Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedellslca Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo 100 D Cene oglasov 1 stolp. petll-vTsla mali oglasi po 130 ln 2 D,ved|l oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pri veClero o S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenee« Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici it. 6HII Koltoplsl se ne vračajo, nc franki rana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon Stev. SO, upravnIStva štev. i23 llprava fe vKopllarfevI ul.it.O - Čekovni račun: Lfublfanu štev. 10.650 in 10.349 xa Inserate, Sarafcvo.it.7563, Zagreb it. 39.0U, Praga In Vunaf it. 24.797 kalvarija primorskega ucifeljitva. Pred dnevi smo zapisali, da je primorsko učiteljstvo po križevm potu, ki sta mu ga pripravila filozofa Gentile in Fedele, pod pritiskom fašizma in iz strahu ia svoja mesta prispelo na Kalvarijo. Prosvetni minister Fedele je še v ugodnem trenutku zgrabil za zakon od decembra lanskega leta, ki daje ministrom pravico, da odstavijo vsakega uradnika, čigar »delovanje v službi ali izven nje ne nudi popolnega jamstva za zvesto izpolnjevanje dolžnosti aH pa se je uradnik postavil v navzkrižje s splošnimi političnimi smernicami vlade«. Zakon zapade 31. deccmbra 1926; zato se je Fedele požuril. Do sedaj je prejelo okoli 30 slovenskih in hrvatskih učiteljev obvestilo od prosvetnega ministra, da je uvedel proti njim odpustno postopanje. V smislu zakona daje minister učiteljem 15 dni na razpolago, da mu predložijo dokaze o neupravičenosti postopanja. Za razmere v Italiji in one na Primorskem so predvsem zanimive motivacije postopanja proti učiteljem. »Vaše blagorodje se je postavilo v navzkrižje s splošnimi političnimi smernicami vlade in ne daje jamstva za zvesto izpolnjevanje lastnih dolžnosti radi izrazito protiitali-janskih čuvstev, ki jih propoveduje, radi živahne propagande, ki jo razvija v škodo države in režima.« To je osnovna motivacija, sestavljena na podlagi besedila omenjenega zakona, ki jc pri vseh učiteljih v bistvu enaka; včasih je lc nekoliko preobrnjena, a bistvene izpremembe ni. Poleg tega ima vsak učitelj še svoj lasten ocvirek, ki pa še vedno ne predstavlja nič konkretnega, ampak je čisto navadna splošna fraza, ki se rabi, ko je treba kakega slovenskega uradnika odpraviti, in proti kateri je ravno radi njene splošnosti izključena vsaka izdatna opravičba. Tako navaja minister Fedele odpustno postopanje radi »propagande, ki ste jo odkrito pokazali tudi v šoli s tem, da ste ovirali pristop drugih učiteljev v fašistovski učiteljski sindikat.« Ali ni isti minister Fedele, ki to piše. zatrdil poslancu Besednjaku po njegovem znamenitem govoru v rimskem parlamentu, da je pustil učiteljem popolnoma svobodo glede pristopa k sindikatu in da slovenskih učiteljev ni in ne bo preganjal, ako se v sindikat ne vpišejo! Fedele je bil takrat v zadregi in se je mazal iz nje na način, ki menda ne pri-stoja fašistovskemu ministru. »Vi, zbesneli nasprotniki Italije in njenih ustanov, ste vedno vršili živahno protidržavno propagando celo v javnih prostorih m pobijali ustanovitev italijanskega otroškega vrtca.« In tudi voliti slovenski učitelj ne bi smel za lastne poslance: »Tudi med volivnim bojem ste aktivno delovali proti interesom Italije.« Nekaterim učiteljem prosvetni minister očita, da so širili med mladino »Naš rod«; tudi »Mladika« in »Ženski svet« sta na indeksu. To bi bile le nekatere cvetke, ki sestavljajo lavoriko ministra Fedeleja pred fašistov-sko Italijo. Fedele bo gotovo dobil pohvalo. Pravijo, da je Fedele orodje režima in da se boji za svoj stolec, na katerem rad sedi. Ta okoliščina prav nič ne upravičuje naravnost zbesnelega napada na slovenske učitelje, ki se ne morejo braniti, in spravlja ministra Fedeleja, ki si prisvaja med znanstveniki visoko mesto, v še slabšo luč. Kako naj se branijo učitelji proti navedenim razlogom za odpust, ki slonijo na informacijah fašistovskih tajnikov in stanovskih tovarišev, ki so pri režimu dobro zapisani in katerim bo minister vedno prav dal? Rckurz na državni svet, rekurz na kralja? Same formalnosti. Trenutno še bolj zadeti so oni učitelji, proti katerim so nadzorniki uvedli le disciplinarno preiskavo. Medtem ko učitelji, proti katerim postopa za odpust minister sam, dobivajo še nadalje plačo, sc drugim, ki <> v disciplinarni preiskavi, ustavi plača, lo pomislite, da trajajo disciplinarne preiskave proti nekateiim učite'jem že nad eno leto! Eno celo leto brez plače, eno celo leto glad v hišil Zakon pravi, da mora stanje disciplinarne preiskave nehati s pozitivnim ali negativnim uspehom najkasneje v teku treh mesecev. Srečni ministri, ki lahko izvajajo lc zakone, ki nijm prav pridejo! Disciplinarno preiskave dosežejo vedno svoj namen; slovenski učitelj si poišče kruha drugje. Leta 1918. je poučevalo na Primorskem okoli 800 sloven- Naši poslanci za pomoč poplavljencem. Belgrad, 30. sept. ( Izv.) Narodni poslanec S m odej je bil včeraj pri lin. ministru dr. Periču. V imenu Jugoslovanskega kluba ga je prosil za izdatno nujno pomoč nesrečnim po- : plavljencem v Sloveniji. Vsota 120.000 Din, ki jo je vlada določila po ministru za kmetij- 1 stvo, je spričo velike katastrofe, ki je zadnje dni zadela velik del Slovenije in spričo žalostnega stanja poplavljenih krajev tako malenkostna, da pomeni toliko kot nič. Poslanec je naglasil, da je treba nujne pomoči, da se ljudstvu pomore v najhujši stiski. Minister je dejal, da ima vlada že poročilo o katastofi od pokrajinske vlade in da je poverila vse agende za pomoč poplavljencem ministru za kmetijstvo, in da bo nesrečnežem pomagala. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Poslanca Smo-dej in B r o d a r sta bila danes v imenu Jugoslovanskega kluba pri ministru za javna dela Vujičiču in mu popisala katastrofalen položaj poplavljenih krajev v Sloveniji. Prosila sta ga, da v svojem resoru priskoči na pomoč bednemu prebivalstvu s popravo cest in obnovo mostov ter da pošlje v to svrho Gradbeni direkciji inženirje iz drugih pokrajin, ker bi Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani ne zmoglo ogromnih nalog, ki ga čakajo. Minister je izjavil, da je dal ljubljanskemu ravnateljstvu takoj nalogo, da mu poroča o stanju poplavljenih cest in mostov v poplavljenih krajih ter da bo storil v svojem resoru vse, kar more. V to svrho potrebuje kredite, ki jih pa sedaj nima. Kmetijski minister je izjavil, da je poslal na kraj poplave posebne odposlance, da bodo pregledali in ugotovili škodo. Minister za socialno politiko je izjavil, da je sicer minister za socialno politiko, toda žal brez sredstev. Poslanec S m o d e j se je po prvih storjenih korakih za poplavljence nocoj vrnil v Slovenijo, da si ogleda poplavljene kraje. Ponovno nesoglasje med vladnima strankama. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Političen položaj je v Belgradu ostal brez vsakršnih sprememb. Vlada se bavi s pripravljanjem programa za delo narodne skupščine in za obisk češkoslovaških parlamentarcev. Skupščina se bo sestala 4. oktobra na svečano sejo, kateri bodo prisostvovali tudi češkoslovaški parlamentarci. Ker bodo spremljali češke parlamentarce po poti skozi našo državo tudi naši poslanci, bo mnogo poslancev odsotnih iz Belgrada. Vlada bo to, kakor vse izgleda, vzela kot izgovor za odložitev skupščinskih sej. Misli se, da bo tekom izrednega zasedanja od 4. oktobra do 20. "oktobra le par sej. Vlada bo na ta način pridobila na času, kar je itak njena glavna politika, da si bo na la način podaljšala življenje za par dni. To je zelo potrebno, ker od dne do dne pada njena notranja moč. Čeprav smo šele v začetku politične se-zije, se že pojavljajo stara nesoglasja med radikali in radičevci. Snoči je bil Pavle Radič, predsednik Hrvatskega seljačkega kluba, dalj •časa pri predsedniku Uzunoviču. Od njega se je vrnil zelo nezadovoljen. Kakor se je izvedelo, je Pavle Radič v razgovoru z Uzunovi-čem znova načel vprašanje dr. Nikiča, katerega izključitev iz vlade radičevci uporno zahtevajo. Uzunovič mu ni mogel dati nobene konkretne obljube, tako da do sporazuma med njima ni prišlo. Kakor vse izgleda, so radikali spremenili svoje mišljenje v vprašanju dr. Nikiča in niso več voljni, da bi ga radičevcem na ljubo žrtvovali. V političnih krogih je radi tega splošno prepričanje, da bo baš vsled tega vprašanja prišlo do težkih zapletijajev v vladi in do otvoritve krize. Sestanek Mimolini -- Chamberlain. Livorno, 30. sept. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je danes dospel sem iz Rima. V spremstvu državnega podtajnika Gran-dija in kabinetnega šefa Pauluzzija je obiskal angleško jahto, kjer ga je sprejel Chamberlain s soprogo. Po pozdravih in kratkem razgovoru sta se umaknila Mussolini in Chamberlain in se nad eno uro razgovarjaia. Nato so se vsi skupno podali na obisk na italijansko jahto »Giugiiana . Rim, 30. sept. (Izv.) Glasom poročil Agerizie Štefani so imela pogajanja med angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom ter Mussolini jem v Livornu jako prisrčen značaj. Razgovarjala sta se o važnejših mednarodnih političnih vprašanjih, zlasti pa o razmerju med Anglijo in Italijo, ki je posebno v zadnjem času jako prijateljsko. Rim, 30. septembra. (Izv.) Povodom sestanka med Chamberlainom in Mussolinijem, pravi poluradna »Nota«; »Potem ko sta obe sili interesirani na sporazumu v Locarnu, in potem, ko sta se francoski in nemški zastopnik sestala v Thoiryju in tam dosegla sporazum, smatrata zastopnika Anglije in Italije, ki sta kot garantinji podpisali locarnski dogovor, za umestno, da izmenjata vidike o evropskem položaju ter o nekaterih glavnih in stranskih problemih. Potemtakem nc gre samo za vprašanje Tangerja in Abesinije, kakor so to domnevali nekateri inozemski listi, ampak za to, da zavzameta Anglija in Italija novo stališče z ozirom na nov položaj, ki je nastal ob priliki sestanka med Stressemannom in Briandom v Thoiryju.« Rim, 30. septembra. (Izv.) Značilno je, da skušata oba angleška lista, ki zastopata italofilsko stališče, in sicer »Morningpost« in »Daily Tclegraph«, v brzojavnih vesteh iz Rima zmanjšati važnost sestanka obeh državnikov, češ, da je sestanek le akt kurtoazijc. Sestanek da je bit določen na vabilo italijanskega ministrskega predsednika. Rim, 30. septembra. (Izv.) Kablogram poroča iz Washingtona: V diplomatskih krogih se o priliki sestanka med Chamberlainom o Mussolinijem tolmači ta sestanek tako, da hoče Italija pridobiti zase angleško podporo proti srednjeevropskemu bloku, ki sc ravnokar formira. Neki odlični diplomat je izjavil, da se po sklenitvi verzajske mirovne pogodbe odnošaji med Anglijo in Francijo vedno bolj ohlajajo in da je popolnoma logično, ako Anglija nagiblje na italijansko stran, ker jo smatra za drugo največjo silo za Francijo na kontinentu. Kralj zopet na Bledu. Bled, 30. sept. (Izv.) Danes zgodaj zjutraj so prispeli na Bled kralj, kraljica, prestolonaslednik, knez Arzen in. princ Pavle. Princ Pavle je nadaljeval pot naprej v Bohinj, kjer biva njegova rodbina. Vreme je zelo nepo-voljno, tako da se bodo mogli vršiti lovi v Krmi šele čez nekaj dni. Koliko časa nanie- skih in hrvatskih učiteljev, danes jih je le še okoli 400! Primorskega prebivalstva sc je polastilo silno razburjenje, na drugi strani tudi otož-nost. S tugo v srcu gleda, kako mu fašistovski ministri trgajo iz njegove srede sinove, ki so mu dali svoje življenje, mu odpirali pogled v druge svetove, delili z njim vesele in žalostne dneve, in postavljajo na njihova mesta tujce, ki prihajajo v deželo 7 drugimi nameni. Treba je premagovanja, ki ga zmore le slovensko liudstvo. Mera ic polna. rava kralj ostati na Bledu, še ni določeno. Pri lepem vremenu bi ostal celokupen dvor na Bledu še teden dni. Novi davčni zakon. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Davčni odbor je včeraj obravnaval poglavje o zaključnih odredbah in s tem končal debato o zakonskem načrtu za izenačenje davkov. Med členi zaključnih odredb je najvažnejši čl. 154., ki določa, da ugasnejo vsi tozadevni zakoni s 1. januarjem 1927. Členu se je dodalo, da ostanejo izjemoma v veljavi odredbe o davkih na dohodke iz zemljišča. S tem se je debata o zakonskem predlogu končala. Okrog 50 členov je ostalo pridržanih. Prihodnja seja se bo sklicala pismeno. SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA. Belgrml, 30. sept. (Izv.) Seja zakonodajnega odbora bo v soboto, 2. oktobra ob 10 dopoldne. PROTEST RADIČEVSKEGA POSLANCA PROTI POSTOPANJU OROŽNIKOV. Split, 30. sept. (Izv.) Narodni poslanec Rudolf Bačinič je poslal brzojavno obvestilo Stje-panu Radiču, da odlaga čast skupščinskega tajnika. Enako brzojavko je poslal predsedniku narodne skupščine Trifkoviču. V njej pravi, da odlaga čast skupščinskega tajnika v znak protesta radi divjega nastopa orožnikov v Dubrovniku. Predsedniku vlade Uzunoviču je poslal brzojav, v katerem tudi naglasa, da so orožniki pod vodstvom majorja Stepanoviča preganjali udeležence dubrovniške proslave Zahteva, da se krivci kaznujejo. ZAGREBŠKA OBČINA V ZAŠČITO NAJEMNIKOV. Zagreb, 30. sept. (Izv.) Radi akcije zagreb« ških najemnikov za podaljšanje veljavnosti stanovanjskega zakona, .se je vršila danes seja zagrebškega občinskega odbora. Sprejel se je predlog, v katerem se zahteva, da se sedanji stanovanjski zakon podaljša vsaj za eno leto, oziroma da se vsaj ničesar ne spremeni glede višine najemnine pri dosedaj zaščitenih osebah. Predlog so podpisali člani odbora za izdelavo načrta stanovanjskega zakona. Predlog se je poslal merodajnim činiteljem. Romunski kralj odstopi 7 Potovanje kraljico v Ameriko odloženo. Pariz, 30. sept. (Izv.) Iz Bukarešte prihajajo poročila, da se pripravlja odstop kralja Ferdinanda, ki se bo izvršil takoj, ko bo urejena zadeva z bivšim prestolonaslednikom. Potovanje kraljice v Ameriko je zaenkrat odloženo z ozirom na komentarje, ki so se ob tej priliki pojavili o posledicah tega potovanja. (Uradni romunski krogi na Dunaju smatrajo te vesti kot izmišljene.) Za štajersko deželno glavarstvo. Gradec/30. sept. (Izv.) Dekan Prisching je odložil poslanski mandat in deželno glavarstvo. Kot finančni referent je prišel večkrat v nesoglasje s svojimi lastnimi tovariši, zadnji čas pa so prišle v njegovem resoru na dan nerednosti, vsled katerih sta stranka in njen mandatar morala izvajati posledice. Za glavarja samega preiskava sicer ne more dognati nitj najmanjšega osebnega prestopka, pač pa je sicer /. odobrenjem celokupne vlade izpeljal neko finančno transakcijo, ki se je izkazala kot škodljiva za deželo. Krščansko socialna stranka se posvetuje glede nove zasedbe glavarskega mesta. Posvetovanjem prisostvuje tudi bivši glavar, prosvetni minister dr. Rintelen. Stranka je izrazila željo naj dr. Ffintelen zapusti ministrstvo in naj se vrne na svoje prejšnje mesto v štajersko deželno glavarstvo. Ker mora o stvari odločati poslanski klub krščansko-socialne stranke in njeno osrednje vodstvo, se je dr. Rintelen takoj po seji v Gradcu vrnil na Dunaj. Listi poročajo, da bo najbrže prevzel začasno vodstvo prosvetnega ministrstva kancler dr. Ramek. V kratkem pa napovedujejo rekonstrukcijo zvezne vlade. Predsedstvo bi prevzel po teh napovedih zopet dr. Seipel, prosveto dr. Ramek, dr. Rintelen pa bi ostal štajerski glavar. GRŠKA VLADA OSTANE. Atene, 30. sej^. (Izv.) Uradno se objavlja* da je državni predsednik poklical k sebi predsednika vlade"in ga prosil, da prekliče svoj odstop. Ker je bilo s tem vladi izjavljeno zaupanje od najvišjega funkcionarja, se bo kriza rešila na ta način, da se bo izvedla rekonstrukcija samo na ta način, da bodo imenovani-novi ministri na mesto onih, ki bodo morali demisijonirati, da se lahko udeleže volivne kampanje. Volitve se bodo vršile 7. novembre po proporčnem sistemu. VENIZELOS. Atene, 30. sept. (Izv.) Venizelos je v pis>. mu na vodstvo liberalne stranke izjavil, da bi bil pripravljen prevzeti zunanje ministrstvo v kabinetu Tsaldarisa, Metaxasa ali kakega drugega monarhista. NA ŠVEDSKEM ZMAGALI SOCIALISTI. Stockholm, 30. septembri. (Izv.) Kolikot je iz dosedaj znanih rezulatov o volitvah v občinske in okrožne odbore, so socialisti dobili absolutno večino. Dvignili mogoče priti. 50—60 ton rude je vzela voda. Prebivalci so vsled uničenja rudarskih naprav strašno prizadeti; vrhtega jim je voda odnesla vse pridelke. Preska. 29. septembra. Vsi možje iz vasi so delali včeraj cel da# nad vse požrtvovalno, da bi vsaj deloma zavrnili Preščnico v njeno strugo, ki jo je bila prodrla. Od Preske do Save si je po najkrajši črti poiskala kar čez njive in travnike svojo novo pot in jih z gruščem zasula. Njena prava struga je pa suha. Vsi občudovanja vredni napori Preščanov so bili doslej zaman, razdivja-nim valovom Preščnice niso bili kos. Cela široka dolina je kakor jezero. Tudi potok Zobnik v sosednjih Vašah se je razlil na obe strani po polju in ga opustošil. Zakonščica je v Zlebeh preplavila cclo dolino in razdrla polje. Vsi mlini so bili globoko pod vodo. Posestniku Fr, BizantU je raztrgala skedenj in uniči.a vse pridelke. Pri Sv. Katarini se. je vsled silnih nalivov začela trgati in posedati zemlja; bati se je večjih plazov, da zdrče hiše in gospodarska poslopja v dolino. Posebno nevarno je pri Kozomerniku in Mamuču, kjer je že več večjih zemeljskih plasti zlezlo navzdol. Isto je tudi na Golembrdu »na Jami«. 30. septembra. Vode so precej upadle. Zveza Preske i Medvodami je upostavljena. Razvila se je namreč nova »obrt«. Večji dečki prevažajo ljudi za malo odškodnino ali pa tudi zastonj na dvokolnicah (garah) čez poplavljeni del ceste. Za zvezo z Medvodami preko Sore služi železniški most na Svetju, četudi je tu velik ovinek. Polhovgradec. 30. septembra Nevarnost v Polhovem gradcu še vedno preti vsled zemeljskih usadov, ki se že znajo utrgati, ako deževje ne preneha. Gora sv. Lovrenca je vsa v plazovih. Nastali so na več mestih tudi popolnoma novi studenci. V hlevu Franca Čamernika v Polhovem gradcu izvira nov studenec z velikansko množino vode. Voda izvira na dan z veliko silo, tako da nese vodo v višino 2 m in je nastal nekak naraven vodomet. Ljudje so ob pogledu na razvaline vedno bolj obupani, zato je dolžnost oblasti, da se hitro zganejo in nudijo vsaj za prvo silo nekaj podpore. Črni vrh nad Polhovim gradeem 29, septejjibjg. Kakor se zamore že sedaj videti, ko še ne moremo eden do drugega (kajti voda je. pobrala vse mostove in brvi), je poplava uničila dve hiši, eno žago in e n mlin. Iz šestih hiš so se ljudje morali začasno izseliti in iz mnogo hlevov živino izgnati. Več stotin usadov se je naredilo, katerih nekateri groze poslopljem, da jih podero. Popolnoma smo odrezani od drugega sveta, le po stezah in čez hrib se more priti v Polhov gradeč. Tudi nas je zadela povodenj. Nedeljsko ponočno neurje s treskom in gromom in silnim nalivom, ki je prihrulo s polhovgrajskega pogorja, je povzročilo poplavo. 2e v ponede-j ljek dopoldne je pričela nastopati voda po senožetih ob Ljubljanici in čez cesto med Bevkami in Blatno Brezovico. Voda je naglo-ma, pa seveda mirno, vedno bolj naraščala. Danes je nivo vode dosegel prve, nižje ležeče hiše. Veliko njiv, posejanih z ozimino, še ne pospravljeno turščico in krompirjem, je pod vodo. Ljudje so v nalivu včeraj hiteli kopati krompir na njivah, katerim se je bližala voda. — V torek zvečer je krajši vihar raztrgal nekaj slamnatih streh in pobil precej strešne opeke na večih poslopjih. — V ponedeljek je neka tvrdka iz Podpeči dostavila v Krajino dva čolna apna, ki se bo rabil za gradnjo nove šole v Bevkah. Vsled naliva je prišla deževnica v čoln med živo apno, ki se je jelo razkrajati. Vsled nastalih plinov in vročine je jel pokati čoln in le požrtvovalnim vaščanom (6—8 po številu, ki so neprestano od pol 10. do 6. ure zvečer izpraznjevali Čoln) se je zahvaliti, da se ni pogreznil v strugo Ljubljanice, kjer bi bilo apno izgubljeno. Apno so takoj posestniki iz Bevk nalagali na vozove in ga odpeljavali. Ker pa se jc jama za apno vsled deževja podsula, so apno pustili na vozeh in ga zapeljali pod kozolce. Okoli polnoči pa je zadonel po vasi krik: gori! 12-letna učenka Korenčič Ivana je šla na stranišče in opazila, da pod bližnjim kozolcem gori. Prisotnosti duha te deklice se je zahvaliti, da ni bilo večje nesreče. Takoj je poklicala trgovca Gostiša, ki je s pomočjo vašča-nov pogasil ogenj. Ogenj je nastal tako: Apno se je vsled zadostne vlage pričelo razkrajati in se je voz vsled nastale vročine vnel in je vsled vetra pričel močno goreti. Čc bi ne opazili pravočasno ognja, bi se gotovo vnel s krmo napolnjeni kozolec in bližnja poslopja ln lahko bi prišlo do nedogledne katastrofe. Ponočna straža je čuvala do jutra ostale vozove. — Voda jc dosedaj tako narasla, da so pripeljali en čoln z apnom do vasi, drugI poškodovani pa je obtičal na sicer varnem mestu v vodi. S. F. K. Divjanje Medije. i Izlake, 28, septembra. V nedeljo popoldne okrog 3 je tu pričelo deževati — vlivalo se je v presledkih tudi skozi celo noč. Potoki, ki se zbirajo v Pod-šentjurju skupno v Medijo, so v ponedeljek zjutraj dosegli robove .strug. Prebivalstvo je trepetalo pred novo poplavo, ko se v ranih jutranjih urah oglasi plat zvona in klic »gori«. Takoj se je zbralo prostovoljno gasilno društvo iz Izlake in odhitelo na lice požara v La-vine, kjer je strela udarila v kozolec. Ko so se okrog enajste ure vračali, so vode Medije že prestopile bregove; dež pa je lil kot iz škafa. Besna voda je tirala s seboj izruvana drevesa, zajezila ob mostovih in drla čez polja in cesto. Vrhunec vseh voda letos pa je dosegla okrog 5 popoldne, takrat je prihrumela z vso div-jostjo, drla čez pravkar posejane njive in lepo urejeno cesto, izpodkopavala jezove in rušila mostove. Ves jesenski pridelek je uničila, od-neslaz njiv prst in navalila visoko kamenja in proda. Pri neštetih hišah je segala čez koleno zunaj kot v notranjosti. G. Hribarju je odnesla cel vagon pravkar žganega oglja in več kub. metrov drv, vzela s seboj nad 50 kosov >re-kiov« smrek in hrasta ter desk in lat ter besna valila vse preko njiv jn ceste. Razdrla je jez g. Grošlja, izpodkopala most v Zelencu na državni cesti, razdrla še tri mostove in tirala vse dalje. Pravkar zgrajeno cementno skarpo je prevrnila na več mestih po 50 metrov, izpodkopala deželno cesto prek in prek ter jo pretvorila v pravcato strugo hudournika. Z bregov pa so se valile mase plazov, dolgih po 200 m. Z isto silo je besnela i v. vasi Toplice, kjer je raztrgala lokalno železnico TPD na več mestih in besnela dalje. Danes popoldne (28. septembra) je nekoliko upadla in vidi se strašno upostošenje cvetoče doline. Razdrti mostovi, izpodkopana železnica in cesta, v razvalinah žage in jezovi, namesto jesenskih pridelkov kamenje in pesek, med katerim štrle >rekli«, polomljene deske, razbiti mostovi, dejal bi: raj v razvalinah. Škodo cenijo, kar so mogli v naglici presoditi zbegani kmetje in industrijci, nad milijon dinarjev. Mnogo pa še ne morejo presoditi, ker voda še vedno prestopa bregove in besno razsaja, ljudstvo pa potrto motri uničeno delo svojih žuljev. Starejši ljudje pripovedujejo, da ne pomnijo kaj sličnega v našem kraju. 28. septembra. Medija je dne 27. septembra okrog pol 5 tako narastla, kakth- še nikoli preje. Ob cesti proti Lokam so jo ogradili z močno novo betonsko škarpo v razdalji 400 m, katera bi' bila r^HlPf*'- par dneh izgotovljena, pa je tc škarpo Voda na več krajih pomnila. Po "'Toplicah se je razlila Medija v celo jezero. Šolski vrl jfv bil p6d vodo, pri rudniški restavraciji je segala voda do praga, separacija je bila vsa v vodi, v steklarni je zalila peči, kjer kurijo, tako da so morali delo ustaviti. Tekla je voda vsevprek po progi rudniške železnice, pod Janom se razlila po polju, presegla je vse mostove, pri Birolletovih apnenicah udarila čez cesto. Na mnogih krajih so dobili vodo v stanovanja in več hiš je bilo resno ogroženih. ' Promet se je moral ves ustaviti, ker prehod čez mostove ni bil nikjer mogoč. V Toplicah so matere hodile po otroke v šolo v strahu, da sami utegnejo utoniti sredi ceste; nekaj otrok sploh ni moglo domov in so morali v šoli prenočevati. Delo v rudokopih je bilo ustavljeno. Take poplave Medije ne pomnijo najstarejši ljudje. Kotredežca je tudi močno .narastla, a ne bolj kakor v prejšnjih deževjih. Sreča le, da poplava ni zahtevala človeških žrtev. ZG. POLSKAVA PRI PRAGERSKEM. Povodenj, katera je poplavila okolico dne 8. avgusta je odnesla s seboj jezove, posebno jez g. Laha, kateri je bil v dobrem stanju, na tri padce, je popolnoma raztrgala in odnesla večji kompleks zemlje. G. Lah si je zgradil nov jez, za katerega je porabil približno šest vagonov cementa ter so istegu delali od 9. avgusta do 18. septembra. Strašna nevihta, katera je dne 27. septembra ob 9 zvečer razsajala, je povzročila pri omenjenem jezu zopet ogromno škodo. Ce!ie. Radi poplave, ki je v torek v teku 10 mesecev že petkrat ogrožala mesto Celje in okolico in prizadejala prebivalstvu ogromno škodo, je bil v torek ves dan ukinjen šolski pouk na vseh šolah. K svojemu poročilu o tej poplavi dodajemo še, da je Hudinja, ki je zopet prekomerno narastla, napravila posebno tvrdki Majdič ogromno škodo. Hudinja si je namreč ravno pred mestnim mlinom vsled velikih vodnih mas napravila novo strugo in tako popolnoma obšla staro, strugo, ob kateri je bila montirana vodna turbina, ki je sedaj na dosedanjem mestu brez pomena. Raihenhurg. Silna vremenska katastrofa v ponedeljkovi noči je tudi pri nas prišla do izraza. V temni noči je razgrajal vihar, treskalo in pokalo je, da se je vse treslo. Blisk za bliskom je odpiral daleč v daljavo bledi pogled. Vsula se jfe ploha, ki je bila pomešana s točo. Šipe na oknih so se tresle groze in mnogo se jih je celo pobilo. Sava je silno narastla in kmalu tudi ni bil več mogoč prevoz broda. Hvala Bogu je nevihta kmalu polegla in nam še ni tako hudih posledic zapustila, kakor smo mislili v trenutku urozne nočne nevihte. Srašno neurje na v Goriškem, J h •> Gorica, 28. septembra.'/ Gorje ti, ubogi kmet, gorje! Ali je Simon Gregorčič kdaj prisostvovat taki noči na Goriškem? Morda je noč, kakor je bila ona med nedeljo in pojideljkom, rodila njegovo iNevihtk. Goriški kmet ni zatisnil očesa. Zvcfriovf niso zvonili k hudi uri, ker se ni upal nikdo iz hiše. Blisk za bliskom, strela za strelo, vse nebo je v plamenu, votlo grmenje, megle se plazijo čisto pri tleh, lilije se siloVit dež; pomešan s 'točo in spremljan od viharja: • V bregovih trta obložena z zrelim grozdjem, na polju turščica. Bila je strašna dolga noč. Proti jutru naliv polagoma po-jemlje-, kmet se odpravi v vinograd in na polje, d;i'pogledii, ali rim je še "kaj ostalo. Polja je zagrnila voda. Vipava, Branica, Lijak in vsi potoki so udrli črez bregove. Strašen pogled se ti odpira, ako stopiš na most p^eko Vipave. Velikansko ruiueno jezero, po sredi drvi močan tok, ki vali s seboj ogromno množino buč, tramov, desk, dreves in vinske posode ( v gornji Vipavi je trgatev že pričela); iz vode moli tupatam kaka vrba ali topol, turščica ie vsa zalita. Ljudje, ki hočejo na vlak, bredejo po poliu do postaje. Škoda v vinogradih je velika; mnogo paštna se je utrgalo in krnel je našel v dragi ogromne kupe zemlje pomešane s trtami, s katerih visi že zrelo grozdje. Cesta Gorica—Ajdovščina preko Dornberga je med Prvačino in Volčjodfago ^pcd vedo; promet je ustavljen. Ljudje, ki prihajajo iz Temnice in Line na Krasu, pripovedujejo, da je toča uničila vse grofcdje. Iz Soške doline manjkajo podrobnosti. Bača ' in • Idrija sta stopili črez brecove. Več žag je voda'odnesla. Soča je tudi narastla. -" V -pbndeljek proti večeru so začele vode padati. A pripravljala se je zopet nevihta. Okoli-8. iire se je nad Goriško vlil zopet silen dež. ŠC tekom "noči je Vipava tako narastla, da so bile nekatere vasi v nevarnosti, da jih voda cdhese. Bilje je Vipava poplavila; mnogo hiš je popolnoma pod vodo, v cerkev je tudi vdrla voda. Prebivalce je voda zalotila med Špancem: Iz Dornberga poročajo, da voda ogroža elektrarno; vasi Dornberg in Prvačina sta ostali brez luči. Iz Mirna prihaja vest, ki se pa še ne potrjuje, da je Vipava odnesla' leseni most. Vipava je pri izviru udarila s tako silo na dan, da se je bilo bati v Vipavi, da pride do katastrofe. nnantnejše vesti prihajajo iz krajev- ob 'Idriji in BaSi. 'Vocia .je izpod jedla -'več !Kfš. Slap so" morali izprazniti. Mostovi- na Sbipa,'v TribuŠi ih "Ceiknein so se porušili. Značilno je. da so na Slapu potegnili iz vode tablo z "napisom jugoslovanske žendarmerije. Nad Goriško- šo prišli strašni dnevi. Kar ni bila Tetina že tako skrajno slabo, je udaril n deželo še ta strašna šiba. In v teh strašnih dnevih, ko ljudstvo tako potrebuje tolažbe, razumevanja in bodrila, odhajajo slovenski ^upani in učitelji. Primorsko ljudstvo je obupano. ' Me h frlaške povodni. Trst, 29. septembra. Trst se zopet vrača k normalnemu življenju. Le tu pa tam opaziš gručo radovednežev, ki zija ob širokih- odprtinah po ulicah in študira, kako je mogoče,- da tako malo vode, ki moro teči skoz tako majhen kanal, more dvig- ! niti težke bloke, s katerimi je mesto tlakovano, ra^-reti cestni asfalt, pokvariti tračnice cestni![železnice in udariti na dan; malo jih je še, ki postajajo ob ogromnih kupih blata po mestu. Nekaj radovednosti vzbuja še vedno delavec bb gledišču, pred gostilno ali trgovino, ki s feesalko vleče vodo na dan. V nujnej-ših slučajih so'ognjegasci rešili mračne trgovce te hesi;efne vode. A ostala je škoda in sicer ' ogromna. Samo tvrdka Mitka v ulici S. LazzaTo'trpi na manufakturnem blagu 3 mili-jene škode, Ohla & Co na korzu 200.000 lir,, drugi trgovci nisb tako močno prizadeti. Pravijo, da je po Rojanu še' vedno razstresenih onih 300 sodov ža olje. last tvrdke \Veiss, ki jih je voda odnesla iz zaloge;,in 1500 je bilo polnih olja. Vsaj tako trdijo uslužbenci in upam, da odgovarja to.r.esnici, ko ne gre vendar za zavarovalnico. Velikanske zaloge sladkorja in' kave v Javnih skladiščih so bili tudi pod vodo. Tudi. vsi mestni kanali so na enem ali drugem mestu odprti; treba bo ogromnega denarja, da občina uredi zopet kanale, popravi cestni tlak, odvozi ogromne kupe hru-sča in 'očisti mesto. A občina že dobi denar, kaj- pa delavec v Rojanu, v Barkovljah, pod Krntovelom, ki mu je voda izpodkopala hišo? Prefekt je'delil podpore, pišejo režimski listi, a nobeden ne zapiše, koliko je dal posamezniku'. Na ulici .sfečam časnikarja. Pravi, da je v pondeljek zvečer bredel do pošte, da bi poročal Svojemu listu o katastrofi na Goriškem. Pa so mu odgovorili, da je telefonska I zveza Trst—Ljubljana prekinjena. Medtem ko se je razgovarjal -z uradnikom, je voda okoli pršte lako nnrnstla, da nt bilo mogoče domov! Pa je našel takoj tovariše v nesreči , in tudi stanovske tovnrjše; poročevalec milanskega komunističnega dnevnika Unita je še bhli zamišlionn hodil gor pa dol pred telefonskimi kabinami, mladi »briondo« od •vGcjrriere Padano< je tudi čepe) v svojem, kotn. ^Freie Presse£ ta večer ni bila zasiopa-inA. ' Pa ti so imeli vsaj to žadoščnje, da so lahko telefonirali. Na pošti so čakali do 1. ure, do 2. in 3. ure zjutraj. Srečni oni, ki so vsaj, v kavarnah, v gostilnah! Ob-3. uri je dež ponehal. Čevlje pod pazduho, hlače zavihaj in hajdi v vodo! In šlo je in moralo iti, doma je čakala žeua v strahu. Zgodilo se je, da bi bil oni kmet, ki je med nalivom na vsak način, hotel po kontovelski stezi domov k po-rodpi postelji svoje žene, kmalu plačal z življenjem svoje junaštvo; voda ga je podrla in morje je bilo blizu. Rešila sta ga dva kara-binerja. V Barkovljah se je mladenič 18 let let star prebudil, ko je postelja že plavala po vodi in se mu je omara zvrnila na glavo; zlezel je na streho in skočil v breg. Ob morski obali je neka gospa hitela z otrokom domov. Voda jima je nenadoma izpodmikala noge; izpod bližnje hiše je planil delavec v spodnji obleki v vodo in ju rešil. Sam je moral radi prehlada v bolnišnico. V Rojanu je voda spodila iz hleva 25 konj; živali so preplašene zdirjane po mestu. Koliko trpljenja pa tržaška kronika ni mogla registrirati, ker je ostalo doma za štiri—' stenami! En Trža-čan je našel smrt tisto strašno noč. Bil je to 30 letni slikar Peter Žbona, ki se je s svojim prijateljem vračal pojoč domov. V ulici Far-neto se je podrl zid. po katerem je tekla električna žica; žica je zadela nesrečnika, ki je bil na mestu mrtev. Železniški promet, ki je; bil radi plazov ua progi pod Kontovelom ustavljen, je zopet normalen in upam, da pride pismo vsaj v nekaj dneh na mesto. Neki profesor je izračunal, da je v teku štirih ur padlo v Trstu 160 milimetrov vode, v teku dvanajstih pa 185. Od 1. 1840. dalje je bil to najmočnejši dež v Trstu in prekaša naliv iz 1. 1806., ki je bil do sedaj rekord za trikrat. Po nalivu je pričela pihati prava tržaška burja in temperatura je padla od 23. na 13. Danes imamo v Trstu zopet dež. POPLAVE NA HRVATSKEM. Zagreb, 30. sept. (Izv.) Sava pada. Ob 12 je bila 3 m visoka. Pri Dugem selu so nasipi vzdržali pritisk vode. Pri Veliki Gorici pa je voda nasipe predrla ter jih porušila in preplavila več vasi. Vojaštvo je prišlo poplavljen-cem na pomoč. Pri Sisku Sava raste, vsled česar preti nevarnost. Radi tega se nasipi neumorno utrjujejo. 3. oktobra ves brežiški in krški okraj v Brežice na shod dr. ki bo ob 11 dop. na dvorišču gostilne Druškovič (nasproti samostanski cerkvi) v Brežicah. Na shodu govori tudi narodni poslanec Anton Sušnik. Kaj se godi doma Danes zvečer ob 8. uri predava dr. Korošec v Ljudskem domu o temi: Naša država in njen! sosedje. Velik mladeniški shod pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Dne 10^ oktobra se vrši pri Sv. Juriju ob Ščavnici velik mladeniški shod s sledečim spo-redbm: Ob pol 10. uri dopoldne slovesna služba božja za mladeniče, ki jo opravi mil. g. kanonik Fr.ilčasi. Mied -sv, opravilom naj mladeniči, če le lAo£očfe, pristopijo -k mizi Gospodovi. Spoved naj opravijo doma. Potem shod na prostem, na katerem govori poslanec dr. Hohnjec in drugi govorniki. Nato obed. Po večernicah pretresljiva igra v treh dejanjih: «V satanovih verigah«. Med odmori svirajo tamburaši in pojejo pevci. — Mladeniči sosednih Marijinih družb, mladeniških zvez, orlovskih odsekbv in drugi, pridite vsi na to svojo prireditev, ki ste jo že dolgo pogrešali! Moški -pevski zbori so dobrodošli! Shod se vrši pri vsa. kem vremenu: v lepem na prostem, v dežju pa pod streho.1 Abiturllentom l Ob pričetku študijskega leta 1926—27 in ko prestopate prag naše Almae matris labacensis kot njeni najmlajši člani, vas vabi jugoslov. kat. akad. društvo »Zarja«, da se z mladostnim navdušenjem .priključite vrstam njenega članstva. Zarja, ki je skozi dobo dveh stoletij in pol klesala in oblikovala duhovno lice premnogim, ki so danes med najodličnejšimi predstavniki katoliškega pokreta na Slovenskem, je vedno, izražajoč pri tem kolektivno voljo svojega članstva, izvrševala načelo, da mora biti osnovna črta vsega akademskega dejstvovanja žilav strokovni študij in predvzgoja za izobraževanje ter probujanje našega ljudstva. In kakor si je znalo članstvo Zarje od svoje preselitve v Ljubljano s svojo žilavostjo, podvzetnostjo in delavnostjo v društvu samem, pa tudi izven društva, pridobiti priznanje in ugled, tako hoče tudi v študijskem letu 1920-27 razmahniti vse svoje sile v smislu svojega realnega in javnega programa, ki ga hoče izvrševati potom prijateljske diskusije na skupnih sestankih, organizirane delitve dela po posameznih klubih, za vsakega člana obligatornim izvendruštvenim delovanjem ter v znamenju medsebojnega .neomajnega prijateljstva in tovariškega zaupanja. Tovariši abiturijenti, brat)e, ki vam je do dela in borbe, ,v naše vrste! Prijavite svoj pristop v društveni dopisni knjigi — Akadem. dom, Miklošičeva c. 5. Ljubljana, 1. oktobra 1026. Za jugosl. kat. akad. društvo »Zarja v Ljubljani: Sevšek Maksiin, phil., predsednik. Krošl Joško, phil., tajnik, Občni zbor Orlovske podzveze. Občni zbor Orlovsk^ podzveze se je vršil ob številni udeležbi odsekovnih zastopnikov in članov v nedeljo 26. ,t. m. od pol 10 dopoldne do 5 popoldne z dveurnim presledkom. Jugoslovansko orlovsko zvezo je zastopal njen predsednik br. dr. Marko Natlačen, Prosvetno zvezo g. dr. Lovro Sušnik. Po odpeti orlovski himni je predsednik dr. Basaj otvoril občni zbor, nakar so po prebranem zapisniku lanskega občnega zbora člani predsedstva O. P. podali izčrpna poročila, katera bodo v izvlečku ttak objavljena v orjovskili glasilih. Naj omenjamo samo nekatero točke iz teh poročil. Naraščajski referent (br. podpredsednik) je poročal o intenzivnem delu glede preustroja višjega naraščaja — mladcev, 'to delo je sedaj skorajda dovršeno, nove smernice so izdelane, v predstoječem letu jih bo treba začeti izvajati. Br. načelnik je poročal o orlovski telovadbi. Ta se je vprav v preteklem letu hvalevredno močno usmerila proti lahki atletiki, ki tudi na orlovskih prireditvah prihaja do veljave. Govoril je o vrlinah in napakah letošnjih orlovskih preditev v telovadnem oziru. Zelo zajeniljivo je bilo poročilo prosvetnega referenta. Izredno veliko število fantovskih večerov (3108) in predavanj (2267) v preteklem poslovnem letu je dokaz, kako intenzivno se vrši prosvetno delo v orlovski organizaciji, kar pa na vrednosti Še pridobi, če pomislimo, da ta predavanja niso bila iz poljubne, mnogokrat za fanta čisto brez. pomembne tvarine. temveč so bila večinoma vzeta iz Ušeničnikovega »Socialnega katekizma«. V znanju tega vprašanja so se tudi vršile tekme posameznih odsekov. Veliko se je tudi storilo, da so se po župnijah vršile duhovne vaje za fante — gibanje, ki ga je baš orlovska organizacija spravila v tir — in da se je mnogo fantov udeležilo duhovnih vaj v Domu duhovnih vaj v Ljubljani. Iz tajnikovega poročila smo posneli, koliko izobraževalnega in vzgojnega dela je izvršila orlovska organizacija samo s svojim urejenim poslovanjem: fantje, ki po par letih po izstopu iz šole ne primejo več peresa v roke ter ne znajo zapisati niti enega pravilnega stavka, se v orlovski organizaciji nauče sestavljati tako pravilne zapisnike in dopise, da so mnogokrat lahko za vzor marsikateremu inteligentu. Po obliki in vsebini nedostojen in pogrešen dopis je pri Orlih že precejšnja redkost, dasi izkazujejo samo vložni zapisniki pri centrali iu ekspoziturah do 13.(XX) izvodov različne korespondence tekom enega leta. Blagajnik je podal tudi poročilo o Stadionu, za katerega se je nabralo dosedaj blizu enega milijona dinarjev, kar se je porabilo za planiranje arene ter za ogromni, umetniško dovršeni zid okrog Stadiona. S koncem te stavbne sezone bo Stadion zazidan kroginkrog. Svoja poročila podali tudi načelniki Društvene nabavne zadruge, urednika Mladosti in Orliča ter končno br. predsednik, ki je orisal smernice, katere so vodile predsedstvo v preteklem poslovnem letu pri orlovskem delu. Zlasti je omenjal veliko delo pri Stadionski loteriji, ki je dala za Stadion 360.000 Din čistega prebitka, kar je dokaz, s kakšno vnemo je večina odsekov sodelovala pri tej akciji. Poročilo je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Težko pa je bilo vsem udeležencem, ko je br. predsednik vzel slovo od svojega predsedniškega mesta z utemeljitvijo, da si pri preobilici svojega poklicnega dela ne upa več prevzeti odgovornosti predsednika Orlovske podzveze, da pa je pripravljen še vedno sodelovati v predsedstvu kot odbornik. Po predsednikovem poročilu so se udeleženci z avtoomnibusi odpeljali na Stadion. Popoldan so podali svoja poročila pregledniki, na kar so se izvršile volitve. Za predsednika je bil izvoljen br. dr. Marko Natlačen, ki mu je občili zbor priredil navdušene ovarije, kakor tudi bivšemu predsedniku dr. Basaju, ki se mu je bil novoizvoljeni predsednik iskreno zahvalil za njegovo požrtvovalno petletno delo na predsedniškem mestu. Po volitvi razsodišča in preglednikov so bi-!J sprejeti še nekateri dolekosežni predlogi, nakar je predsednik po odpeti orlovski himni zaključil občni zbor. Dnevne novice •k Proslava sv. Jeronima v Zavodu sv. .Temnima v Rimu. »Osservatore Romano« z dne 29. septembra naznanja: V jugoslovanski narodni cerkvi sv. Jeronima degli Schiavoni v ul. Ripelin, se bodo vršile o priliki godu njenega pulrona slovesne verske prireditve. V sredo, 29. sept., bo opravil slovesne večernice rektor Jugoslovanskega narodnega zavoda sv. Jeronima, msgr. R. Narkone. V čelrtek zjutraj se bodo brale sv. maše vsako uro; ob 8 sveta maša s skupnim sv. obhajilom, ki jo opravi rektor imenovanega zavoda; ob 10 slovesna sv. maša, ki jo opravi župnik pri sv. Roku; po posebnem privilegiju se bosta brala berilo in evangelij v latinskem in slovanskem jeziku. Popoldne ob pol 5 zopet slovesne večernice in blagoslov z Najsvetejšim; opravi rektor Jugoslovanskega zavoda., Pri vseh teli verskih opravilih se bo izvajala izbrana glasba pod vodstvom mojstra F. Moriconija. Vabijo se vsi verniki, posebno pa jugoslovanska kolonija, da se v velikem številu vdeleži teh svetih opravil in počaste svojega patrona.« j* Novo sv. mašo bo pel 3. okt. v Bošta-nju ob Savi p. Stanislav Dobovšek, misijonar družbe Sinov presv. Srca Jez. Gimnazijske študije je dovršil v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, posvečenje pa je prejel v Brixnn 26. sept. letos. Želimo mu mnogo sreče in blagoslova božjega v njegovem težkem misijonskem poklicu. jc Bogoslovci ljubljanskega semenišča pridejo v semenišče najkasneje v soboto 9. t. m. do 16. ure. Na vseučilišču se vpišejo najkasneje dopoldne omenjenega dne. -j*r Premeščen je g. Simon M i 1 a č , profesor na realki v Ljubljani, na gimnazijo v Murski Soboti. * Vprašanje stanovanjskega zakona. Dne 29. sept. se je oglasila pri Stjepanu Radiču v Zagrebu deputacija zastopnikov stanovskih organizacij, ki jo je vodil predsednik najem-niške organizacije Aleksander Gavranič. Deputacija je prosila, da bi HSS preprečila izglasovanje novega stanovanjskega zakona, ki ga je predložil minister za socijalno politiko. Radič je izjavil, da je za podaljšanje sedanjega stanovanjskega zakona za eno leto. Vodstvo stranke bo dalo ministru za agrarno reformo dr. Šibeniku direktive za ministrski svet v zmislu podaljšanja sedanjega zakona. Ako radikalna stranka ne bi hotela pristati na podaljšanje, potem se načrt novega stanovanjskega zakona enostavno ne more sprejeti, ker je za najemnike nepravičen. V današnji gospodarski krizi ne more nihče živeti izključno od rente, marveč le od intenzivnega dela. Stanovanjsko vprašanje se mora rešiti na pravični socialni bazi. — Zagrebški občinski so-cijalni odsek je sklenil, da se skliče konferenca mestnega občinskega sveta, na kateri naj zavzame stališče nasproti načrtu novega stanovanjskega zakona. jc V višjo pedag. šolo v Belgradu so sprejeti: Za I. skupino: Jovo Popovič v Ormožu. — Za II. skupino: Simon Dobernik iz Slov. Gradca, Marijana Kokalj iz Bogojine, Vida Pogačnik iz Komende, s. Irena Verce iz Kočevja. — Za IV. skupino: Ljubomir Gorup iz Sv. Lenarta v Slov. gor., s. Donatina Iskra iz Lichtenturna v Ljubljani. — Za V. skupino: Josip Stanzer iz Maribora, Edgard Von-čina iz Tržiča in Ladislav Čuk iz Kranja. — Navedeni morajo najkasneje do 14. oktobra t. 1. javiti rektoratu višje pedagoške šole v Belgradu, ali nastopijo svoje mesto. V nasprotnem slučaju se bodo smatrali, da niso sprejeti. jc Usposobljenostne preizkušnje za osnovne šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 5. novembra 1926 ob 8 zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pri-pust k usposobi,jenostni preizkušnji naj pred- lože po službeni poti pravočasno pristojnemu okrajnemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 20. oktobra v rokah ižpra-ševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil! Posebna vabila k izpitu se ne bodo pošiljala. — Izpraševalna komisija za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani, ... jc Jugoslovanska imena ulic v Pragi. Praški občinski svet je v zadnjem času imenoval več ulic go glavnih jugoslovanksih mestih. Ena . ulica se imenuje Jugoslovanska, druga Bel-grajska, tretja Ljubljanska in četrta Zagrebška. * Angleška družba opustila vrtanje za potroleiem Kmalu po prevratu so se začeli Angleži zanimati za petrolejske vrelce v Medžimurju okrog Peklenice. Tamkaj se je pridobivalo dnevno po 2 vagona nafte in to skozi leta. Inžener, ki je vodil pridobivanje petroleja v Peklenici, je dognal, da ležijo ti. vrelci ob robu naftinega rezervoarja, kojega središče in glavno ležišče mora biti nekje pod Sv. Bolfenkom pri Središču. Res je začela ta angleška družba vrtati pri Humu pri Ormožu in so prišli na nekaterih mestih celo 600 m globoko. Zadeli so pri vrtanju na vse znake naftine zaloge, a kake večje petrolej-ske žile se jim po dolgotrajnem in dragem vrtanju ni posrečilo odkriti. Sedaj naenkrat je opustila družba vrtanje pri Humu in izse-savanje nafte pri Peklenici iz neznanega vzroka. Ves up revnejših slojev na zaslužek je z odhodom družbe splaval po vodi. jc Brezplačno dobiš 3 srečke, če naročiš 10 srečk izredno bogate loterije »Katol. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Ako pa naročiš in razpečaš 100 srečk, si zaslužiš na lahek način 400 Din. Cena srečki je 10 Din. Dobitkov je 1000 in sicer: popolnoma nov, štirisedežni avto, mlad konj, molzna krava, radio-aparat, obleke, perilo, ure, čevlji itd. Pišite na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. Gorami«. jc Od torka dalje pogrešajo 15 letnega krojaškega vajenca Bogopiira Rakovca Iz Ljubljane, ki je najbrže od doma pobegnil. Fant je srednje velike postave, nosi kratko ostrižene kostanjeve lase, ima črn suknjič s sivimi črtami, sive ponošene hlače, rjave sandale in je razoglav. Seboj je imel tudi železniško legitimacijo in ni izključeno, da se je kam odpeljal. Kdor bi o fantu kaj izvedel, se prosi, naj bi to sporočil njegovim staršem, Vošnjakova ulica 20 v Ljubljani. jc Zgradba malih stanovanj v Zagrebu. Zagrebška mestna občina začne prihodnjo/po-" mlad graditi na Selški cesti; tri''hiSe za; de-j^ lavska stanovanja; v isti namen bo zidjalk v j blokih na Gogoljevem bregu. Nadaljnja stav- j bišča bo kupila na Prilazu in jih istotako za- -j zidala s stanovanjskimi hišami. Še letos laz- j parcelira mestna občina več zemljišč, ki jih bo prodajala strankam po najnižji ceni; razen tega bo šla strankam na roko pri podeljevanju stavbnih dovoljenj. jc Moderna dijaška pesem. Včeraj so na zagrebškem moškem učiteljišču polagali naknadne izpite. Eden izmed maturantov — Stanko Marjanovič — je znova propadel s pripombo, da se more še tretjič podvreči izpitu. Marjanovič se je ob odhodu iz dvorane zabodel v prsi z bodalom, katero je preje pomočil — v alkohol, da se ne bi zastrupil! Fant se je precej ranil, a ne smrtno. * Smrtna kosa. Umrl je v Zagrebu upokojeni podmaršal Henrik pl. Adrowski-Unu-kič. * Društvo za varnost književne in umetnostne lastnine v Zagrebu je na svoji zadnji seji izvolilo za podpredsednika dr. Antona Lajovica in prof. dr. Srečka Zuglia; posle pomožnega tajnika je prevzel dr. L. Rolter. Ljubljanska društva so se konstituirala v posebni sekciji pod naČelitvom dr. A. Lajovica; tajnik te sekcije je V. Jaro, blagajnik Kregar. Na kongresu Mednarodnega književnega in umetniškega društva v Varšavi bodo zastopali jugoslovansko društvo prof. dr. Milorad Straž-nicky, dr. Anton Lajovic in dr. Vidan Blago-jevič. jc Hrvatski planinci na Pohorju. HTK -»Sljenie« priredi v hedeljo 3. t. m. skupni izlet na naše Pohorje. jc Madžarski konzulat v Zagrebu. Madžarska je ustanovila v Zagrebu svoj konzulat. Za konzula je bil imenovan Gjorgje Szabo. jc Redukcija v ministrstvu za javna dela. V ministrstvu za javna dela so v svrho varčevanja združili gospodarski ln računski oddelek v en sam gospodarsko-računski oddelek. •k Avtomatični telefonski centrali v Ljubljani in Novem Sadu sta montirani; prometu se izročita, kadar dobavi Nemčija še podcen-trale, ker se zgodi do konca tek. leta. jc Zagrebška mostna občina za deco. Zagrebška mestna občina oskrbuje tačas v svojih zavetiščih 507 revnih Otrok. Hrano daje proti odškodnini ljudska kuhinja »Prehrana«. Sedaj nameravajo zagrebška ženska karitativ-na društva osnovati šolo za kuhanje; pretresa se načrt, da bi potem ta šola kuhala hrano za mestna otroška zavetišča. * Človekoljuben dar. Dr. Marič v Zagrebu je podaril svojo vilo na Bohinjskem jezeru zagrebški mestni občini v dobrodelne svrhe. -dr Gospodom duhovnikom in bogoslov-cem nudi pri nakupu krasnih črnih zimskih sukerij poseben 10 odstotni popust tvrdka Fran Lukič Ljubljana, pred Škofijo 19. * Opozarjamo na današnji oglas H. To- mec. CjuMfarna O I. Prosvetni večer se vrši danes zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu. Dosedanje posetnike prosvetnih večerov vabimo, da nam ostanejo zvesti tudi v bodoči sezofii. Cene predavanjem so iste kot lansko leto: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din. Pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance. © Cerkev sv. Frančiška v Šiški postaja vsak dan bolj zanimiva; pravkar nam namreč poročajo, da bo na dan blagoslovljenja 3. oktobra prvič razobšena nova, prekrasna slika sv. Frančiška Asiškega in sicer v steni nad velikim oltarjem. Slikal ga je umetnik č. P. Blaž iz frančiškanskega samostana v Ljubljani, kateri je naslikal tudi umetniško sliko Matere božje za veliki oltar frančiškanski cerkve Iv Ljubljani. V novi cerkvi pa so poleg tega zapeli včeraj postavljati že drugi ditžr:' pk ne tih strani" kakor se to običajno gradi,' ampak spredaj v isti Vrsti z velikim oltarjem, torej zopet nekaj novega. Zato po-aetite vsi izredne cerkvene slovesnosti v prihodnjih dneh v Šiški. Vsak pride na svoj račun. 0 Krekova mladina Ljubljana priredi v nedeljo, 3. oktobra, ob pol 8 v Ljudskem domu, Streliška ulica 12, narodno igro v treh dejanjih »Mrak«. Igra je jako zanimiva. Predstavlja žalostne razmere svetovne vojne, zato vabimo k obilni udeležbi. Začetek ob pol 8 zvečer, konec ob 10. Predprodaja vstopnic je od danes naprej od 6. ure dalje v Jugoslov. strokovni zvezi, Stari trg 2.-I. © G. veliki župan danes ne sprejema strank, ker odpotuje v poplavljene kraje. O Iz našega gledališča. >Za članico ljubljanskega Nar. gledališča s pravicami uradnika 1. skup, II. kat. je imenovana ga. Avgusta Cerar-Danilova., 0 Pevski koncert dne 4. oktobra 1926. v Filharmonični dvorani. Drugi del koncertnega večera, katerega priredi koncertni pevec g. William Gwin v pondeljek zvečer v lat trpežnega s usnjato alt leseno preoblečeno peto ševro Edino pri „VOIKA", Ljubljana Filharmonični dvorani, obsega angleške pesmi iz XVII. stoletja. Angleška glasba je pri nas silno malo poznana, saj na malokaterem koncertnem sporedu srečamo kakega angleškega avtorja. Popolnoma nepoznana pa je angleška glasba starejše dobe, čeprav je ona izredno bogata na svojih notranjih, lepotah, V ospredju skladateljev tedanje dobe stoji Henrik Purcell, organist kr. dvora. Da njegovo delo prav presodimo, moramo vpoštevati, da je bil predhodnik svetovnih mojstrov Bacha in HSndla. Zaman iščemo pri njegovih sodobnikih lepše melodične linije, plemenitejšega zanrsa in ra-dikovitost oblik kakor jo očituje glasba tega najndličnejšega zastopnika angleške klasične dobe. Svoje skladbe je pisal v prvi vrsti za svečane ceremonije na angleškem dvoru. Brez dvoma bo ta koncert po sestavi svojega sporeda eden najznamenitejših. kar jih je bilo v zadnjem času v Ljubljani. Na tretji del sporeda, ki obsega zamorske duhovne pesmi, se povrnemo jutri. Občinstvo pa vabimo na poset in so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. © Začete!; šolskega leta na gremijalni šoli v Ljubljani se prične dne 4. oktobra t. 1. ob 2. uri popoldne. Vsi vajenci in vajenke naj se zglafeijo točno ob določeni uri v šoli na Ledini. Pouk se bo vršil v pondeljkih in torkih popoldne. Podrobnosti so razvidne, na šolski deski v veži šole na Ledini. O Jubilej. Danes praznuje g. Anton Jaki. knjižničar licealne knjižnice v pokoju, 30 lentico, odkar neumorno in zvesto deluje kot 1. vijolinist v orkestru ljubljanske opere. Dasi rodom Čeh, se je pri nas popolnoma udomačil in ima za slovensko narodno pesem velike zasluge. Kot izboren glasbenik je priredil in izdal več potpurijev po motivih najlepših slovenskih narodnih napevov in tako zanesel našo lepo pesem Širom domovine. Njegova venčka »slovenski biseri« in »potovanje po Sloveniji« sta pri vseh svečanostih na programu in jih igra rada vsaka godba. Zložil je tudi več drugih skladb kakor koračnic, valčkov, mazurk itd. za klavir ali orkester. V'rokopisu ima še veliko j skladb pripravlieflili in izdajo, a kje dobiti v teh časih založnika? Vele"aslužnemu in marljivemu kulturnemu • delavcu, naše iskrene čestitke! O Klub esperantistov v Ljubljani otvori v torek dne 5. oktobra v Šentjakobski šoli tečaj za začetnike. Kdor se želi v štirimesečnem tečaju priučiti velevažnega mednarodnega pomožnega jezika Esperanto, naj se priglasi navedenega dne ob 19. uri. Učnina mesečno 15 dinarjev, za dijake Din 10. O Pas^a »ohcet« v Prisojni ulici. Pišejo nam: Tako oblagodarjena kakor naša s pasjimi cucki menda ni nobena ulica več v Ljubljani. Pa Če že po dnevi s težavo prenašaš" neprestano lajanje teh mrcin, kako šele ponoči! Opravičeno se pritožujejo čez to stranke, ki bi rade imele mir pred bevskači vsaj ponoči. Tako ga pa ni, ne v poznih ve-č^nih, ne v zgodnjih jutranjih urah. Če ima morda lastnik takega psa živce iz ilovice, jih /al še nimajo vse druge stranke v soseščini. Upamo, da bo zaenkrat zalegel ta apel. — Če ne, bomo pa opozorili oblastvo na določbo § 54 cestno-pr licijskega reda za Ljubljano. — Več stanovalcev. O. Buonocore: Pevec Gospodov. Ob 700 letnici brata Frančiška. (Dalje.) Ko se je nagibalo njegovo življenje k za-fonu, je obolel na očeh. Pa je prišel k njemu tdravnik z vsemi potrebnimi instrumenti in jih začel beliti na ognju — ogenj je bil tedaj ■potniki ue pohodili. Raz- govarjal se je z ribami, božal jagnjeta, odgovarjal v ranem jutru grlicam, tekmoval pojoč s slavcem, prožil prijateljsko roko volku iz Agubbia, se spoprijaznil z levom iz Alver-na: vsi, vse so mu bili bratje in sestre. Da-, celo njegovo telo mu je bilo: moj ubogi brat telo! Neki fantič je bil ujel slavčka. Pa je šel Frančišek in mu dal pest soldov in ko je imel v rokah ljubo živalco, jo je pobožal tako lepo kot je znal le on, potem jo pa izpustil, rekoč: »Pojdi in prepevaj pod svobodnim nebom hvalo nebeškemu očetule Ko pa je nesel neki pastir na ramah k mesarju dve jagneti, zvezani za noge, in sta ubogi živalci proseče blejali, sta se Frančišku zasmilili v dno duše in odkupil ju je, ker sta mu bili podoba Jasnjeta Kristusa, in ju izpustil na zelen pašnik. Prav tako je tudi ono sveto noč ob prvih jaslicah privoščil voličku in osličku obilno in tečno krmo, da bi se 'z njim vred veselila rojstva Gospodovega. Po vsem tem pač ni čudno, če so čede popustile pašo in tekle za Frančiškom, ko so zaslišale njegov glas, Zajci in fazani so se mu bližali, da bi se skrili v gubah njegove halje, golobi in grlice so gnezdili ob njegovi borni celici, sokol je prenočeval tam, da bi dragega svetnika zjutraj zarana zbujal... Sladko veselje je širil v vse stvari Frančišek čudodelnik. Najboljše svoje lepe duše pa je prihranil zr človeka, kralja stvarstva. Namenil se je, širiti veselje, in teaa se ie držal vse svoje | živl!enje. Radost mladostna, ki jo je izžareval ! vsepovsod v družbi in na izprehodih in v sa-' moti, ga ni zapustila niti ob zadnji uri. Ko je umiral, je str pil k njemu fra Elija, ki je bil določen za njegovega naslednika in se je bil navzel njegovih čednosti, pa se je opogumil j in ga vprašal: »Oče moj, daj. poslušaj, nekaj bi te prosil, da mi pojasniš!« , »Govori, kar govori!« »Vi pojete in pojete kar venomer in še sedaj ob smrtni uri. Utegnil bi se kdo zgražati, ČeŠ, tak svetnik pa poje Še sedaj, ko umira!« »Brat Elija, brat Elija, ničesar nisi razumel!« Frančišek Asiški je otvoril vrsto — veselih svetnikov. Bil je prenavljavec vsega — tudi te strani krščanskega življenja. Pobožnost in mračnost duha, krščansko, življenje Ue tlači Človeka, ono ga nravno izpopolnjuje in uso-vršuje. In Frančišku so sledili mnogi, kot sveti gorečnež Jacopone da Todi, dalje Filip Nerl in Frančišek Šaleški, da omenim stebre te smeri krščanskega življenja. Saj je Krislus prinesel veselje na svel, saj je bil On počelnik pravega veselja! — Frančišek se je ravnal po Njem ln se držal Pavlovih besed: Hilarem datorem diligit Deus.« In je trosil veselje ln radost. In ko je videl asiški brat zbrano okoli sebe lepo četo učencev, jim je dal sladko naročilo: »Pojdite do svetu, tudi v naiboll za- puščene kraje in oznanjujte Pax et Bonum!« In priprosti bratje so se dvignili in šli — sto, tisoč, deset in deset tisoč jih je že šlo in po sedmih stoletjih še hodijo in oznanjajo vsepovsod: Pax et Bonum. In jim je kot Frančišku vsak brat in mu nudijo pomoč nihil tra-hentes et omnia possidentes, ker jim gre za božje kraljestvo in je njihova edina misel: Deus meus et omnia! — In brat Frančišek je vesel svojih bratov --- O sladki Frančišek, danes, ko se obrača k Tebi vesoljni svet, bi mogli vzklikniti kot nekoč fra Masseo: »Zakaj, zakaj, zakaj, ko nisi ne lep, ne bogat, zakaj gre za teboj ves svet?« — Pax et Bonum! — Pa je še gorja in solz, brat Frančišek! Volkov in levov ne manjka še na svetu. D.aj, pridi med nas in pomiri in izravnaj vse ln pobrati, da bomo veseli in svoje veselje peli kot si ga pel Ti: Bratje, sestre! (Dalje.) Danes začetek tedna ostankov v Oblacllnicl as« Slovenijo. Maribor ~ □ Preloiitov gledališke sezone v Mariboru. Otvoritvena predstava mariborskega gledališča se vrši mesto 2. oktobra šele 10. oktobra. Otvoritev se je morala preložiti, ker se nahaja mariborska vojaška godba na manevrih in raditega ne morejo nekateri godbeniki sodelovati pri gledališkem orkestru. □ Proslava koroškega plebiscita, na katerega se moramo posebno Mariborčani spominjati, se bo letos vršila v soboto dne 9. oktobra v Narodnem domu kot Einspielerjev večer. □ Zaročila sta se dne 25. septembra g. Josip Eihmeister iz Kamnice pri Mariboru in gdč. Mici Heller, stanujoča v Mariboru. Obilo sreče! □ Gostilna Kristana Vollgruber. V gostilni Vollgruber na Fraukopanovi cesti bo v soboto zvečer koncert in pojedina piščet in v nedeljo bodo obhajali v gostilniških in kavarniških prostorih Frančeski brivci godovanje. Za obisk se priporoča cenjenim gostom iz mesta in od Magdalene lastnica K. Vollgruber. □ čebelarska podrulnica za Maribor in okolico inm svoj zadnji letošnji sestanek v nedeljo dne 3. oktobra ob 10 dopoldne na Vinarski šoli v Mariboru. Na dnevnem redu je razgovor o letini in o akciji za neobdavčeni sladkor za pomladansko krmljenje, o nadzorovanju čebelnjaka po zimi in poročilo gosp. veterinarja Baša o zdravstvenem stanju čebel v naši podružnici. Čebelarji, pridite! Odbor. □ Umrl je v starosti 88 let trgovec Roman Pachner v Jurčičevi ulici. □ Prvi družabni večer avtomobilskega kluba sekcije Maribor, kt se je vršil pred kratkim v prostorih restavracije Union, je sijajno uspel. Oblaslva sta zastopala okrajni glavar dr. Poljanec in inž. Dolenc. Prireditve se je udeležil tudi predsednik kluba veleindustri-jalec g. Peter Majdič iz Celja in drugi odlični gosti. V zastopstvu predsednika kluba je govoril grof Herberstein in povdarjal, da je namen sestankov medsebojno spoznavanje in zbližanje članov in povzdig razvoja avtomobilizma v Sloveniji, pri čemer je naglašal, do klubovi večeri niso samo za člane, da so gosti vedno dobrodošli, nakar je izročil članu primariju dr. Robiču diplomo, ki si jo je isti priboril kot prvi član sekcije pri ljubeljski dirki. Splošna želja vseh udeležencev je bila, da se klubovi večeri čim pogosteje ponovijo. □ Poskušnja vožnja t novim mestnim avtoomnibusom. Pod tem naslovom je prinesel naš list včeraj dopis, kateri bi se lahko glede solidnosti izdelkov tvrdke Renault napačno tolmačil. Vsak voz, kateri pride iz tovarne, se tu iz carine prevzame, pregleda montaža, napolni akumulator, preskusi in.na- "to šele i v'redu odda. Avtoomnibus za mesto- •X M'aribor: se, je pa poslal 'direktno na naslov mCstnega magistrata, ker se je pričakovalo, da dobi mesto carine prosti uvoz. Večjih av-todelavnic v Mariboru ni, vsled česar je tukajšnji zastopnik odposlal v Maribor svojega mehanika, kateri je voz pregledal, uredil in se je tudi istočasno napravila poskušnja vožnja, ki je v redu izpadla. Vsak nov avto je pa kot mal otrok, ki sc uči hoditi, in je potrebna izpočetka večja previdnost, ker se včasih pokaže kakšna malenkost, katero je treba urediti. Prestave radi hitrosti gredo pri avtomobilih od početka sploh bolj trdo in je treba počasnega prestavljanja. Prestava je bila takoj včeraj pregledana in tudi že urejena. Izdelki Renault so se še povsod dobro obnesli in bodo tudi V Mariboru izvršili častno svojo nalogo. □ Anababtisti so v Mariboru začeli svoje delovanje precej razvijati. Ne le, da opravljajo svoje obrede ob Dravi, kjer nove člane na svoj način sprejemajo, začeli so propagando tudi med Šolsko mladino, ki jo vabijo v svoje hiše, posebno v eno, kjer opravljajo svoje obrede. Pristaši te verske sekte razpolagajo s knji-•gami, ki jih zastonj razdeljujejo. Opozarjamo na to; da je' ta verska sekta v naši državi nepriznana, to pa iz tega vzroka, ker je njen nauk škodljiv socialnemu redu današnje družbe in bi mogel posameznika in vso družbo zavesti v moralno in gmotno propast. □ Policijski drobiž. Včeraj ni bilo nobeno aretacije, pač pa je bilo prijavljenih 12 slučajev raznih prestopkov zoper cestno-policijske predpise. Prijavljenih je tudi nekaj gostilničarjev radi prekoračenja policij' ske ure. Protestno zborovanje stanovanjskih najemnikov Maribor, dne 30. septembra. Ob ogromni udeležbi ljudstva se je izvršilo nocoj zborovanje stanovanjskih najemnikov preti nameravani odpravi stanovanjske zaščite v noVem stanovanjskem zakonu. Nad 3000 zborovalcev je napolnilo veliko Gotzo-vo dvorano. Na tem velikem protestnem zborovanju so bili zastopani vsi sloji od navadnega delavca pft do intellgenta. Zborovanja sta se udeležila tudi narodna poslanca g. Vesenjak in dr. Pivko, Zborovanje je otvoril predsednik Društva hišnih najemnikov g. Mohorko, ki je v svojem govoru tolmačil nemarnosti, ki jih za stanovanjske najemnike vsebuje novi osnutek stanovanjskega zakona. Na podlagi novega stanovanjskega r.ftkona s« bo namreč najemnina povišala od 8 do 10 odstotkov na višino predvojne najemnine. Vsi sloji bodu težko prizadeti, pesebno v času težke gospodarsko krize in vedno novih redukcij uradništva. Govornik opozarja na to, da je v Mariboru dosedaj 320 stanovanjskih odpovedi, 87 deložlrancev in 841 nerešenih prošenj za podelijfv stanovanja. Spričo te turobno statistike mora občina poskrbeti, da dobijo vsi prizadoti vsaj zasilno streho. Tudi za obrtnike je nastopil kritičen čas. Hišni gospodarji zahtevajo ogromno najemnino, kateri marsikateri obrtnik ni ko«. Društvo stanovanjskih najemnikov je v svojem prizadevanju, da ščiti interese svojih članov, predlagalo posebno razsodišče, ki naj rešuje sporna vprašanja med hišnimi posestniki ter najemniki. Toda hišni posestniki se temu vabilu niso odzvali. Predsednikovemu izvajanju so se pridružili zastopniki raznih organizacij. V imenu Društva državnih namenšČencev in upokojencev je govoril g. dr. Pečovnik, v imenu obrtnikov pa g. Vah»ar. Zborovanje bi bilo poteklo mnogo bolj veličastno, da ga niso skušali Izrabiti mariborski socialisti v svoje strankarske namene. Zastopnika socialistov g. Eržen in Bahun sta zabrenkala sicer na demagoške strune, pozivajoč maso na ulice, a dobila sta temeljH odgovor, ki ga jima je dal g. narodni poslanec V e s e n j a k. Svoje-časni dr. Gosarjev stanovanjski načrt je dokazal, da hoče omiliti stanovanjsko bedo. Za-libog centralna vlada tega načrta ni prevzela, pač pa ga je prevzela češkoslovaška republika, kjer danes stanovanjske krize ni več. G. narodni poslanec Vesenjak je poudarjal, da je ravno Jugosl. klub vedno energično za-£ovar'al stališče stanovanjskih najemnikov. Sedaj, ko se prične jesensko zasedanje narodne skupščine, bodo imeli hišni najemniki priliko, da spoznajo, kdo zagovarja njihove zahteve. Nato je g. narodni poslanec Vesenjak nasproti demagoškim frazam soralističnih predgovornikov opozoril na dejstvo, da so socialisti imeli sicer tri leta mariborsko občino v svojih rekah, a niso zgradili niti ene stanovanjske barake. Sedanja občinska uprava pa je tekom enega leta zgradila dve stanovanjski hiši. Pozval je najemnike, naj podpirajo poslance pri njihovem delu. Izvajanja g. Vesenjaka so napravila na vse zborovalce globok vtis, dasiravno so nekateri nahujska-ni socialisti skušali s kričanjem motiti govornika. Po kratkem govoru dr. Pivka so se končno spreiele po g,- Mohorku prečitane resolucije na vlado, ki bodo brzojavno poslane na velikega župana in mestno občino. Po sprejemu resolucij je bilo zborovanje zaključeno. UM Piosvfcenf !eqnanie sebotn 2. 10- ob Mri v KAIO^N N DOu _K udeležbi vabi ČEŠKA OBEC Celje & Nova prometna zveza med Celjem in Mariborom se nam obeta. V torek popoldne je komisija mestnega magistrata iz Maribora z g. županom dr. Leskovarjem na čelu napravila na progi Celje—Maribor prvo poskuš-njo vožnjo, ki se je zelo dobro obnesla. Ta nova prometna zveza bo posebno velikega pomena za one kraje, ki so oddaljeni od že-lernice. Slišali smo, da se bo vozna tarifa ravnala po ceni 1 dinar za kilometer. er Koncert v kavarni hotela Evrope priredi v soboto zvečer dne 2. oktobra celjsko olepševalno in tujskoprometno društvo. Pri tem koncertu bo nastopil polnoštevilni orkester celjskega godbenega društva. & Osebna vest. Poštni uradnik g. Davorin Grobelnik je bil upokojen. •0" Smrt. V torek je v javni bolnici umrl Alojzij Tofant, železničar v Celju. Zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. & Pričetek obrtne nadaljevalne šole. Šolsko leto 1926.-27. prične v nedeljo ob 8. uri. Istega dne se imajo obrtni vajenci zbrati na dvorišču meščanske šole, vajenke pa na dvorišču mestne osnovne šole, kjer se vrši vpisovanje in sprejemni izpiti. Šolnina v znesku po 50 Din se mora poravnati tekom 14 dni po pričetku Šole. Ustavljen obrat. Znana in nekdaj precej močila tvrdka »Zlatarka« d. d. Zagreb, ki ima v Celju svoje glavno obfatovališče, je vsem svojim nnštavljencem odpovedala službo ln ustavila obrat. 'Ptuj Sadna razstava ptujskega okraja se bo otvorila dne 2. oktobra in traja do 4. oktobra. Sadje bo razstavljeno v Društvehein domu, ki je doVolj prostoren za velik obisk. 5. oktobra bo sadje se razstavljeno za obisk ptujskih šol. (D Proinemha posesti. G. trgovec Saria je kupil v Prešernovi ulici hišo od gospe Marije Schelchenbatter. © Odvetniški izpit je napravil v Ljubljani g. dr. Krapež, koncepijent pri odvetniku dr. Ivanti Fennevcu. Slov, Konjice Nesreč* pri delu, V torek je v tovarni m usnje zmečkalo roko in odtrgfllo 1 prst delavcu Mesarlču Henriku. Prepeljali so ga 'akoj Z avtom v bolnišnico v Celje. Vlak Veieriil vlak. ki je odhajal i* Konjic ob 17.15 ih prišel ob 21.80 je s 1. oktobrom Uki-ni«u. Jesenice 'Cerkvena alovcsnont. V nedelje se je vršila na Jesenicah svetoletna procesija In sicer i* cerkve na Savi skozi Jesenice na Plavž in v župno cerkev. Ljudstvo se ie procesije udeležilo v tolikšnem številu, da je bil topot najbrže rekord vseh dosedanjih procesij, kajti tudi ob najlepšem vremenu o sv. Teleiu ni udeležba tako obilna. Vsa čast vernemu jeseniškemu ljudstvu. Prihodnjo nedeljo se slovesnost vrši zopet, zato jo upati, da se bodo verniki tudi topot v polnem številu udeležili, posebno moški, katerih je zadnjo nedeljo nekaj manjkalo. OMSni zbor Kat del. društva so je izvršil ob precejšnjem številu članov, ako se upošteva, da je bil delavn. dan. Odbor se je izvolil 7. neznatnimi spremembami zopet stari, kateremu predsedujo vrli in agilnl delavec na prosve'tiem polju Janko Šranc, katpremu želimo da bi tudi v tekočem letu mogel pokazati toliko dobrih sadov društva kakor preteklo leto. Brezalkoholna kavarna ima Čezdalje več gostov. Počasi se bodo tudi Jesenlčnnje privadili, da se da tudi brez litrov in Štefanov prav prijetno zabavali, posebno če ti poleg čaja ali kave igra dunajski orkester valčke, ali pa v Curihu citraši godejo svoje narodne komade z običajnimi jodlerjl kot dodatki. Zagreb se prav jnsno in čisto sliši. Sedaj so zgodnji večeri ze tu 111 Človek se dostikrat ne ve kain drugam podati kot v gostilno. Zato je taka brezalkoholna točilnica kot nalašč za ubijanje dolgih večerov, zraven pa najcenejša zabava in pa glava drugi dan ne boli Olepševalna dela. Kdor že dalj časa ni bil na Jesenicah in stopi pred kolodvor, se mu zdi. da je zašel, aH pa da se nahaja na ljubljanskem vele-sejmu. Sami paviljoni in p« kakšni, eden lepši od drugega, tako da izpleda res prav okusno, ako primerjamo s prejšnjimi ?asi. ko so stale tu barake najslabše vrste. Sedaj pa je k tem postavil še gospod Meznarič svoj brivski paviljon, ki je zares krasen, kar se je šele sedaj pokazalo, ko jo popolnoma dodelan. Vandalizom. Do sedaj še neznani zlikevei so na še ne popolnon-a dograjeni stavbi g. F. Klinar-ja poleg osnovne šole skoro vsa okna pobili, tako da tam iz$eda kakor da je bila " bližini kje kakšna eksplozija. Kdo je to storil, to bo že dognalo orozmstvo. Ki stvar zasleduje Vse obsodbe je tako vrste maščevanje vredno in prev bi bilo, da se krivec ali krivci eksemplarično kaznujejo. Trbovlje Krekova mladina. Dramatični odsek Krekove mladine napravi dne 3. oktobra izlet na sveto Goro pri Zagorju.' Ob tej priliki se bosta vpri-zorili po deseti sv. maši in po krščanskem nauku dve šaloigri >Svojeglavneži< in >Zdaj gre sem, zdaj tja« Vabimo romarje in izletnike, da se Igro udeleže. Težava s stanovanji. Dnevno vidiš ene in iste ljudi, ki hodijo iskat stanovanja. Največ je re-duciranih 111 vpokojenih rudarjev in paznikov. Zadovoljil bi se vsak z vsako luknjo, samo da bi bil pod streho. Zidalo se je to leto malo, pa še to same male pritlične hišice, ki zadostujejo komaj za posestnika samega. Na stanovanja, ki se izpraznijo od občinskih nameščencev, kateri se preselijo v novo občinsko hišo, čaka žc mnogo prosilcev. Rudnik je šel reducirancem na roko in jih • pusti v stanovanjih čez predpisane tri mesece na 6, in še več mesecev. Stanovanjska komisija se sedaj nahaja v Laškem na okrajnem glavarstvu že nad leto dni in zato je tudi težavno s tem uradom kaj [Msredovfdl. ker je preveč oddaljen. Damski ?nlon, opremljen •>. vsemi potrebnimi pripomočki za striženje in sušenje las, odpre brivec g Lisac na Vodah. Slovenjgradec Pri elektr. centrali slovenjgraški na potoku Misllnjl v PameČah je pri zadnji povodnji 9. avgusta vode pretrgala jez. Ker je ta že sploh slab in bi tud. hajboljša poprava ne bila dolgotrajna, odločila je mestna občina napraviti popolnoma nov železnobetonski jez. Na ustmeni dražbi je prevzela to delo tvrdka ing. Dedek iz Ljubljane kot najcenejša. Z delom se je že pričelo in bo, če ne bode nagajalo slabo vreme, do konca oktobra jez gotov. Dasi' bo jez stal okoli 250.000 Din, ipak upamo, da se vzlic tej dosti veliki investiciji ne bo podražila elektr. razsvetljava. Vrtno veselico s tombolo in srečolovom priredi prostov. gasil, društvo v Segnu pri g. Pečoler-Borovnlku v nedeljo dne 3. oktobra ob pol 3. uri popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši veselica t istim sporedom prihodnjo nedeljo dne 10. oktobra na istem mestu in ob istem čnsu. Cisti dobiček je namenjen za nabavo prepotrebnega gasilnega orodja. Vstopnina k veselici je prosta. Rajhenburs Utopljenka. Par ur pred grozno ponedeljkovo nevihto je šla neka nad 80 let stara ženska »Bi-tančka« proti Savi v bližini broda. Ni se ustrašila moči Vode, ampak je skočila v deroče valove. V bližini idilične gostilne »ob Savic so utopljenko rešili iz valov, a je bila že mrtva. Truplo so spravili v mrtvašnico na Vidmu. Hitro je prišla žan-darmerija iz Senovega, da se, če mogoče, ugotovi, kaj bi bilo utopljenko v tako visoki starosti pripravilo k samomoru. Smrtna kosa. Minuli teden je v petkovi noči zadela tukajšnjega mizarja g. Antona Macur kap. Prepeljali so ga hitro v bolnico v Krško, kjer je 20. t. m. umrl. Bil je dober in postrežljiv mizar. Naj v miru počival Posvetitev. Minulo nedeljo je bila tuk. D. Zveza posvečena Srcu Jezusovemu. Posvetilo se je okrog 160 deklet. Posvetitev je izvršil domači g. župnik ob navzočnosti treh duhovnikov Dekleta so v ta hamen postavile v društveni dvorani krasen oltar S. Jezusovega in ga prav spretno ter okusno okirtčale. Kot govornica je tokrat nastopila znana prijateljica poštenih deklet gdč. Jerica Jan-čic iz Maribora. Cela slovesnost je bila prav ljubka in prijazna. . . » Slovenslca Urajina Smrt. V črensovcih je dne 28. 1. m. umrl upokojeni cestar Ludovik Halaši. Umrli je bil rodom Mnrljar. Dflši »lovenščihe ni obvladal in je bil sam med Slovenci, je s svojimi sosedi živel vedno v najlepši slogi. Povsod je bil priljubljen in daleč naokrog znan po svoji izvedeti t>stl pri klanju svinj. Izdeloval ie Izvrstne klobase In si Je v tej umetnosti vigojll tudi nekaj naslednikov. Naj počiva v miru, . Doi. V pondeljek je začelo deževati. Ponoči je tako lilo. da so bili kjUtraj vsi jarki napolnjeni in je V0(In stala po njivah In travnikih Dež lije tmprej. Bati se je. tla pride sope! do povodnji, kakršno smo imeli letos že dvakrat Dopisi Hraše. V pondeljek dne 27. sept ob 8 zvečer je med hudo nevihto treščilo v vezani kozolec posestnika Mihaela Bohinca v Zapogah ter je polu klaje pogorel do lat. škodo jo nad 25.000 Din. Zavarovalnina kriip škodo lr delomr. Na lice požara no prihiteli poleg domačih vaščanov tudi gasilci i/ llraš, Torovga in Dornic ter ga«, društvo Smlednik, Marljivosti in požrtvovalnosti vseh teh tet močnemu detju so je zahvaliti, da se ogenj ni op:i-jel bližnjih skednjev; v toni slučaju bi bil pogorel velik dol vasi, ker je proti vasi pihal močan veter. — Po enomesečnem lepem vremenu smo dobili v enem dnevu toliko dežja, da so tu vsa nižje leže-ču polja in travniki pod vodo ter šp neprestano lije. -_ Cfublfan&k& gledišče Otvoritev sezone 1926/27 v Narodnem gleda, lišču v Ljubljani. Drama otvori spzoiio v soboto ilnp 2. oktobra ob 20. uri z Shakespearovo tragedijo iMacbetlv . Naslovilo vlogo igra g. Levar, La-dy Macbethovo — ga. Marija Vera. V tej tragediji je zaposlen celotni dramski ansambel. Dekoracije so Izvršene pod vodstvom scenografa akademlčne-ga slikarja g Ivana Vavpotiča, deloma nove kostu-1110 je izdelala gledališka krojačnica. Režijo otvoritvene predstave vodi profesor g. Osip šest. Kot drugo predstavo vprizori drama v nedpljo zvečer velezabavno in duhovito satirično komedijo Dr. Knock« ali »Triumf medicine . Obe prpdstavl sta izven. Operna, seaona se otvori sredi prihodnjega tedna, Alaribor<G erledrišče Sobota, 2. oktobra ob 20.: »VERONIKA DESENN ŠKA-. — Otvoritvena predstava. Nedelja, 3. oktobra ob 20.: DANES BOMO TIČI , Premijera. K novemu učnemu načrtu za osnovne šole. Ker dobivajo učitelji ravno zadnji čas navodila, kako naj urede pouk po novem ufnem načrtu, naj l>o tudi nam dovoljeno, izraziti k temu par pripomb. Glavna sprememba v novem učnem načrtu obstoji v tem, da se zmanjša .število ur za računstvo in ročnosti, zveča pa se število ur za realije zlasti za zgodovino. Tu razdelitev je pogrešena. 1. Bodo otroci, zlasti oni po deželi, preobloženi z učenjem. Gospodje, ki so sestavljali ta načrt, so pozabili, da mora kmetski otrok izven šole tudi delati in dostikrat mnogo delati na polju in okoli hiše in mu ne ostane ves izvenšolski čas zu učenje. Realije, zlasti pa še zgodovina, pa zahtevajo mnogo učenja tudi izven šole. 2. Pa tudi ni namen ljudske šole, da nudi otrokom popolno znanje v realijah. Ona jim mora dati samo potrebno podlago in jim vzbuditi veselje, da se v življenju sami dalje izobražujejo. Drugače je z računstvom. Tu se nihče ne bo mogel sani dalje učiti, če se ni v šoli temeljito seznanil z vsemi računskimi operacijami. In sploh je nerazumljivo, zakaj novi načrt ravno zgodovino tako forsira. Saj je vendar znanje o naravi zlasti za kn^tskega otroka veliko bolj važno. Brez znanja o prehrani živali in rastlin, o nastajanju celic, o kemiji ni pravega kmetijskega pouka in brez tega tudi racijonelnega kmetijstva ne. Zgodovina pa inm pomen le kol vzgojiteljica narodov. Tu pa ima naš kmet dva druga vzgojna pripomočka, ki mu jih še tako znanje zgodovine ne bo nikoli nadomestilo: vero in naravo. Zgodovina ima nekaj več pomenu le za mestnega otroka, ki ima premalo stika z naravo. Seve pa jc zgodovina oni predmet, pri katerem se najlažje zažiga kadilo in pripravlja pot do korit. To pa vendar ne more biti namen šole. Če silimo otroka, da sedi dnevno 4—5 ur v šoli, če so starši in občine prisiljene do ogromnih žrtev za šolo, smejo tudi opravičeno zahtevati, da šola tudi v resnici nudi otrokom nekaj za življenje koristnega; ne pa da služi gotovini ljudem, da si preko ubogih otrok ubirajo pot navzgor. Drugega smotra v tem res ne moremo najti. In upamo, da se bo učiteljstvo, ki mu je ta novi načrt zopet zaenkrat vsiljen, brez njegovega sodelovanja, proti njemu tudi po možnosti uprlo. Pedagog. ŽEPNI ROBEC V KLOBUKU. Najnovejša moda v letošnjem poletju jc bila v Parizu ta, da so na straneh klobukov napravili majhne žepe, kamor so dame spravljale žepne robce, kakor tudi druge »potrebščine«. Zep na klobuku ima torej še bodočnost in razvoj, kajti ne bo dolgo, ko bodo v te žepe lahko spravljale že sedaj tako neznatna oblačila, ki dostikrat niso večja od žepnega robca. ČEBELE VZROK NEZGODE. Ko je neka gospa Briggs s svojo hčerko šofirala po okolici, sc je naenkrat vanjo zakadil roj čebel ter njo in hčerko tako zdelal, da v trenotku nista nič videli. Gospa je pri tem zgubila oblast nad avtomobilom ier za-vozila v telefonski drog. Pri tem si je polomila več reber in na celem životu si jc kožo odrgnila. Obe so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so se posebno za oči takoj zanimali specialisti. ZRAČNE AMBULANCE V NEMČIJI. V Friedrichshafcnu je bila tc dnt izde« lana prva zračna ambulnnca. Prostora ima za sedem oseb in vozi z veliko brzino. Notranjost letala je cniajlltana. to pa radi večje silažnosti in lažjega de»irfi»it s*ja. Ima dve kabini ?.a tožite poli, edovancc, štiri stole za bolnike io Sc pront»ru za dva bolniška strežnika. Zastopniki sovjetske vlade so napravili s tem letalom polete in za rusko državno iioc&vo naročili 8«st takih letečih hnl-niAnic. Nekaj o najmanjših državah. Po vojni se je zemljevid Evrope precej predrugačil. Nastale so nove države, ki jih pred vojno ni bilo, zopet druge so se povečale ali pa so se njih meje skrčile. A že tudi med prejšnjimi velesilami so se nahajale male državice, ki so izgledale kot pritlikavec med velikani. Take »samostojne« države nimajo vojaštva in so toraj »nepremagljive«. Predvsem imamo tu Luxemburg, ki meri 47 štirjaških kilometrov ter ima četrt milijona prebivalcev. Poleg tega pa še vojvodinjo in odgovorno ministre. Vse je tu, tudi armada, ako se 250 mož sme imenovati armada. Oficirski štab je močan 12 članov. Svetovno vojno je država dobro prestala kakor tudi revolucijo, vendar pa je morala vladajoča kneginja mesto prepustiti svoji sestri. Od Nemčije, s katero je bila prej v carinski zvezi, se je ločila. Potem imamo malo, toda lepo deželico Monako, ki je samo poldrugi štirijaški kilome« ler velika ter ima 15.000 prebivalcev. »Armado im« 86 mož ter krasno lastno zastavo. Potem ima tudi lasten denar kakor tudi ooštne znamke. Vladal je do nedavno tega knez sam s šestimi svetovavci, sedaj pa tudi tam obstoja ■ parlament in ministrstvo. Da še ni prišlo do razdelitve tega lepega koščka zemlje, je vzrok iskati v tem, ker jo drug drugemu nihče ne privošči. Jugozahodno od Rimini ob Jadranskem morju se nahaja še ena taka državica najmanjše izdaje, ki meri 85 štiri jaških kilometrov, namreč republika San Marino. Prebivalstva ' ima 10.000. Ze v 13. stoletju je bila samostojna in kakor se zdi, je celo od zgodovine popolnoma pozabljena. V popolnem miru gleda v bodočnost, le dvakrat v letu se malo razburi, namreč 1. aprila in 1. oktobra, ko gredo na volitve. San Marino ima torej vsaj 10.000 prebivalcev, a knez Lichtensteinski pa ima samo 0000 ' podložnikov. Prej je imel ta knez tudi vojaštvo, namreč 22 mož. od katerih jih je šlo 15 na strani Avstrije 1866 v vojsko, ko je šla ta proti Prusiji. Sedaj pa pride nekaj zabavnega, namreč, da se je po bitki pri Kraljevem gradcu popolnoma pozabilo s to državico skleniti mir, tako da je še dandanes pravzaprav z Nemčijo v vojnem stanju. Pire.np.iska republika Andora meri 452 štt- rijaških kilometrov. Vendar pa ima na tej razmeroma veliki površini samo 5000 prebival-oev. Ustanovil jo je Kari Veliki. Francija ji varuje meje, španski škof iz Urgela pa pase duše. Na severnem obrežju Sardinije se nahaja mali otoček Tavolara. Dva kilometra ima obsega in le 180 ljudi. Leta 1830 je sardinski kralj Albert poklonil otok rodbini Bartolini, ki je kot Pavel I. do leta 1888 vladal v splošno zadovoljnost, a na smrtni postelji izrazil željo, da bi mu ne dali nobenega naslednika. Tri Ma so tudi res bili brez vsake vodilne osebe, nato pa so proglasili republiko, katero je Italija brez nadaljnega tudi priznala. Vsakih šest •lfet si izvolijo novega predsednika, kateri se od drugih predsednikov razločuje v tem, da nima nikake plače, zato se za to mesto tudi ne pulijo. Zahodno Hebridov leži otok Sanct Kilda. Pravzaprav bi se ta imela imenovati kraljičina dežela, kajti tu vlada ženska. V francoskem departmaju Rasses-Pyrene-es pa je v skoraj nedostopnih gorah pač najmanjša država med vsemi do sedaj navedenimi. Velika nj niti pn cel kilometer in se ime-nuie Sfliut-fioust. Ta renuhlika ima okotu 100 prebivalcev, kateri so po večini tkalci. Ze sko-raj dva tisoč let vodi n jeno usodo »svet starih«, ki je le nekako častno mesto. Dolg in davki so tu neznana stvar. Ker ta neznatna državica nima niti lastnega pokopališča, pokopavajo mrliče v sosednjo francosko župnijo. ■ ■■■■BBiBnnBBniis n i ča ha nb¥b1b Družinska pratiha 1927 je ravnokar izšla in jo ima v prodaji vsaka boljša trgovina po vsej Sloveniji. Kjer bi je ne dobili jO-pa zahtevajte naravnost od založništva »Družinske pratike« v Ljubljani. Cena izvodu 5 Din, po pošti 50 par več. Kratil jo nad 20 celostranskih slik, med temi 16 v bakrotisku! — Edina te vrste! Oskrbite si jo pravočasno! ^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Mtk Gradaščica je odnesla novo, pred par meseci zgrajeno zatvornico tovarne g. Zalokerja, ter je ob desnem bregu izlizala v mostov fundament veliko luknjo tako, da je most resno ogro žen. Del Cerkvene ulice ob mostu se je pogreznil v vodo. Papirnica Gorifane. ,. ;V; Besneča Sora je kakor hudournik preplavila papirne tovarne Goričane ter,,odplavila ves les, ki se je nahajal tamkaj pripravljen za celulozo. Tudi velike množine papirja so deloma uničene, deloma so pa splavale po Sori v Savo. Španski kralj Alfonz XIII., ki vlada državi večnih nemirov in revolucij, se tudi zanima za šport. Naslikan je na krovu svoje jahte ob smotri aeroplanske tekme. ---7" ------J kjer ?e Ljubljančani po trudapolnem delu radi sprehajajo, je še vedno pod vodo, ki sO" le polagoma odteka. ,-Slovenec« je že v številkah 213, 214, 218, 219, a najobširneje v številki 220 prinesel sliko in poročila o sloviti borbi teh dveh boksarjev za svetovno prvenstvo. Danes prinašamo še sliki teh borilcev. Pet dolgih let je Dempsey kraljeval boksarjem; njegov nasprotnik Tunney, ki ga je končno premagal, pa najbrže ne bo toliko časa dominiral, kajti v kratkem se že bori s črncem Willse-jem. Dempsey, dosedanji kralj boksa. Tunney, svetovni prvak v boksu. Ljubomir Nešič. Gospod Ljubomir Nešič, naš poslanik v ■ Pragi, je premeščen. S svojega doseda- ■ njega mesta, kjer je služboval tri leta, odpotuje v Varšavo in zasede tam prazne ' mesto našega poslanika. Tometova žaga v Medvodah. Na Tometovi žagi, ki jo vidimo na sliki, je povodenj napravila škodo, ki se danes še ne more oceniti. Razen poškodb, ki so za dejane sami žagi, je voda odnesla tudi precejšnjo množino hlodov in lesa. Gospodarstvo Stanje vinogradov na Štajerskem ln vinska kupčija. Maribor, 80. septembra. Ze naše zadnje poročilo o stanju vinogradov na štajerskem se je glasilo dokaj neugod-ho, a vendar je bilo tedaj toplo jesensko vreme, ki je dajalo vinogradnikom še precej upa-tija na zboljšek letošnjega vinskega pridelka. Dež, ki traja z mrzlim vremenom že od ponedeljka naprej, je pognal zadnji up vinogradnikov po vodi. Nekaj lahnega dežja je bilo potrebno, a sedaj ga je že davno preveč. Sedanji dež je tako zvani »Salzburgerregen«, ki se drži kot megla grozdja in že povzroča gnilobo na vseh zrelih vrstah. Rizlec ,in moziec, ki sta že bolj trda, se ustavljata gnilobi, a sploh dozorela ne bosta, ako se ne vrne poprejšnje toplo vreme. Ako se bo, ta neprestani dež raztegnil do sobote, bo onemogočena letošnja pozna tr-' gatev in tudi vse umetno sladkanje bo zaman. S poslabšanjem vremena so se dvignile že itak visoke cene lanskemu vinu in starejšim letnikom. Velike nemške vinske tvrdke letajo po vseh štajerskih vinorodnih krajih za starim vinom in plačajo za dobro robo, ki je primerna za rezanje ali za izvoz v graške in dunajske bare in kavarne naravnost neverjetno visoke cene. Znan mi je slučaj, ko je plačal pred dnevi vinski prekupec za liter muškat-silvanca, ki je res prvovrsten, 56 kron. Ta roba bo šla v inozemstvo in moramo k zgoraj omenjeni ceni še pritegniti prevozne stroške ter uvozno carino in bo prišel v Avstriji liter na 6 šiling. Kakor smo omenili že v zadnjem poročilu, je prešel vinski trg na Štajerskem v nemške roke. Vse nemške vinske tvrdke so se dobro založile s starim pridelkom, ga takoj plačale po nakupu in ga bodo letošnjo zimo z visokim dobičkom izvažale v Avstrijo. Treba še omeniti, da so pred vojno graški in drugi srednještajerski manjši vinski trgovci in ltrčmarji kupovali vsa vina na Spodnjem Štajerskem. Danes zadovoljujejo ti ljudje svoje vinske potrebe iz Madjarske in Italije, ker gresta tudi madjarska in italijanska vlada svojim vinogradnikom eksporterjem po možnosti na roko. V Gradcu in na Dunaju vidimo vse polno madjarskih in italijanskih tako zvanih > carine prostih vinskih skladišč«. Vagoni in vagoni madjarskega in italijanskega vina se spravljajo v ta skladišča brez vsakih carinskih ši-kan. Ključ od takega skladišča ima lastnik in avstrijski financar. šele, ko se vino proda,, zabelili financar količino ip lastnik plača po sprejetem izkupičku carino in druge vinske davke. Štajerski vinogradniki nimajo doslej niti enega takega carine prostega skladišča in radi tega je hitra in cena razprodaja naših vin na manjše konsumente v Avstriji naravnost izključena. Mesto štajerskih vinogradnikov si polnijo žepe z vinsko trgovino po Avstriji Italijani in Madjari. Kakor se sliši, bodo štajerske nemške tvrdke osnovale še letošnjo zimo v Gradcu večje carine prosto vinsko skladišče in začele z razprodajo lanskega pridelka, s katerim so dobro založene. Da nameravajo nemške tvrdke na zimo z vinskim eksportom na debelo, nam je dokaz, da je samo ena od teh vtaknila v izdelavo novih eksportnih vinskih sodov i milijon dinarjev. V očigled omenjenim dejstvom moramo slovenski vinogradniki žalibog priznati, da smo glede vinske kupčije in dobička že tamkaj, kjer smo bili pred vojno: navezani borpo na odkup našiti vin od nemških, tvrdk,. ki imajo v sedanji denarni krizi že edine toliko kapitala, da kupljeno vinsko robo obubožanemu slovenskemu vinogradniku tudi takoj plačajo. Dejstva ,ki smo jih beležili zgoraj, so črna in zadostna za nas Slovence, a resnična in nihče se ne zgane, da bi vzdramil in izpod-budil slovenske vinogradnike k zadružništvu, ki je edino zmožno ga rešiti popolnega propada in> odvisnosti od nemških rok. * * * Razglas o zboljšanju vinskega pridelka v ljubljanski} ohjaeti. ■ Tudi ljubljanski veliki župan je izdal razglas o.zboljšanju viinskega prUelka. Na podlagi tega razg^sa je dovoljeno vinskim producen-tom izjemoma splošno in prosto slaienje letošnjih vinskih. moStov v ljubljanski oblasti in sicer za mo-ste iz navadnih (domačih) vrst grozdja, ki imajo •POd 14% sladkorja, z 2%, a za one iz finih vrst grozdja, ki majo pod 17% sladkorja z 4% čistega konzumnega sladkorja. Rjavi takozvanf aiheriški sladkor se v to svrho ne sme uporabljati. Sladkor je treba v moštn raztopiti in ne v.vodi. Slajenje je treba izvesti pred kipenjem ali vsaj med kipe-njem mošta Zaradi te splošne dovolitve ni treba nobenemu vinogradniku vlagati tozadevne prošnje, kakor tudi ne predpisanega naznanila o izvršenem slajenju, dočim morajo imeti vinski trgovci za slajenje mošta, ki so ga nakupili, posebno dovoljenje od pristojne politične oblasti. Zimski delovni čas v področju okrajnega gremija trgovcev v Celju. Člani okrajnega gremija trgovcev v okrajih Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah, se opozarjajo na okrožnico št. 202 z dne 26. junija t 1., glasom katere je od 1. oktobra dalje do 31. marca odrejen zimski delovni čas. Po tej odredbi seimajo trgovine odpirati zjutraj ob 7. uri • in zapirati brez izjeme zvečer ob 6. uri. Opoldanski odmor mora trajali najmanj eno uro. Pričujoča odredba se nanaša na vse člane v področju gori omenjenih okrajev, ki so lastniki trgovskih lokalov ne glede ali zaposlujejo trgovsko pomožno tsobje ali ne, kakor tudi na vse točilce alkoholnih pijač Posebno se opozarjajo člani, da se prestopki brez predhodnega uko.a ali opomina kaznujejo z denarno globo v smislu § 23 gremi-jalniih pravil. — Naoelstvo. Stanje posevkov v prvi polovici septembra 1926. Po poročilu poljedelskega ministrstva je bilo stenje še nepobranega polja v prvi polovici septembra t. 1. sledeče: ljubljanska oblast zelo dobro (2), ozir. dobro (3), mariborska oblast dobro (3). Podobno je stanje v ostalih oblasteh države. Ukaz o stanju Narodno banue t dne 22. septembra 1826. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram stanju z dne 15. septembra 1926.) Aktiva: Kovinska podlaga 419.0 (—1.0), posojila na menice 1275.5, na vrednostne papirje 240.8, skupaj 1516.3 (—2.1), račun za odkup kronskih bankovcev 1151.9, račun začasne zamenjave 351.3, državni dolg 2966.3, vrednost zastavijentfi dfžlivnih domen 2138.3, saldo raznih računov 401.0 (+37.8), skupaj aktiva 8944.5; pasiva: glavnica 30.0, rezervni fond 8.0, bankovci v obtoku 5649.1 (+10.5), državne teijatve po računu zaSas. zamenjave 351.3, državne terjatve po raznih računih 115.1 (+43.3), bančne obvezjiosti po žiru 388.5, po raznih računih 180.8, skupaj 569.3 (—19.2) terjatev države za zastavljeno domene 2138.3, ažija za kupovanje zlata 83.0, skupaj pasiva 8944.5. Jugoslavija in srednjeevropske železarne. V zadnjem času so se vršila živahna pogajanja med zastopniki srednjeevropskih železarn, na katerih se je tudi razpravljalo o zbližanju med industrijo železa v nasledstvenih državah. V prvi vrsti so se vršila pogajanja med avstrijskimi in češkoslovaškimi železarnami na eni strani in zastopniki jugoslovanske železne industrije na drugi strani. Kakor znano so avstrijske in češkoslovaške železarne zvezane, v kartelu. Stremljenje kartela gre, za tem, da bi se tudi jugoslovanska železna indu- strija pridružila kartelu. Pri pogajanjih so so pokazalo težkoče, ker je bilo stališče železarne v Zenici^ ki pripada državi, dolgo časa negotovo. Sedaj pa se je tudi to vprašanje več ali manj razbi-strilo: Tako jepostalo aktualno vprašanje pristopa strilo. Tako jo postalo, aktualno vprašanje pristopa ogrske železn« industrijo je tudi več ali manj zd-sigulun. Edino Poljska železna industrija dela Se tezkoč«, ker hoče najprej dvigniti svojo produkcijo in svoj izvoz in si na ta način rasagurati večio kvotp. Vojvodinske banko. Te dni je j« vršit občni zbor Zvifcfi vojvodinskih bank. Po podatkih zveze d® Wlfu/nni 31. decembra v Rački 44 denarnih — delujških drujžb s kapita'om 50.4 milijona', Din in rezervami 11 milijonov. V Srennt je 83 delniških družb s kapPalom 30.4 milijona Din in z rezervami 8.7 milijona Din. V Banatu ie pa 81 delniških družb s knniWom 69:1 milijona" in z rezervami 20.7 milijona Din. Za predsednika ''.veze je izvoljen g. Marko Bogdan. Otvoritev progo ČŠtio—Kočam*. Dn° 98. septembra t. 1. "-e je vršila slovesna otvoritev proge Štlp—Kočane, 'olga 34 km. Progo --o gradili 14 mesecev. Proga bo veliko koristila gospodarskemu razvoju Macedonije. Uvoz bakra v Nemčijo iz Jugoslavije. L. 1913. je Nemčija uvozila tz Srbije (Bar) 13 410 ton suro-vega bakra, leta 1925. pa 29.739 Ion. V prvih sedmih mescih t. 1. je znašal uvoz 29.545 len napram 20.839 tonam v odgovarjajoči dobi lanskega lela. Iz Avtomobilske industrije. • PoročaH omo že, da so znane italijanske Fiat-tvornice odpustile 7000 delavcev. — Iz Amerike javljajo, da je tudi Ford uvedel delo samo pet dni v tednu, plačo delavstva se pa kljub temu ne bodo znižale. — Iz Anglije javljajo, da so vodilne tvornice znižalo cene za 20 do 100 funtov šterlingov :n račele izdelovati tipe za 100 funtov šterlingov. — Studebaker Co. je znižala cene za posamezne modele do 205 dolarjev za voz. Igraba vodnih sil v češkoslovaški. Za novo proračunsko leto je češkoslovaško ministrstvo za javna dela izdelalo program, po katerem naj bi se v prihodnjih letih zgradilo 11 velikih hidrotehnič-nih central, preračunanih na 651 milijonov Kč (1093 milijonov Din). Radi financiranja teh projektov se vlada pogaja z avtonomnimi oblastmi. Vlada namerava v veliki meri prispevati k stroškom za gradnjo teh central. Avstrijska industrija. O obsegu industrije v Avstriji dajejo pregled sledeče številke: stavbna stroka 11.400 obratov 78.600 delavcev, strojna 1900 obratov 72.100 delavcev, tekstilna 1200 obratov 57.100 delavcev, predelovanje kivi.i 8800 obratov 55.900 delavcev, hranilna industrija 4900 obratov 48.300 delavcev, lesna 10.400 obratov 42.000 delavcev, papirna, usnjarska, kavčukova 1200 obratov 39.900 delavcev itd. Podatki so iz leta 1923. 55— 60% vse industrije (vštevši obrti) odpade na Dunaj in Nižjo Avstrijo, od tega zopet približno dve tretjini na sam Dunaj, Izvoz avtomobilov iz Danske. V Kopenhagnu se nahajajo velike delavnice za sestavo avtomobilov ameriškega izvora. Zato je v prvi polovici letos Danska izvozila 12.807 osebnih voz, lani v prvi polovici pa 9.712. Rorssa Dne 30. septembra 1926. DENAR. Zagreb. Berlin 13.457—13.487 (13.47—13.50), Italija 210.75—212.72 (213.91—215.91), London 274.40-275.20 (274.40-275.20), Newyork 56.43-56.63 (56.428—56.528), Pariz 159—161 (156.79— 158.79), Praga 167.35-168.15 (167.35—168.15), Dunaj 7.965—7.995 (7.965-7.995), Curih 10.925-10.9575 (10.9275—10.9575). Curih. Belgrad 9.1425 (9.145), Budimpešta 12.45, Berlin 123 (123.25), Italija 19.4375 (19.737), London 25.1025 (25.10125), Newyork 517.375 (517.37), Pariz 14.65 (14.475), Praga 15.325 (15.32), Dunaj 73.025 (73), Bukarešt 2.68, Sofija 3.7375, Varšava 57, Amsterdam 207.25 (207.30), Bruselj 14.10 (13.90). Dunaj. Devize: Belgrad 12.49—53, Kodanj 187.70—188.10, London 34.30—40, Milan 26.57—67, Newy«rk 706.75—709.25, Pariz 20.06—16, Varšava 78.50. Valute: dolarji 703.75—709.50, lira 26.46—62 dinar 12.48—54, češkoslovaška krona 20.90—21.02. Praga. Devize: Lira 126.30, Zagreb 59.59, Pariz 95.15, London 163.65, Newyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 71—72, vojna odškodnina 805-808, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—194, Ljublj. kredit-na 155 den., Merkantilna 92—97, Praštediona 865 —868, Kred. zavod 165—175, Strojno 110 bi., Trbovlje 290 den., Vevče 104 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoi. 71.25—72, agrari 42—13. vojna odškodnina 306—308, kasa 305.50— 306.50, okt. 307-309, Kred. 100—102, Hipobanka 55—57, Jugobanka 9i—92, Praštediona 865—867.50 Ljublj. kreditna 155 den., Srpska 130. den., Eka-ploataeija 9—10, Šečerana 346—348, Gutmann 220 den., Slavex 105—115, Slavonija 31—32, Trbovlje 277—283, Vevčg 102 den. Dunaj. Podon.-savska-jadram. 820.000, Živno 703.000, Alpine 352.000, Kranjska industrijska 585.000, Trbovlje 387.000, Hrv. esk. 145.000, Lovkam 125.000, Avstr. tvornice za dušik 242.000, Gutmann 390.000, Mundus 1,070.000, Slavonijo 35.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske — smreka, jelka, 20 mm, 4 m dolge, L, II., III., media 27 Sir., fco vag. Postojna 500 bl„ smrekove deske, 1., IL, 24 mm, paralelne, ostrorobne, od 16 cm Širino naprej, fco meja 550 den., hrastove podnice: 43 mm debele, 2.70 m dolge in 53 mm debele, 2.85 m dolge, od 18—28 cm širine, zdrave, fco meja 1250 den., lipovi' plohi. 27-100 mm, od 2 ni naprej, fco meja 600 den., bukovadrva, suha, meterska, zdrava, fco vag. meja 21 den. Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 265 bi., koruza, fco vag. nakladalna postaja 168 bi., rž domača, fco nakladalna postaja 215 bi., oves novi, fco nakl. post. 155 bi., fižol beli, novi, fco vag. nakl. post. 140 bi., krompir rani, fco vag. slov. post. 90 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov post. 100 bi. ——- i i, CerUveni vestnih: Kongregafija za gospode pri sv. Jožefu ima prihodnjo nedeljo, roženvensko in prvo v mesecu, sv. mašo in sv. obhajilo ob pol 7 v kapeli. — Prvi redni shod ima kongregacija v sredo dne 6. t. m. ob pol 8 zvečer istotam. Rožnivenska pobožnost v mestni župni cerkvi sy. Jakoba. V soboto popoldne ob 2 naznani slovesno zvonenje začetek rožnivenske pobožnosti in porcijunkulskih odpustkov. — V nedeljo dna 3. oktobra se začno sv. maše ob 5. Ob 6 govor in sv. maša pred Najsvetejšim; ob 10 govor in slovesna sv. mašil. Popoldne ob pol 3 govor in litanije M. B.; zvečer ob 5 govor, rožniv. procesija, sveti rožnivenec, litanije M. B. in zahvalna pesem. Por-cijunkulski odpustki se zamorejo prejeti v cerkvi sv. Jakoba od sobote popoldne do nedelje zvečer. Porabimo milostipolni čas zase in za uboge duše v vičah! Stanko Premrl: Sv. Frančišek. Ob 700-letnici svetnikove smrti (1226—1926). Ljubljana. Samozaložba. — Ta ravnokar izšla skladba za sopran in alt s spremljanjem harmonija ali klavirja je jako primerna za razne prireditve, ki se bodo šo letos praznovale v čast sv. Frančišku. Priporočamo jo zlasti bratovščinam tretjega reda, Marijinim kongrogncijam, pa tudi našim pevskim zborom sploh. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in pm skladatelju: Ljubljana, Pred škofijo 12, I. Stane 4 Din. KONCERT G. JULIJA BETETTA IN KAPELNIKA BALATKE. Ljudska univerza v Mariboru je priredila v torek dne 28. t. m. v Gotzovi dvorani koncert, na katerem je nastopil operni pevec g. Julij Betetto s sodelovanjem kapelnika g. Balatke. O Betettovem petju bi bilo odveč pisati. Navdušenje kakor ga morda ni doživel v Mariboru še noben pevec, je dokaz, da si je osvojil srca vseh poslušalcev ter mu je pri vsakem bodočem nastopu v našem me- Velika uganka ugodnega nakupa je rešena, ako si ogledate ravnokar došlo bogato izbiro najfinejšega angleškega in češkega blaga za moške obleke in površnike, ra-glane itd. po najnižjih cenah. - JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 4. 6555 Sir H. Rider Haggard: 7 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Ko sem tako spoznal, da ne želita, da bi bil jaz; navzoč, sem vzel svojo gorjačo in odšel po jahalni poti proti brvi, kar me je mati nenadoma poklicala nazaj. »Poljubi me, preden greš, Tom,« je rekla. »Gotovo se čudiš, kaj vse to pomeni. Neki dan ti oče že vse pojasni. V zvezi pa je s senco, ki že mnogo let visi nad mojim življenjem, ki pa je, kakor upam, za vedno prešla.« »Ako je to človek, ki te tako straši, stori najbolje, da ne pride blizu tegale,« sem rekel smeje in vzdignil gorjačo. »Je človek,« je odgovorila, »ampak človek, s katerim je treba vse drugače ravnati kot z gorjačo, Tom: da boš vedel, če ga kdaj slučajno srečaš.« »Že mogoče, m«ti, ampak moč je koncem koncev najboljši dokaz; tudi najbolj premeteni ima življenje, katerega lahko izgubi.« •»Ti si vse preveč pripravljen rabiti svojo moč, sin moj,« je rekla, se nasmejala in me poljubila. »Do* bro si zapomni, kaj pravi star španski pregovor : Kdoi nazadnje udari, udari najboljše.« »Spomnite se pa na drug pregovor, mati, ki pravi: Udari ti, preden drug tebe udari,« sem odgo< voril in odšel. Ko sem naredil kakih deset korakov, me je nekaj nagnilo, da sem se ozrl; sam ne vem, kaj je bilo. Moja mati je stala pri odprtih vratih in njena zastavna postava je bila takorekoč obdana od cvetic belega grma, ki je rastel ob zidu stare hiše. Na glavi je nosila kakor vedno nekako čepico iz belih čipk, katero jc imela privezano pod brado; vse je bilo tabo-, da sem se v tej odalji od nje za trenutek p-errviil na prt, v kakršnega zavijajo mrtve. Zdrznil sem se ob tej misli in ji pogledal v obraz. Gledala je za menoj z žalostnimi, resnobnimi očmi, v katerih je bil videti duh slovesa. Nikdar več je nisem videl žive. Tretje poglavje. Prihod Španca. Sedaj pa se moram vrniti in govoriti o svojih zadevah. Mojega očeta želja je bila, kakor sem že povedal, da bi postal zdravnik; od onega časa, ko sem prišel iz šole v Norwichu — takrat sem baš stopil v šestnajsto leto — sem študiral zdravilstvo pod vodstvom zdravnika, ki je izvrševal svoj poklic v bun-gayskem mestu in okolici. Bil je jako učen mož in poštenjak, Grimstone mu je bilo ime; in ker sem imel nekoliko veselja za ta poklic, sem ob njem dobro napredoval. Sčasoma sem se bil naučil malone vsega, kar me je on mogel naučiti, in oče me je nameraval poslati v London, da bi tam nadaljeval svoje študije, čim bi dosegel dvajseto leto; to bi se zgodilo nekako takrat, ko je bil prišel ta Španec v naše kraje. Vendar mi ni bilo usojeno, da bi se podal v London. Zdravilstvo ni bil edini predmet, za katerega sem se tiste čase zanimal. Gospod Bozard iz Ditching-hama, prav isti, ki je pripovedoval mojemu očetu o prihodu Španca, je imel dvoje otrok, sina in hčer, dasi mu jih je žena rodila še več, ki so pa vsi pomrli v otroških letih. Hčeri je bilo ime Lilija in je bila moje starosti; rojena je bila v istem letu, samo tri tedne pozneje. Bozardov sedaj ni več v naših krajih; moja pranečakinja, vnukinja in edina dedinja tega sipa, se je namreč poročila in njeni potomci imajo drugo ime. To samo mimogrede. Izza prvih otroških let smo mi otroci, Bozanli in Wingfieldi, živeli kot bratje in sestre; dan za dnem smo se shajali in skupaj igrali po snegu ali med cvetlicami. Zavoljo tega mi je težko povedati, kedaj sem pričel ljubiti Lilijo ali kedaj je ona pričela ljubiti mene. Dobro se pa še spominjam, ko sem prvikrat odšel v Nirvvich v šolo, da sem bil bolj žalosten, ker sem se moral ločiti od nje, kakor zato, ker sem se moral ločiti od matere in ostalih domačih. Pri vseh naših ierah je bila ona vedno moja družabnica, in cele dneve sem dostikrat stikal okrog, da bi natrgal cvetlic, kakoršne je ona ljubila. Ko sera se vrnil iz šole, je bilo enako; vendar je Lilija polagoma postala bolj boječa in tudi jaz sem nenadoma postal boječ, ko sem zaznal, da je iz otroka vzrastla ženska. Še vedno sva se pogosto shajala in shajala sva se rada, dasi ni nobeden naju zinil besedice o tem. Tako je bilo z nama vse do dneva, ko mi jc umrla mati. Preden pa nadaljujem, moram omeniti, da ni gospod Bozard nič kaj prijazno gledal prijateljstva med hčerjo in menoj; ne zavoljo tega, ker mu nisem bil všeč, temveč zaradi tega, ker je želel, da bi Lilija vzela mojega starejšega brata, ki je bil dedič po mojem očetu, in ne mlajšega sina. Naposled je postal v tem pogledu tako strog, da se midva ma-lodane nisva mogla sestati drugače kot po navideznem naključju, dočim je bil starejši moj brat vedno dobrodošel na Bozardovem domu. Vsled tega je med nama bratoma nastala neka mržnja, kakor se rado prigodi, če pride ženska med prijatelja, pa najsi bodo še tako veliki in dobri med seboj. Vedeti je namreč treba, da je moj brat Geoffrey tudi ljubil Lilijo — saj bi jo ljubil vsakdo, ki bi jo poznal — in nemara z večjo pravico kot jaz; bil je tri leta starejši od mene in kot najstarejši sin tudi očetov dedič. Mogoče se bo komu dozdevalo, da sem bil malce prenagel, da sem prišel v tak položaj, z ozirom na to, ker ob času, o katerem pišem, še nisem bil polnoleten; toda mlada kri je hitra in moja je bila povrh tega napol španska, tako da sem bil že prav korenjak, dočim je bil marsikateri pristnokrvni Anglež pri tej starosti še vedno dečak. Kri pa solnce, katero jo zori, imata namreč mnogo opraviti pri takih zadevah, kakor sem bil prav pogostokrat videl pri indijanskem ljudstvu Anahuak, kjer si s petnajstimi leti jemljejo dvanajstletne neveste. Vsekakor pa je gotovo, da sem bil z osemnajstimi leti dovolj star, da sem se zaljubil na tak način, da sploh nisem več prišel iz te ljubezni, dasi bi se dam 'z zgodovine mojega življenja posneti, da lažem, ko tako govorim. Vendar je moje mnenje, da lahko moški ljubi več žensk, a vendar ljubi eno bolj kol vse druge ostajajoč po duhu zvest postavi, katero prelomi po črki. 911=118= =111=111 w rt c* P--a ? g I f • Š * ° EL 0 — P 'e •i 1 !» • -O O ° tO 00 < n O Z * -S S O < cr — « H N O, O a n Jr* B k w ž H. O P a » | < ?M 5 3 r S. N gP ? - 2 S5 P ? pa f se P SJ a ro, o a. Pr* -2. c — B 2 c/> S. « o< o •b: ^ « § b Z u S S O S. c cn e: e C H 00, O o b a u o O c B K u o- N N □ B < < IIIE3ISE ElilEiil Bšrviis trakove, ogKeni-, povoščeni-, kopirni papir, hektograficni zavitki in druge potrebščine pri Llld. Baraga, Selenburgovu ulica O/l ii eleton (.lev. OSO stil /asiguran ogromen uspeh.. Po vsaki pesmi je navdušenje nnrustlo, in na koncu koncerta doseglo vrhunec, ko ie občinstvo z burnim ploskanjem pevca naravnost prisiHo, da je zapel še štiri pesmi i;'.ven programa. Še na cesti so mu po koncertu prirejali ovacije. Tudi g. Hnlatka je žel zaslrženo priznanje. Z dovršeno lehniko vbvlada klavir in vse odlomke iz Pomladi svojega rojaka Luka je podal z globokim občutkom. K gian. je bil vseskozi moderen. Poleg Verdija Mii'M, Lajovic. Grefauinov, Rahmaniiiov; Škerjanc, Krek, Herman in Suk. Obisk žalibog ni bil tak, kot je bilo pričakovati. Krivda je na tem, da se je koncert vršil proti zadnjemu v niasecu, ko večina uradnikov in inleli-geniov nima več denarja. Tudi cene vstopnicam so bile previsoke. Nekoliko krivde pa je tudi na tem, da je imel g. Betetto v Mariboru že dvakrat koncert napovedan pa ga obakrat ni bilo. Upamo pn, da je h tem nastopom Mariborčane popolnoma pomiril in če pride še v Maribor, mu bodo dvorano sigurno napolnili. _'_' Mfaštvo POZIV VSEM AKADEMIKOM. Živimo v dobi največjega razmaha mednarodnega delovanja in mirovnega stremljenja. Pozornost vse javnosti je obrnjena na svetovne probleme, ki prihajajo v vedno večjem številu pred Društvo narodov in druge mednarodne centre, nmoro se o njih razmišlja in piše. Ker ne le ofi-cijelni faktorji, nego vsa javnost je poklicana, da se zanima in deluje za napredovanje pacifizma, za utrditev svetovnega miru, za ustvaritev člove-čanske kulture. Pred mednarodne fore ne prihajajo več samo zadeve, ki se tičejo le držav kot ^elot, nego tudi osnovni življenjski interesi^ vsakega posameznika se osredotocujejo in rešujejo pred njimi. Zato je naloga zlasti vsakega akademika, člana danes najvišje kulturne ustanove, da posveča vsem tem vprašanjem čim resnejšo in intenzivnejšo pažnjo, da sam proučuje in razširja • ideje pacifizma in navdušenje za nje, da tudi sam vsaj 7. majhnim delom pripomore in pospeši zgradbo svetovnega miru. . . Najlepšo priliko za tozadevno proučevanje in delovanje najdete v Akademskem klubu za Društvo narodov. V klubovem seminarju dobite priliko, poslušati vsak teden predavanja in sami predavati o vprašanjih, ne le onih. ki se tičejo Društva narodov, nego sploh o vseh vprašanjih pacifizma v najširšem smislu. Pri debatah in predavanjih se morete sami pripravljati za delovanje med narodom, ker Vaša naloga bo v prvi vrsti, razširjati ili utrjevati ideje svetovnega miru med narodom. Y . Akademski klubi za Društvo narodov nočejo biti nikake idejne filialke- današnjega Društva narodov, oni hočejo biti ognjišče najidealnejsega in najpravičnejšega mirovnega stremljenja sploh. Pozivamo tedaj vse akademike, da se včlanijo v klubu, zlasti pa jih vabimo k čim večji udeležbi v klubovem seminarju. Prijave sprejema g. vratar na univerzi. Ljubljana, 30. septembri! 1920 Akademski klub za Društvo narodov. Nebo v oktobru. v< -orno nebo. Od planetov se nahaja na večernem nebu Jupiter, ki je kmalu zvečer že nad južnim obzorom in zahaja kmalu po polnoči, dalje Saturn, ki v večernih urah že zahaja na jugozahodu. Mesto njega se dviga tedaj iznad vzhoda Mars. Proti koncu meseca bo viden tudi Merkur na zahod.iem delu nebesa Uran, ki je viden že z majhnim daljnogledom ali kukalom, je malone vso noč na nebu. Vzhaja torej , kmalu zvečer. Le Venere ni na večernem nebu. Sedaj vzhaja uro pred solncem, a koncem meseca bo že nevidna, ker bo vzhajala proti jutru. Svetlejše nove zvezde stalnice so: nizko nad južnim obzorom Tomalhaut v Južnih ribah, na severozahodu je skupina Ple-jad ali Gostosevcev in za tem vzhaja na vzhodu Aldebaran v Biku. To zvezdo tudi najdemo, ako podaljšamo smer Severnica—Kapella. Slednja je nad severovzhodom, edina svetlejša zvezda. Od znanih zvezd imamo Arkturia tik nad zahodom; na jusu. v Rimski cesti Atair v Orlu, višje v zenitu Daneb in na zahodu od te Vego. . Jeseni je ugoden čas za opazovanje zoodiakal-ne ali živalske svetlobe. V pregledu za mesec februar je bilo navedenih nekaj podatkov o tem nebesnem pojavu. Takrat je bilo mogoče opazovati to stožčasto svetlobo na večernem, a sedaj pa na jutranjem nebu. Krog solnca se nahaja oblak kozmičnega prahu, ki sega nekako do tira naše zemlje. Debelina tega oblaka je pa manjša od njegove širine, tako da ima obliko močno stisnjene krogle. Svetloba, v kateri sveti v gotovih prilikah ta nekam skrivnostni pojav, je odbita solnčna svetloba od delcev snovi, ki sestavljajo ta oblak. To je zoodiakalna svetloba. Zoodiakalno svetlobo vidimo lahko v jasnih nočeh proti jutru na odprlem prostoru in sicer v času, ko ni lune.Videti je kot svetel stožec, nagnjen proti jugu. Morda se posreči komu zapaziti takozvano protisolnce, to je svetloba v obliki svetle okrogle plošče in sicer se nahaja to vedno nasproti solncu. Torej je okoli polnbfi nad južno stranjo v višini, kjer je bilo solnce opoldne. Tudi za to opazovanje je potrebno isto, kot za opazovanje živalske svetlobe. Ta pojav protf-solnca razlagajo kot lom solnčnih žarkov v zgornjih plasteh ozračja, a po Einsteinovi teoriji pa kot yjen dokaz, da je prostor ukrivljen ali drugače, da je končen. Kakor poroča M. Antionadi. astronom na opazovalnici Mendon, blizu Pariza, so se izvršile znatne spremembe na površju Marsa, Jupitra in Saturna. Na Marsu polarna snežena odeja zgineva bolj počasi kot sicer. Iz tega je sklepal Antoniadi, da oddaja solnce sedaj manjšo množino toplote kot preje. In Abbot, ameriški astrofizik, je v resnici določil, da takozvana solarna konstanta od marca 1922 počasi pada. Solarna konstanta je 1.95 kalorij, to je: en kvadratni centimeter črne ploskve na zemlji prejme v minuti 1.95 malih kalorij Mala kalorija je ona množina toplote, ki je potrebna, da se gram vode segreje za 1°C. Ne da bi se nadalje spuščali na tem mestu v interesantne in aktualne pojave na solncu in njih učinkov na zemlji, naj omenimo le še glavne spremembe na planetu Jupitru. Rdeča lisa je sedaj precej oddaljena od južnega zmernega pasu. Barva, prej slabo rdeča, je zdaj bledo rožnata. Oblika lise je podobna zelo podolgastemu nepravilnemu šesterokotniku Široki severni tro-pični pas ima zelo nepravilno obliko. Opazi se v njem mnogo temnih prog, ki so večkrat tudi natrgane. Severni zmerni pas je širok, temne barve in nepravilen v obliki in barvi. Spremembe na planetovem površju značijo prcejšnjo aktivnost v njegovi notranjosti. Po Antoniadiju gre ta val sedaj iz južne, poloble na severno. Pričakovati je še nadaljnjih preobratov na Jupitru. Solnce se nahaja od 23. preteklega meseca na južni nebesni polobli. To se opazi tudi v trajanju dne. Dan je dolg 1. okt. 11 ur 45 min. in 31. okt. 10 ur 15 minut. Solnce vzhaja v začetku meseca ob šestih in koncem meseca ob polsedmih Zgubila se je v sredo dne 29 t. m. od cerkye sv Petra do Zelene jame usnjata ročna torbica s ključi in robcem. Pošten najditelj se prosi, da od da v Zeleiii jami 179. Cenfcnitn ttfatfeltem sc priporočajo naslednje ivrdhc. pn ..AMERIKANCU" Ljubljana, Stari trg 10 Kipite najceneje klobuke, (eplce, perilo Itd. Modno blago. Prodajalna K T. D. (II. NiCmon) Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2. FRANC FUJAN krovstvo lil zaloga strešnih potrebščin Ljubljan- - CJaljevica 9. IVAN JAV0RN1K moaor Ljubljana, Domobranska c. 7 Stolnica poleg Zmajskega mostu Solshe hnilgc ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani iJngsloslau Mniii manufakturna trgovina Ljubljana, Harlosska c. D r.z.zo.z. Industrija pločevinastih Izdelkov Ljubljana Kolodvorska ulica 18 Stanho HelStn brlvelil salon Ljubljana Kopitarjeva ulica Ste«. 1, nasproti Jugoslovanske tiskarne TEOD. NORIM kleonrsko In Instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 Ivan Krlžnar kroveo Ljubljana Hrenova ulica štev. 9 Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Deželna lekarna pri .Mor. Pomagaj' Mr. ph. M. Leusfek Ljubljana, Resljeva cesta 1 ILUST. IR&NI SIOVENEC LETNIK 1923 SE SE DOD1 Martine, Cerne & Komp. dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6 Oražem & Jančar pohištvena ličarja ln pleskarja Ljubljana, Breg JOSIP OLUP trgovina manufakture In oblek Ljubljana, Stari trg 2 (na vogalu) K. Peienko trgovina vseli vrst usnja in čevljarskih potrebščin Ljubljana, Sv. Petra cesta 32 PKISTOU & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Telef. 908 Ustan. 1903 tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7 2fosip Satran špecerijska trgovina LJUBLJANA Šolski dre v. 4 (Semenišče), Solshe zvezke ima v zalogi KNJIGOVEZNICA K. T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11/ Pavel Štele ADTOTAKSl Ljubljana, Poljanska testa 3 Telefbn »42 LEOPOLD SEGA jermena!1 Llubllana, Poganska c.»B Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31 ■ BBBIlEiaiaBBHHBaSHHeinHPBalIBS! Vsaka drobna vrsffca t *50 Oin ali vsaka besede 50 par. Najmanjši og as 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za oflgovcr znamke: Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo! iMIKLjRUC; Se ŽUPANSTVO NA DORROV1 razpisuje stavbo enorazr. šole v Bnszji in to veliko delo posebej; za zidarska dela sc Odda samo delo, materijal preskrbi občina, ozir'. krajni šolski svet v Brezji. — Ponudbe je poslati do 10. oktobra na županstvo v Dobrovi. — Natančni pogoji, načrti in stroškovnik so razpoloženi v občinski pisarni ob uradnih dnevih v torek, petek in nedeljo od 8. do 10. dopoldne. ;iEB»HB»SSEaS8HHKHHHEaaH«BHB Učenka r I Bukova drva z mešanim gor KOŽELJ - Mokronog. se sprejme v trgovino j z mešanim blagom. Gre- kupim. - Ponudbe upravi ' lista pod »Več vagonov«. GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi: št. 6704. Vsakovrstno po najvišjih cenah "Jerne, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Pridno dekle išče mesta k boljšim ljudem k 1 ali 2 otrokoma cd .starosti 3—6 let. — Cenj. dopise pod šilro: »Brigita«. 6676 POSTREŽNICA poštena, z dobrimi spričevali ali priporočili, se za dobro plačo sprejme od 7 zjutraj do 5 pop. Vprašati; Puharjeva ul. Št. M> I- nadstr. (za »Narodnim domom«). 6702 18 letna gospodična želi priti k nemški obitelji kot hišna pornagalka brezplačno. Ponudbe na upravo lista pod št. 6693 Opremljeno SOBO : elektr. razsvetljavo in posebn. vhodom, oddam solidnemu gospodu ozir. 2 gospodičnama. Naslov v upravi pod štev. 6705. jSJF- Odda se lepa MEHANIČNA delavnica. Poizvedbe pri KMETSKI POSOJILNICI, Ljubljana. Oglas. Učenec 'ijSfiil enim letom mešč. šole, ki obvlada poleg slovenščine tudi nemški jezik v govoru in pisavi, IŠČE mesta v trgovini. Cenj. pdnudbe na Ana FRAS, , Zakot pri Brežicah. JBtJtoAJNIčARK^ s prakso išče mesta; pomagala bi tudi v trgovini. Naslov V upravi: št. 6647 UČENEC Pošten, star- šev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino mešane stroke. Več ustmeno. - Ponudbe na upravo lista pod šiiro »200« štev. 6695. VOZOVI 1 V 7. a 1 o s i imam različne ročne, tovorne in voždvo na peresih (vzmriih). - Dobro vpeljana 1.0vaška in koiar-ska obrt. < Prevzamem vsa naročila in popravila. Točna in solidna postrežba — cene ugodne! Proti računu 80 vzame tudi kolarpki les. — Se priporoča MATIJA TERLEF, Šlškn (LJubljana 7), Sv. Jerneja cesta. 66S0 najnovejša iznajdba! Brez kvarenja blata kemično snaženje in vsako vrstno barvanje oblek ANTON BOC, Ljubljana Selenburgova ul. 6.1, Gllnce-Vii 48 OVČJAK (NEMŠKI) izvrsten čuvaj, dresiran — zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi pod št. C6G4. DIVloK & Gusliiič Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — io Židovska ulica štev. 4. Fižo! 6te kupuje Sever & Komp., Ljub* _____ ljana, skladišče Gosposvetska cesta 5. Najcenejše modroce - žironice • otomane - divane - in vsa v to stroko spadajoča dela dobavlja PRANC JAGER Kolodvorska ulica 27. trgovina dvokoles in rac hanična delavnica MARIBOR, Glavni trg 17 (Popravila se točno, so-Tattenbachova 14. ! lidno in najceneje izvrže. Sveža morska riba se dnevno peče in toči pristni- Dalmatinec samo v že dobro znani PRVI DALMATINSKI KLETI MESARSKA ULICA ŠTEV. 5. Pouodnik. iS* $ temveč tudi StakODOSi izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. itaflgoisezgllca H. T. D , Ertalnica in Jssom ca po-slaunllli knj:g a Ljubica«!, Kop3ia«1eaa lišca šžeu. G II. i se h&sa obstoječa iz 14—20 večjih sob in drugih pritildin kakor: ene kuhinje, kleti, po možnosti manjšega dvorišča itd. Hiša „e mora nahajati v takem stanju, da bi se moglo vanjo vseliti tekom enega meseca po' nakupu. Interesenti naj sc zglase od iricl. 15. oktobra I. nrevzame visokošolec iz event. z načrti pri DIREKCIJI ŠUM V LJUB- ^tematike, fizike, kakor LJANI — KRIŽANKE. 6668 Instrukcijo Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne BO. sept. 1926. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Baro- | meter j Toploto i v C' Rel. vlaga » % Veter In brzine v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin •u ST . it as II l:rn| resi ob opazovanju | v mm do 7" | 7 768-9 1 10-1 96 1 N 1 10 16-2 11/9 9-8 • • 1 Ljubljana (dvorec) 8 14 768-5 11*7 89 E 1 10 19 76S-9 11-2 93 NE 1 10 21 769-0 U-2 94 N 1 10 Maribor 769-8 9-0 98 NVV 1 10 dež 24 11 9 Zayi'c}> 768-7 u-o 97 SW 2 10 dež 5 12 U Belgrad 8 766-8 16-0 72 SSW 1 8 — 25 14 Sarajevo Škofije Uclitaviilk t 22 Split / 7628 18-0 75 ! NNE 1 10 8 18 Proga l 771-2 io-o — j mirno dež < 1 ' 15 8 tudi iz francoščine in nemščine in opis. geom. Ponudbe na upravo pod: Uspeh zagotovljen« 6319 KDOR RABI OBLEKO, RAGLANE in ostala oblačila res iz dobrega blaga, kupi NA3PO-VOLJNE3E pri nas. — Izredno velika zaloga in posebne cene zp šoloobvezne. Detajlna trgovina KONFEKCIJSKE TOVARNF Fran Berenda & Iie„ L3UBUANA ...................................................................................................111111111111C11 > 111111111111111 (111111111111111111111111 (1111II i I........... Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) princa navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za 1. oktober: počasno zboljševanje vremena. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 1. oktobrom t. L prevzel Kolodvorsko restavracijo v Ljubljani (GSavn! kolodvor) ter se slavnemu občinstvu najudaneje priporočam. Z najodličnejšim spoštovanjem H. Tomec. SliliMliiiiiniliiilluiniiViiuHuiinMiiiiiniMr luMUMniuniiiunnunnnininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiir Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karo! Ceč* Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec. Urednik: Franc Teraetflav,