalni magnati so gnali svoje ljudi kakor tropo brezumne živine, na: volišče. Kdor
si je pa drznil imeti lastno mnenje, temu so grozili s pobojem. Že nam dohajajo od vseh strani poročila, ki nam slikajo liberalno početje v tem smislu in nam povedo o marsikaterem sleparstvu, ki so ga; zagrešili nasilni „neodvisni kmetje.“ -
Končajmo s temi sramotnimi dejstvi! Pribijemo samo, 'da je ogromna večina našega, ljudstva tako zdrava in poštena, da taka sredstva in tudi vino, meso in podkupovanje več ne vlečejo; f in to je, kar nas posebno veseli in navdaja z upanjem za bodočnost. Ce je bilo v našem ljudstvu pri takih razmerah vendar še toliko razsodnosti in zavednosti, da se ni pustilo vloviti na lim in se je, otreslo liberalnih okov, potem gojimo opravičeno zaupanje, da je liberalizem na Spodnjem Štajerskem za večne čase strt. Šopiril se bo mogoče še nekoliko časa v onih krogih, ki se delajo, kakor da so vzeli inteligenco v zakup, so pa neumni kakor noč, priprostega ljudstva pa ne bo 0-kuževal več. Živeli zavedni volilci!
Sijajna dr. Verstovšekova zmaga.
Slovenski liberalizem je zadelo zasluženo plačilo. V dosedaj liberalni domeni je naše vrlo ljudstvo s skoro dvetretjinsko večino ' izvolilo za svojega poslanca kandidata Slovenske kmečke zveze fdr. K. Verstovšek a.
Po došlih informacijah je dobil naš kandidat 3179 glasov, ' nasprotni Kac pa samo 1730. S 1449 glasovi večine, torej s skoro dvetretjinsko večino, je izvolilo ljudstvo našega kandidata. To je zadnji in smrtni udarec liberalizmu na Spodnjem Štajerskem.
V naslednjem nam došla poročila:
G o r n |f e g r a j (s k i okraj.
	Dr.. Verstovšek	Kac
Kokarje	68	34
Ljubno	200	55
Luče	222	16
Nova Štifta	106	31
Gornjigrad trg	51	51
Mozirje trg in okolica	152	71
Rečica	233	87
Bočna	154	85
Soštanjski	okraj.	
St. Janž na Vinski gori	79'	32
Smartin na Paki	137	.21
Skale	93	34
PODLISTEK
Se enkrat: Slovenci v sveto deželo.
Cas prvega slovenskega romanja v sveto deže lo se vedno bolj približuje. Dne 2. septembra odru nemo. Nista več dva meseca do odhoda. Za tako daljno in številno potovanje je pa treba vse pravočasno pripraviti; ne gre se zanašati na zadnje tedne.
Kot zadnji čas za priglašanje je bil določen
15.	julij. Ta rok bo kmalu potekel. Število pa še ni polno. Do 1. julija: se jih je priglasilo (pri primeroma zelo skromni agitaciji) priblijžno 4001 Najvišje število romarjev pa je določeno na 536. Torej je prostora najmanj Se za 136 romarjev. In Iteb nam še manjka.
Zato podaljšamo rok za priglašen je do 31., to je, do konca julija, ter se obračamo Še enkrat do vernih rojakov po vseh slovenskih, pokrajinah: Pridružite se svetemu potovanju! Kdor pa sam ne more iti, naj skuša kaj pripomoči k uresničenju lepe ideje slovenskega romanja v sveto deželo in naj prigovarja takim, ki jim je mogoče iti, da naj se pridružijo. In zlasti Še prosimo, naj se priglašajo v obilnem številu možje in mladeniči.
One pa, ki se mislijo priglasili, prosimo, naj nikar več dolgo ne odlašajo, marveč naj se priglase takoj, ker je zadnji čas.
Nevarnosti na morju se ni preveč bati, ker več nesreč se na morju 'ne pripeti, kakor na suhem. Doslej Še ni bilo slišati o kaki nesreči romarskih parnikov v sveto deželo.
Nekateri vprašujejo, ce bo v sveti deželi treba mnogo hoditi. Na to odgovarjamo, da ne bo nikake dolge in težke boje.
Nekateri strašijo, da bo poleg določene svote, katero vsak naprej plača, itreba še enkrat toliko odšteti. To je popolnoma neresnično. Kdor ne bo hotel k 'Jordanu iti, ne bo imel skoro nobenih drugih stroškov, 1 razen za spominke, (Vožnja k Jordanu stane 25 kron.
Dalje se je slišalo, da bo treba vožnjo nazaj še posebej plačati. Tudi to je docela izmišljeno.
Kateri hočejo potovati 'dalje v Galilejo In Egipt, naj se priglase posebej.
Romanje je zagotovljeno že sedaj; a da bo naš slovenski nastop častnejši, zato prosimo vse, ki se za to stvar zanimajo, da pripomorejo, da bo število naše polno in da bo tudi Število moških primerno veliko.
Iz istega vzroka pa bi bilo želeji, f da bi^ se v večjem Številu pridružila vernemu ljudstvu tudi naša verna inteligenca, } kakor je Jto vedno pri vseh ino-rodnih romanjih. Zadnjega romanja katoliških Nemcev se je udeležil celo nemški prestolonaslednik in dva bavarska princa. Ce že nimamo princev in tudi ne drugega plemstva, naj bi vsaj plemstvo inteligence slovenske ne zaostajalo v verskih pojavih in vajah za drugorodnim!
Vsa potrebna navodila (glede obleke itd.) se bodo podala božjepotnikom v posebni knjigi, ki je že v (tisku In jo bodo dobili v roke v teku enega meseca, da se lahko pravočasno pripravijo za na pot.
V Ljubljani, dne 1. julija 1910.
a	Romarski odbor.
*
Modernizem nemških teologov razkrinkan.
Friburg, 2. julija.,
Papež Pij iX. je izdaj encikliko Editae saepe' Dei ob priliki 3001etnega jubileja kanonizacije svetega Karola Boromeja, kardinala in nadškofa milanskega, Papež proslavlja tega izrednega cerkvenega škofa, apostola ' v pravem pomenu besede, hašteva njegove velike in neštete zasluge za sv. cerkev, za oživljenje verskega in cerkvenega duha in življenja.
Velike zasluge ima tudi za nemško Švico. Ker je živel sv. Karol ob času reformacije (f 1584), govori papež tudi o principih in sredstvih prave cerkvene reformacije, nasprotno pa tudi očrta krivo, napačno reformacijo, ki ni v duhu sv. cerkve, kakorši na je bila v času sv. Karola.
Citati, ki so vzeti iz svetega pisma in iz pisem sv. Pavla, so prav krepki. V kratkih besedah opiše papež, kak je bil takrat duh časa, posebno, kaki so bili reformatorji, ki so se čutili poklicane, reformirati sveto cerkev. Papež je to popolnoma objektivno referiraj, kar poroča vsaka zgodovinska knjiga.
Toda to je bilo, kakor da bi pehnil v sršenovo gnezdo. Znan je rek: Roma locuta, causa finata, a tukaj je bilo ravno narobe. Se-le sedaj se je začel pravi boj proti encikliki. Vsakemu je znano, kako so besneli nemški protestantje; govorilo se že je o novem kulturnem boju.
Na Saksonskem so protestantje od kralja (katoličana) celo zahtevali, da mora prestopiti k protestantski veri. Znani Dernburg se je drznil blatiti častitljivo osebo svetega Karola in njegove velike zasluge.
Šoštanj okolica	78	133
Topolščica	58	42
Velenje	156	61
St. Ilj pri Gradiču	92	4
St, Andraž pri Velenju	117.	1
St. Florijan	28	17
Sl-oveujgr&Ški	okraj.,	
Stari trg	47.	33
Golavabuka	51	41
St, Ilj pod Turjakom	48	44
Mislinja	»i	69
St, Janž	28	12
Legen	68	m
Smartin	80	172
Smiklavž	28	52
Otiški vrh	29	62
Pameče	84	•
Podgorje	47.	48
Razbor	46	8
Sele	4	23
■' MarenberŠki okraj.		
Sv. Anton na Pohorju	2	76
Brezno	10	2
Janžev vrh	10	53
Sv. Primož na4 Muto	44	4
Remšnik	58	9
Vuhred	7	54
Ribnica	20	81
‘ > 1	J • ;, : ■ i	iSflhü
Gradišče	22	123
Zasedanje odgodeno.
Današnja ' uradna „Wiener Zeitung“ prinaša komunike, ki pove, da je državnozborsko zasedanje odgodeno. Naša vlada' je zopet enkrat izbrala od dveh sredstev za njo ugodnejšo — poslala je parlament na počitnice, mesto da bi sama šla.
Vlada’ bo, zopet gospodarila po znanem slova-noiobnem načinu naprej. Kot prijatelje ustave in parlamentarizma bi nas morali tak zaključek f državnozborske kampanije žalostiti. Pri sedanjih razmerah je pa stvar popolnoma, drugačna in mi smo primorani, odgodonje zasedanja z navdušenjem pozdravljati.
Naši poslanci ne morejo in ne smejo več dopuščati, da bi se preko njih reševala, vprašanja, ki se tičejo naših najvitalnejših interesov.' ih da bi se iz naših kulturnih zahtev norčevalo. ( Mi ( 'Jugoslovani smo tu, — ako mogoče to komu ni (ljubo, nas nič ne briga >— in. hočemo, da se nah upošteva, Ako se tega noče storiti in se nam hoče prizadjati novihj krivic, potem je boljše, da stoji vse parlamentarno delo, kakor pa da bi se vršilo na naš račun,, „Preko nas in proti nam ne.“, to je naše in naših poslancev geslo. Ker so ga zopet enkrat zmagonosno izvedli, zato jih toplo pozdravljamo in se jim iskreno zahvaljujemo.
Ko; so pričeli naši poslanci z obstrukcijo, je zarohnela nemška javnost in je ošabno pozivala, naj zlomijo ]to „frivolno“ obstrukcijo, Nemški listi, so upali, da bodo postali naši poslanci pri prvi grožnji pohlevni kužki in bodo zlezli pod klop. A .motili so se korenito. Ž& po prvih udarcih naših poslancev se je začela krhati slabo znana jvečine«. In od dne do dne, od seje do seje, je bil kaos na strani vladne* 1 2 * 4 večine večji. Nemško-nacionaini režim, ki so ga dosedaj tako zvesto podpirali Poljaki, ni dal občutiti, svoje pesti samo drugim Slovanom, ampak se je konečno obrnil proti svojemu zavezniku. Vlada naenkrat ni hotela nič slišati o gradbi kanalov, f ki jih je Koerber Poljakom zagotovil. To je bilo, tudi mirnim Poljakom preveč. Napravili so oster afront proti vladi in zmede so postale hipoma Še večje, nerazrešljive.
Protestantje v Švici niso zaostali v tej gonji, kar iz sebe so bili. Njihov organ „Bund“ je pisal kar nesramno proti encikliki in papežu. Dočim so se razburjeni duhovi v Nemčiji že zopet pomirili — kakor se kaže, je vse zopet pri starem — tukaj v Švici še nikakor nočejo mirovati. V svoji neumnosti in sim-pliciteti se Še vedno zaganjajo v encikliko in naprej besnijo; na vsak način bi radi provocirali kulturni boj. 'Jeden kanton je zopet obnovil zastarel placet. Simptomi niso kaj veseli. Na vprašanje, ali so imeli in imajo protestantje k temu povod, odgovorimo negativno.
Protestantje so pri tem popolnoma prezrli:
1.	da enciklika opisuje genezo reformacije in pa ne sedanji protestantizem;
2.	ustanovitelji novih verskih konfesij so postopali popolnoma radikalno in napadali brezmerno sv. cerkev v spisih in dejanju;
B.	citati, katere navaja papež v svoji encikliki, so bili ali napačno in sovražno prestavljeni ali enostransko in brez konteksta;
4.	enciklika je popolnoma verska zadeva in ne versko-politična.
Toda moja naloga ni pisati o encikliki; nas bolj zanima to, ka,ko so se obnašali pri tej priložnosti nemški modernisti. Njihov organ („Das neue Jahrhundert“ je vrgel ob priliki’ boromejske enciklike masko od sebe — ako sploh kedaj — in njihov modernizem se je pokazal v pravi luči, jasnejši kot soln.ce.
V članku „Rimska drznost na vrhuncu“ pokaže prej imenovani organ svojo virtuoznost v zmerjanju in psovanju. Človeku se zdi, da bere spise, ki so pisani v tonu Lutrovem .
(Konec prihodnjič.)
V	ta trhneli kaos je pa butala dosledno in nevzdržno slovenska obstrukcija. V zavest^, da se bore za sveto stvar, fe bila odporna sila naših poslancev nezlomljiva in v začetku korajžno-kričava, večina se je vedno hitreje umikala.
Včeraj dne 5. julija ' je pa prišlo do popolnega poloma. Vjlada je uvidelaJ da bi doživela v plenarni seji hud poraz, zato je hitela z odgodenjem. Včeraj zvečer je imel ministrski svet sejo, vj kateri je sklenil odgodenje.
Vlada, ki tako rada povdarja, kako sveto čuva parlamentarizem, je rajši poslala (domov parlament, v katerem nima več večine, kakor pa da bi Šla sama. A zasluženemu plačilu vendar ne bo ušla, Ako se je rešila Še za par mesecev, naj bo. Teh pan mesecev lahko Še počakamo. Naše ljudstvo stoji kakor en mož za našimi' poslanci in odobruje njihovo odločno postopanje.
Nadomestne ■' državnozborske volitve 1 so jasna priča, da je ljudstvo sito vednega robotarjenja in pa hlapčevanja in zahteva svoje pravice«, Pri teh razmerah hladnokrvno gledamo v bodočnost. Naj pride, kar hoče, naše poslance, ki črpajo iz nevsahljivega vira ljudske moči, najde pripravljene.
To prepričanje si pridobiva vedno več tal tudi v nemških krogih. Tudi oni vidijo razsulo, vj katerem se nahaja vlada in večina, tudi oni spoznavajo, da po tej poti ne gre dalje, zato pa rohne in se ogorčeno srde nad našimi poslanci, ki so z doslednim in energičnim delom dokazali nemoralnost in krivičnost sedanjega Ostema.
V	prvi vrsti divjajo nemški nacionaloi, ker se boje, da bodo zanje vendar enkrat minili dnevi neomejenega gospodarstva.
A nas vsa ta jeza nič ne vznemirja. Mi vemo, da pravica mora prej aji slej zmagati nad korupcijo in nasiljem in lahko čakamo.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 4. julija.
Generalna debata končana.
Današnja seja se je vršila • v znamenju kompromisa. Akoravno ni bilo potrebno, je poslanec Gostinčar vendar precej dolgo govoril, samo da je pokazal bojazljivi večini, kako nič se ne plašijo boja, in koliko moči imajo obštrukcionisti.
V	začetku seje ' je izval dr. Korošec formalno debato, ker njegovih 150 resolucij skih predlogov ni protokoliranih.
Za dr. Korošcem je imel besedo (poslanec Gostinčar. Koncem svojega govora je stavil 184 resolu-cijskih predlogov.
Nato se je oglasih k besedi 'češki socialni demokrat Nemec, ki se je popolnoma po nepotrebnem zadiral v Slovence, češ, da delajo proti parlamentarizmu in pomagajo samo vladi, ter se ni popolnoma nič oziral na dejstvo, da se borimo za naše najvišje kulturne zahteve.
Govorili so še Stanek, Pi'Jtoni in Choc, nakar je bila razprava prekinjena in seja zaključena.
Prihodnja seja jutri ob 10. uri.
Najprvo bodo na vrsti faktični popravki, potem se prične specialna debata.
Ker obsega vladna predloga pet paragrafov in ker k vsakemu posameznemu odstavku lahko govori vsak obštrukcionist, f je konec obstrukcije V odseku, ako prištejemo še okoli 500 že vloženih resolucij in izpreminjevalnih predlogov, res nedogleden.
Stali Š č e P o 1 j a k o v še dvomljivo.
Vse z napetostjo pričakuje, bodo li Poljaki v-strajali < pri svoji opozicione,Ini taktiki, ali se bodo, seveda proti bogati nagradi, zopet udinjali nemškemu režimu.
Danes popoldne je imelo Poljsko kolo daljšo sejo, v kateri pa še ni prišlo do definitivnih sklepov.
Seje, je bila zelo živahna. Posebno je razburijo poslance poročilo predsednika Glabinskega o njegovi konferenci z baronom Bienerthom. Poljaki zahtevajo nič manj in nič več kakor 250 milijonov kron za vodne regulacije in za zgradbo kanalov v Galiciji, ako bi se ne izvršili kanali, ki so bili pod Koerberjiem zagotovljeni. 'Država je že. itak, v silnih finančnih stiskah in baron Bienerth, ter finančni minister ne vesta, kje vzeti denar, vendar sta pa obljubila 112 milijonov, ki naj se pa razdele na vse 4 prizadete dežele: Nižje-Avstrijsko, Moravsko, Slezijo in Galicijo. Po tem načinu bi na Galicijo odpadlo samo kakih 50 milijonov kron. tTo pa Poljakom ne zadostuje (in so vsi ogorčeni.
To razpoloženje se je tudi izrazilo v seji. Večinoma vsi govorniki so nastopili proti vladi in zahtevali prehod v opozicijo.
Poslanec Korytowski je bil s svojim predlogom, naj se pogajanja nadaljujejo, skoro osamljen. Odločitev bo padla bržkone jutri.
Dunaj, 5. julija.
Napetost narašča. — Kriza akutna,
^Vse nervozno pričakuje izida iz sedanjega nevzdržnega stanja. fTa mrzlični vzduh nekam čudno vpliva na živčevje ih vse je nekam razburkano in razdraženo.
V	proračunskem odseku se obstrukcija 'dosledno nadaljuje.
Danes je najprvo govoril dr. Korošec, ki je kot zapisnikar prečltal zadnji Zapisnik. Ker je prečite,!
tudi vseh 184 od poslanca Gostinčarja t vloženih resolucij, je trajalo čitanje od 10. ure predpoldne skoro do 1. ure popoldne.
D r, Hočevan popravlja slovenski, —
Baron Chiari demisionira,
Po prečkanju zapisnika so prišli na vrsto faktični popravki.
Najprvo se oglasi 'dr, Hočevar, ki i popravlja slovenski.
Po opetovanem opominjanju, naj govori nemški, za kar se dr. Hočevar seveda ne zmeni, izjavi predsednik baron Chiari, da noče več predsedovati temu osem-jezičnemu zborovanju in prekine med največjim nemirom sejo. Vse je presenečeno in nervozno. (Kriza je postala skrajno kritična.
Slovenci ne odnehajo.
Po nekolikem odmoru se seja nadaljuje. Večina je hotela izsiliti volitev predsedstva, a qpozicija je to naka.no s hrupom in Šumom preprečila. /Predlog za konec seje je bil pri komaj sklepčni seji konečno odklon jjen.
Za Jem nadaljuje poslanec dr. Hočevar svoj slovenski popravek. Ko je po večurnem popravljanju ob 6. uri zvečer prenehal, je podpredsednik Mastal-ka zaključil sejo.
Posvetovanja,
Med tem ko se je to dogajalo v proračunskem odseku, so se vršila nepretrgoma posvetovanja in razne konference.
V	nemški narodni zvezi so vzeli Chiarijevo demisijo na znanje. Chiari sam je naglašal, 'da sprejme predsedstvo samo pod pogojem, da se v proračunskem odseku ne sme govoriti drugače ke.kor v nemščini. (No, no! Predno se bo ta arogantna zahteva uresničila, bo preteklo Še marsikaj vode.)
V	Poljskem klubu so nastopili! tudi vj današnji seji ostro proti ministrstvu. Do konečnega rezultata pa Še ni prišlo in je bila odločitev) preložena na jutrišnjo sejo.
■Z? a s e d a n j e o d g o d © n o.
Kriza se pa ni poznala danes samo v proračunskem odseku, ampak tudi v drugih odsekih. Dva sta bila nesklepčna, narodnostni in( finančni podod-sek sta se pa odgodila. Vsepovsod se je javila akutna kriza.
Ker so Slovenci izjavili, da nočejo prenehati s slovenskimi govori in ker so Poljaki v nekaterih odsekih že potegnili z opozicijo, je bilo pričakovati, da se bo vlada poskušala otresti nevzdržnega položaja.
In res. Okoli 7. ure se je sešel ministrski svet že drugič in kmalu potem se je raznesla v parlamentu vest, da je zasedanje odgodeno in da bo tozadevni oficieftni komunike prinesla že jutriŠjnja „Wiejner Zeitung.“'
Zmaga obstrukcij e.
Vsi iti dogodki so silno razburjali vladne stranke. Samo obštrukcionisti so bili mirni in odločni. Zaupajoč v svojo moč in brez strahu pred kakoršnokoii odločitvijo so hladnokrvno čakali f na konec tragikomedije, ki jo je vprizorila vlada in oholi Nemci. Padla je odločitev.i Zmaga J opozicije; f je bila popolna. Proti njeni volji se ne bo več vladalo.
Ali se po sedanjih dogodkih merodajni faktorji še ne bodo spametovali? Skrajni čas bi bil!
Nadomestna državnozborska volitev.
Ker je dalmatinski poslanec Bulič v Splitu odložil svoj mandat, je potrebna nadomestna volitev za državni zbor.
Med pristaši hrvaške krščansko-socialne stranke in pravaši je bil dne 1, t, m. z ozirom na nadomestno volitev sklenjen kompromis ter za skupnega kandidata postavljen f občinski zdravnik v Imotskem in deželni poslanec dr. Josip Mladinov.
Demokratska in hrvaška stranka pa sta že preje sprejeli kompromis in postavili dr. Smodlako za svojega kandidata. Toda mnogo' J članov Hrvatske stranke, plasti pa krščanski socialci, $ (nikakor niso bili zadovoljni s to kandidaturo, ker je. dr. Smodlaka, kakor znano, svobodomislec.
Tako je sedaj prišlo do kompromisa med njimi in pravaši in do dr. Mladinova protikandidature za državni zbor.
Pri volitvi, ki se je vršila dne 4, julija, je bil izvoljen dr, Smodlaka, z 4300 glasovi.
Raznoterosti.
Imenovanje. Dr. Ivan Prijatelj, asistent na dvorni knjižnici, je imenovan za pristava pri istem uradu.
Iz iinančne službe. Prestavljeni, so: finančni komisar dr. Ferdinand Gplustil, davčnij referent pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu.i k okrajnemu glavarstvu Maribor; računski oiicijaj Anton Cankl iz Brucka v Maribor; računski asistent dr. Fridrih W'esely k okrajni finančni direkciji v, Maribor; davčni asisltienjt Gustav Schwa,rčnik; ©d davkarije v Šoštanju v Rogatec; davčni asistjent Karli Reicher iz Konjic k davkariji v Maribor; Gustav baron Grut-schreiber iz Ljutomera v Konjice.
Nov kletarski nadzornik. Vodja poljedelskega ministrstva je imenoval Riharda Petrovana za provizoričnega 1 državnega > kletarskega.' nadzornika za Spodnje-Stajersko s sedežem v Mariboru.
Iz šole. Za nadučitelja na deški Šoli v Celju je imenovan nadučitelj v Ormožu Franc Ceder; na,
dekliški Soli v Celju Benedikt Groller,. Za definitivne učitelje, oziroma uöieljice, so imenovani: Roman Kole na deški ljudski Šoli štev, III v Mariboru; na ljudski Šoli v Marenbergu Jožeta Germuthnai dekliški Šoli v Mariboru III Marija Liebisch; na meščanski Šoli v Mariboru Angela Sobotka,
Iz pošte. Za poštarje,' oziiroma poštarice, so imenovani sledeči poštni upravitelji in Upraviteljice: Prane, Koser ml. v Juršincih', t Janez Kreft pri £>v. Juriju ob' Ščavnici, i Josip Jaklič v iSmartnu, Ivan Kresnik v Vuzenici, Josipina Savernik v St. Petru v Sav. dolini, Roza Novak na Vidmu, Otilija Spitaler v (Meži ob Dravi, Ivan Skerlec pri Sv, /Tomažu pri Ormožu, Marija Plešec v MoŠkanjcih, Ana Nierer-gajl na Planini.
Iz srednješolske službe. Naučno ministrstvo je podelilo profesorju na državni gimnaziji v Kranju, dr. Josipu Debevcu, mesto na prvi državni gimnaziji v Ljubljani; dr. Otonu Jaukerju, profesorju na drugi državni gimnaziji mesto na nemški državni gimnaziji v Ljubljani; pravemu učitelju na državni gimnaziji v Novem mestu Josipu Reisnerju mesto na prvi državni gimnaziji v Ljubljani; pravemu učitelju na državni gimnaziji ’ v Kočevji, dr. Albertu Thal-hammerju, mesto na prvi državni gimnaziji v, Gradcu; profesorju na državni gimnaziji v Novem mestu, Frs,nu Vjadnjalu, mesto na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Za prave učitelje so dalje Imenovani sledeči suplenti: Anton Detela na prvi državni gimnaziji v Kranju na sedanjem mestu; Karol Kunc na državni realki v Ljubljani za državno gimnazijo v Novem mestu; Josip Lob na državni gimnaziji v Sol-nogradu za nemško gimnazijo v Ljubljani; Ludovik Schmid I na državni gimnaziji V Moravskem Novem mestu za državno gimnazijo v Kočevju; dr. Ad. Pečovnik na državni gimnaziji v Mariboru, 'Za provizoričnega učitelja je imenovan dr. Franc Kotnik za gimnazijo v Celovcu.
Koledar Slovenskega planinskega društva je izdal nadučitelj Fr. Kocbek. Cena 1 K.
Zadružna zveza v Ljubljani priredi koncem meseca julija v Ljubljani knjigovodski tečaj za duhovnike, učitelje in že nekoliko izvežbane tajnike. Kdor se želi udeležiti tega tečajfa, naj prijavi do 15. t. m. svojo tozadevno udeležbo po dopisnici Zadružni zvezi v Ljubljani.
Zadružna zveza v Mariboru namerava ( prirediti koncem meseca avgusta zadružni tečaj za inteligenco (duhovnike, bogoslovce» učiteljice, učitelje, dijake, tajnike zadrug itd.), ki bg| trajal1 cel teden. V tečaju se bodo obravnavala teoretično vsa zadružna vprašanja < in praktično poučevalo ( knjigovodstvo posojilnic. (Kdor se želi tečaja udeležiti, naj ' prijavi svojo udeležbo prav kmalu 'Zadružni zvezi v Mariboru.
Astronom Schiaparelli umrl. 'Iz Milana poročajo, da je v nedeljo dne 4, t. m, zjutraj umrl slavni astronom Schiaparelli v starosti 75 let.
Novo Izvoljeni državni poslanec/ dr. Verstovšek je dobil od vseh strani mnogo prisrčnih častitk k sijajni zmagi.j Slovenski klub je častital takorle: „Slovenski klub pozdravlja iskreno najmlajšega člana, častita na častni zmagi in kliče: Živeli zavedni kmečki volilci! — Dr. Šušteršič.“’
Popolni odpustek o porciunkuli. 'Cerkveni za-ukazmik za lavantinsko škofijo je prinesel v svoji VII. številki t, 1. „Motu proprio“ sv. očeta Pija X. z dne
9.	julija 1910,H ki z ozirom na 700,letni jubilej frančiškanskega reda za tekoče (leto 1910 izdaltno olajšuje zadobitev popolnega odpustka dne 2. avgusta. Papeževo pismo „Sacris solemnäis“ pooblaščuje namreč vse škofe katoliškega sveta, da, smejo; določiti v svoji škofiji eno ali več cerkev, kjer morejo verniki po vrednem prejemu zakramentov sv, pokore in presv. ReŠtaJega 'Telesa f in po opravljeni molitvi na* namen sv. očeta od prvih večernic (to je od dveh popoldne)
1.	do solnenega zahoda 2. avgusta zadobiti toties quo-ties imenovani popolni odpustek,1' ne da bi jim bilo treba še obiskati cerkev frančiškanskega reda. Kdor pa bi se ne mogel udeležiti odpustka na porciunkulo, zadobi odpustek pod tistimi’ pogoji in v tistem času prvo nedeljo po porciunkuli. Ta olajšava velja tudi za cerkve ali kapele verskih družb, kjer je shranjeno presv. Rešnje Telo. Nikakor pa* ni mogoče zadobiti odpustka dne 2. avgusta In ob enem tudi v nedeljo po
2.	avgustu. Slednjič izražajo sv. oče v svojem pismu željo, da se opravijo na dan odpustka posebne očitne molitve k Bogu za papeža, ' za duhovnike In za vso vojskujočo se Cerkev, in da se sklenejo molitve s po-češčenjem serafskega očaka, z litanijami Vseh svetnikov in z blagoslovom z Naj svetejšim. Popolni odpustek se more darovati tudi ubogim dušam v vicah. Vsled papeževe, oblasti1 so odločilif naš prevzvišeni knez in Škof, da se more letos zadobiti porciunkulski odpustek dne 2. avgusta ali v nedeljo po 2. avgustu V vseh župnijskih cerkvah in v vseh zgoraj omenjenih cerkvah ali kapelah cerkvenih družb lavantinske škofije. Cč. dušni pastirji se prosijo, da naj to oznanijo in razjasnijo pravočasno vernemu ljudstvu.
Liberalcem ne gre v glavo» kako da je mogoče, da so tako reglmentno propadli. Po došlih nam poročilih' 1 hodijo celjski liberalni agitatorji; ( kakor f politi kužki okrog, po svetu. (Ne gre in ne gre jim v trde butice, kako je kaj takega mogoče. Toliko in toliko tisočakov so razmetali,! vse sile In Siliče so napeli, vseh sredstev so se posluževali in vendar — nič in zopet ni,č. Ker v svoji zmedenosti ne morejo priti do pametne misli, jim povemo mi: Piramidalno blamažo
Kaca Malobesednega sta, povzročila dva vzroka: zavednost volleev in lažnjivost liberalcev. Tudi pri lej prilika , se je zopet krasno uresničil pregovor:: Laž ima kratke noge!
Mariborski liberalci so se Še včeraj 5, t. m. popoldne tolažili s Kacevö zmago. . Niso1 pačjf mogli verjeti, da je usoda tako nemila, ter tudi tiste kron-ce, ki so jih oni darovali, ne bodo nič pomagale. Ko so se pa počasi vendar-le sprijaznili z mislijo, da so propali, so si zapeli tisto znano: Naš) maček 4 j >;
Na Trsat. Do danes ße je oglasilo za romarski vlak na Trsat krog 600 romarjev.
Štajersko.
Maribor. Četo vodja, pešpolka Štev. 47 J* Schrott je poneveril dne 30. julija f večjo svotfe erar ričnega denarja, ponaredil vojaško potno listino in jo srečno odkuril neznano kam.
Maribor. Zlatar Karl Karner se je preselil v Grajsko ulico Štev. 8. — Dne 3. julija je umrla gdč. Mimika Mord.;
St. Lovrenc nad Mariborom. (Za uboge.) A. Roussy, Švicar, sedanji lastnik „ra/llbaških planin“, in znamenite Leblankove parne žage, je daroval za tukajšnje uboge 100 K, V imenu obdarovanih ubožcev mu izreka najsrčnejšo javno zahvalo, kn. šk, župnijski urad in predstojništvo cerkvenega ubožnega zaklada. Friderik Horvat, župnjik, 'Anton Brezočnik, oče ubogih.
Sit. Hj v Slov. gor.' )V nedeljo dne ,10. julija popoldne 'po večernicah r se vrši (pri Celcerju v St. liju ustanovitev podružnice 1 „Slovenske Straže“ — „Slovenske Südmarke“ za St, lij, Jareumo, Svečino, Sv. Kungoto in druge bližnje kraje. Na vspo-redu so zelo važne točke* Slavnostni govor ima gospod Pušenjak iz Maribora. (Rodoljubni Slovenci in Slovenke, pridig vsi brez izjeme, vsi, ki; čutite slovenski, el ari in mladi,. V šh Bi 'dne 10. julija, da pokažemo v veličastnem številu našemu nasprotniku, da hočemo braniti našo mejo, našo vero, našo domovino! Torej, Slovenci in; Slovenke, dne 10. julija v St* Ilj!
Rajhenburg. V nedeljo dne 10, julija se bo pri nas predpoldne 1 ustanovila ( podružnica „Slov. Straže“, popoldne pa dekliška zveza. Govori profesor dr, Hohnjec.
Fram. iV nedeljo dne 10. julija se ustanovi pri nas podružnica „Slovenske Straže.“ Govoril bo urednik Kemperle iz Maribora, Vsi zavedni' Slovenci, pridite!
Št. Jurij ob Taboru. Slavnost v prid „Slovenski Straži“ prirede v nedeljo popoldan ob 3. uri v prostorih gospoda Krašovca 'Grli s sodelovanjem naše Dekliške zveze. Na vsporedu sta: dve pesmi, dve deklamaciji, (govor,f dve igri: „Strahovi“ in „Repo Štev.“ Po trdem tedenskem delu si privoščite pošte-* nega razvedrila in potrebne omike. To želi šentjurski Orel.
Celje. Zopet samomorilec. Dne 3. f m. je nar Šel pes fotografa Perisicha truplo emajlnega mojstra v Westenovi tovarni J. Schadena, ki se je obesil v gozdu Zagradom. fSchadep ' se je pred nekaj dnevi skregal v tovarni in si v jezi vzel življenje. — V enem mesecu ' so bili torej v Celju’ tri samoumori: vojak Žnidarič, gospodična Sadnik in h koncu zdaj še Schaden.
Celje. Špiceljni „Narodnega Dnevnika* so pri-služkovali, kaj so govorili dijaki pri odhodnici „Pri belem void.“ Kaj so imeli liberalci v „Skalni, kleti“, tega pa niso denuncirali!
Celje. Poročil se je dne 2. julije* trgovec gospod Franc Lukas z gdč. Mici Bovhovo.
M.	Nazaret. Dne 12. maja in dne 9. junija letošnjega leta1 t- je objavil celjski „Narodni List“ dva dopisa, v katerih očita velespoštovani gdč. učiteljici v Lačjivesi za Dreto in podpisanemu veroučitelju na isti šoli dolgo vrsto pohujšljivih dejanj in pohujšlji-vega obnašanja, V dopisu z dne 12. maja pravi gospod dopisnik na koncu: „Z ozirom na javnost opozarjamo na to Šolske oblasti.“ Podpisani pomožni ve-roučitelj je zaradi tega molčal ter čakal in čakal preiskave od pozvane in opozorjene Šolske oblasti, pa ni je hotelo biti. Zakaj ne, mu je nerazumljivo,! ko se gre za odstranitev tako gorostasnega pohujšanja,, in ima gospod dopisnik na razpolago celo množico prič. Tudi slednji mi bil s tem zadovoljen in je sestavil še drug dopis, priobčen dne 9. junija v istem časopisu, samo da se je iz previdnosti Skril pod plašč zadreč-kega narečja, v katerem ponavlja že objavljena po-hujša,nja in dodaje Še nekaj novih, kakor tudi številne kažnjive prestopke predpisanega šolskega reda in raznih šolskih zakonov. Ker se je med tem približal Čas nadzorovanja šol' po gospodu Šolskemu nadzorniku, je podpisani zopet čakal’ ( na ukrenitev Šolske oblasti v tej zadevi. -Toda zopet zasitonj. Za tem se je približal čas prvega svefega obhajila — dne 21. junija — ki da vsakemu veroučitelju mnogo dela in skrbi.
Zdaj pa, ko je to minulo, priskoči prizadeti ve-roučltelj drage volje in brez najmanjšega strahu gospodu pisatelju „Z?,drečkemu“ na pomoč, da pridejo omenjene žalostne Šolske razmere v Lačjivesi pred sodni stol postavnih oblasti ter izjavi na svojo roko, popolnoma prostovoljno za svojo osebo to-jle :
Podpisani pomožni veroučitelj v Lačjivasi uljudno prosim in rotim tako šolsko, kakor cerkveno ob-
iast, naj na podlagi obeh zgoraj navedenih dopisov (Celje: dne 12, maja in iz Zadretja: dne 9. jun. L 1.) priobčenih v „Narodnem Listu“, natančno in vestno, brez najmanjšega pardona in obzira preišče vso zadevo in vsako posamezno točko obeh dopisov ter izvaja na meni potrebne posledice. Podpisani se popolnoma skrinjam z dopisnikom, ki se pritožuje nad pristransko preiskavo, ki se je vršila od strani samostanskega predstojništva,' pri kateri so bili navzoči, kakor pravi omenjeni dopisnik: < „z lačovevasi samo eden Stari, ki slabo vidi, oddrugej pataki, ki so dalč doma nišo nič Viditi mogli, j .* 4 Tisti kikaj vejo neso peršli, kjer se jimje neumno zdelo,,r ,rekli so, čebi gvardijan hotli Resnico najti, bišli gbližnim hišam prašat.“
Zato tudi jaz predlagam in imam tudi pravico zahtevati, da je preiskava nepristranska, ter naj se zato po zahtevi gospoda „pisatelja“ in prebivalcev v Lačjivasi vrši po hišah, kjer se najdejo prave priče, očividci, M so vse z lastnimi očmi videli- in na lastna ušesa slišali. (Pred vsem pa naj se pozove tudi, kakor opravičeno zahteva gospod dopisnik, „tista dva poba, ki sta se v hosti skrila“;, kajti ta dva sta gotovo prav od blizu in natančno morala slišati „take reči, ki šene spodobijo neza frančiškana pa tudi ne-za tercijalke“, kakor lahko dokaže gospod „pisatelj.“
Naj pride torej zastopnik ^olske in cerkvene oblasti na lice mesta, v Lačjovas, ter naj pokliče v Šolo ali kamorkoli vse priče-očividce, da pride tako nepristranska resnica na dan, To izpeljati Je prav lahko, ker je stvar Še prav sveža f in živa. v spominu vseh očividcev, in ime* gospod „pisatelj“ iz Zadretja veliko Število prič na razpolago, Lačjavas je majhna, hiše skupaj druga poleg druge ob cesti, Šola pa, kakor pre*vi gospod dopisnik, samo pet minut od vasi. Torej z vso preiskavo ne bo velikih sitnosti f in pa zamude.
Cela zadeva ne sme zaspati, kajti Šola je prevažna in preimenitna reč, da bi se smelo ž njo tako postopati, kakor se postopa v Šoli v Lačjivasi po spri-čevanju gospoda dopisnika iz Zadretja. Kdor nima Čistih rok, ta mora proč od Šole! Gradiva je v obeh’ dopisih zoper mene toliko objavljenega in takega, da, če se dokaže tudi le samo ena desetina, kot resnično, morata Šolska In cerkvena oblast za vselej pokazati vrata jakemu veroučitelju in ne zasluži drugega, kakor da ga ravno opoldne obesijo na tisti klopotec na Gorici. Ampak to pa povem že naprej gospođu dopisniku, 'če bom jaz tam gori visel in se klopotec prelomi ali podere, ne bom jaz plačal gospodarju stroškov za popravo. Toda zavoljo tega naj le postavne obla-sti vso objavljeno tvarino natančno preiščejo, ka,r poroča gospod pisatelj iz Zadretja o meni v „Narodnem Listu!“
Kajti kakšen more biti napredek v šoli pri gdč. učiteljici, če sem bil jaz večkrat od /48. do (411. ure v šoli, kakor trdijo priče iz Lačjevasib Učiteljica, kateri se da le en sam tak slučaj zanemarjanja pouka dokazati, zasluži po mojem mnenju, da se jo za vselej požene čez Šolski prag. In kako sem jaz prijpra-vil otroke za prvo sveto obhajilo dne 21. junija 1. če sva z gdč. učieljico gledala „podobee v postranski mračni hišici“, namesto da bi bil učil veronauk, kakor po zatrdilu gospoda dopisnika vedo povedati 0-troci!
Jaz uljudno zahtevam od postavne cerkvene oblasti, naj po nepristranskem odposlancu da natančno izprašati letošnje prvoobhajance te Šole, In preiskati zadevo o „podobcah v mračni hišici“, ter naj brezobzirno izvaja* nad menoj posledice, ako bo našla kaj resnično krivega.
Pravijo» da je baje nekdo še predno je bil objavljen že prvi dopis 'dne 12. maja, nekaj preiskavai bolj natihoma in pa tajno na svojo roko, ter da je bil menda v tej zadevi izpra*ševan eden mojih učencev, katerega zaradi lenobe leisem mogel pustiti k prvemu svetemu obhajilu, ker niti deset božjih zapovedi ne zna. Ipred malo časa pa je, kakor je sam priznal preiskujočemu orožniku,, ( ukradel pri sosedu 3 K denarja. Da so bile izjave in pričevanja najbolj lenega in pokvarjenega učenca o veroučitelju popolnoma resnična, verodostojna In zanesljiva, se samo-obsebi razume! Morda je v Lačjivasi še več tako zanesljivih prič! Gospoda dopisnika iz Za.dretja opozarjam še enkrat), naj gotovo pripelje k preiskavi po-f leg drugih pomilovanja vrednih, po meni pohujšanih prebivalcev (z Lačjevasi tudi „lisjtadva poba, ki sta se v hosti Skrila“, kakor trdi v dopisu iz Zadretja.
Pošten človek se pa tudi podpiše pod svoj dopis, ali pa javi tako obtežilne stvari takoj javnim oblastem, ne boječ se za svoje ime. 'Svoj podpis pa skrivati in se sklicavati na „pobe v hosti Skrite“, ni pošteno in kaže zloben namen. Pravijo, da je gospod dopisnik baje hotel s tem prestrašiti nas z ozirom na volitve dne 4. julija. Kar mene zadeva, mu povem, da bo gospod dr. Verstovšek, naše stranke kandidat, tudi brez moje agitacije prav lahko zmagal, (pe bi bilo pa vendar potrebno, bi jaz tudi V tem oziru storil svojo dolžnost, kljub vsem napadom po liberalnih listih. 'Obžalujem le to,1 da nimam volilne pravice, ker Še nisem eno leto tukaj. Kadar jn kjerkoli pa jo bom imel, ne bom prišel med najzadnjimi na volišče.
Zdaj pa imajo besedo opozorjene in t pozvane postavne oblasti. Upam, da bom imel srečo spoznati gospoda pisatelja pri preiskavi in mu pogledati od blizu v oči. Na svidenje, gospod dopisnik!
P,	Frančišek.
pomožni veroučitelj v Lačjivasi.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92,465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po Ä'/g °/0 brez Posojila na semijišaa pa 5% do 51/,0, odbitka rentnega davka.	*n z amortizacijo.
Domači hranilniki »e dajejo na dom brez- J?«»»!»1» na «».tava vredaoehnh listm.
. -	Osebni kredit na menice m v tekočem
P a n0'	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvert&cija vknjiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	širni stroški.
= ©sferlsuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev,
Brezplačno reševanje vseb. zadev.
Preselitev!
Franjo Bureš, urar v Mariboru Tegetthoffova ulica se 15. julija preseli za dve hiši bliže k kolodvoru. Ostane prvi urar od južnega kolodvora, xx»»»xxx»xxxx»xx»«»«x»x»»x»»»t»«»»»*«xxx»tm
Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pcgrajc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam zavarovanja proti ognja pod najugodneje širni pogoji.	42
nnnntmmnnnnnnnnn^nnnn
Umetni zavod za slikanje na steklo
Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji cenš
== Jitčrt® in proračune n§ razpolago. =
KKttMÄftMÄffffMÄMffHtSffffKff*
m'
3®*
Stavbeni in metni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater
cm»
št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh, sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidralienimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Briicken-,wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
isee
gostilničarja
Nastopiti brž ko mogtič©.
'MjMm mŽM "m# ÖläiÖfÖ
Vage
za vagone, voze (mast* ne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake d?u-ge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalah,
tovarna za vsge,
Brno, Zifleiiice Moreyslo.
80 Slovanska ebrt.
mmMmmwmwWw Zaloga pohištva _ I
Frane Pleteršek,
Maribor, Koroška ul. 10
priporoča čast. đu hi'VŠč ui in si. občinstva svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kntinje, jedilnice, spslnice D.vane, vložnike, a atrace, stole,
(gledala. Zelezne^po-stelje za otroke.
Vse po nsjfližjih cenah,
Domače delo.
■* Cerkvtni in sobni slikar In pleskar
Franjo Horvat
ffl A R f B O R, Kaslno^asse štev.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu ob činstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke

Slovenska trgovina
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami-
J. N. Šoštarič, Maribor
samo Olavni trg štev. 19
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
Postrežba točna in stroga solidna. :: :: ::
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadrnga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadrnga Celje“.
tie v CELJU.
Stavbena in nmetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del : kakor stopnic, fasad, podbojev, pomoiov, nastavkov itd. iz različ-... nih kamenov in cementa. :::	Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, pnliranje in struganje ::: kamena s stroji. :::		p mm iff	Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sij eni to 7 po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev). :::	Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. :::