11., 12. štev. November, december 1924. Letnik XLVII. CERKVENI GLASBENIK GLASILO CECILIJINEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI. Izhaja šestkrat na leto kot dvomesečnik. Cena listu z glasbeno prilogo vred 35 Din, za dijake 20 Din. Za Italijo 15 lir, za Ameriko 1 dolar. Uredništvo in upravuištvo: Pred škofijo št. 12, I. nadstr. Dr. Fr. Kimovec: Ivan Naraks. - Dne 14. julija letošnjega leta, 1924. je izročil v roke božjega usmiljenja svojo dušo Ivan Naraks — malo da ne rečemo — zadnji samostojni, aktivni slovenski orglarski mojster. Rojen je bil 24. aprila 1869 v Arji vasi pri Petrovčah v žalski župniji pri Celju. Orglarske umetnosti se je učil najprej pri svojemu očetu Francu, ki je bil roj. 20. 10. 1826 in umrl 1. 12. 1907. Nato je šel po stari rokodelski navadi »po svetu« in se štiri leta izpopolnjeval v Nemčiji, ki so nje mojstri v zadnjih desetletjih 19. stol. zelo sloveli. Živel je v raznih delavnicah, pred vsem v Pader-bornu in Berlinu, kjer je postal obratni vodja. Iz Berlina je tudi prinesel s seboj neki posebno trd afrikanski les, ki nam je iz njega z veliko spretnostjo in natančnostjo, pa tudi z velikim trudom izdelal nekaj izbor-nih zvonarskih piščali.1 L. 1908. si je za življensko družico izbral Pavlo roj. Golavšek iz Šempetra pod Sv. Magdaleno, blago, plemenito, rahločutno, ki mu je podarila tri hčerke: Marico, Tereziko in Emo. Orgle sta dolgo časa delala skup z očetom (do 1. 1906.), nato pa se je samostojno razvijal.2 Žal da je orglarsko umetnost kakor marsikaj drugega plemenitega uničila nesrečna vojska, ki je tudi mojstra Naraksa obsodila v brezdelje oziroma ga ponižala za krparja in popravljavca starih, dohropelih del; pa jim je s svojo izredno tehnično spretnostjo in vestnostjo x Za vsako piščal je bilo n. pr. treba imenitni petrovški principal (staro italijansko delo iz 1. 1796.) dvakrat preuglasiti. Piščali so pokrite (burdoni) pa ne s kapico ali zama-šene s čepom kot ponavadi, ampak s premakljivim zamaškom, nekako tako so ustrojene kot bezgove otroške brizgalke. Zamašek pa je razdeljen z zarezami v cele, pol in eetr-tinke tona, ki se pa prav lahko še nadalje mehanično razdele v osminke in šestnajstinke tona; pri večjih zvonovih (nižjih tonih) celo do dvaintridesetink. - 2 V mladih letih sta z očetom izdelala tudi nekaj harmonijev, ki so zelo trpežni. Eden med njimi je tisti imenitni Jurjev (sedaj ga imajo v Marijanišču), ki je šenklavški cerkvenik Jurij Avbelj vsako leto bodočim novomašnikom igral nanj Riharjevo slavno: »Novi mašnik, bod' pozdravljen!« Saj je precej trpel, pa je še izvrstno ohranjen. le še podaljšal žvljenje za nekaj let. Brez števila cerkva namreč je, ki bi že davno potrebovale novih orgel, pa si danes na nov instrument niti misliti ne drznejo, saj moramo na navaden register danes računati najmanj 8.000 dinarjev, omaro pa še posebej. Pri takih popravilih, ki je z njimi prepregel vso Slovenijo, saj so se cerkveni predstojniki trgali zanj, da vsem daleko ni mogel ustreči, ga je zalotila tudi prezgodnja smrt. Bolehal je že dlje za rakom na črevesu, pa je prav hudo bolan šel vstavljat v stare orgle v Št. Lenartu v Slov. goricah nove sapnice, ki bi jih kdo drugi težko mogel vstaviti. Trud in napor je krepkega moža položil, da ni več vstal. Izguba za slovensko orglarsko umetnost je težka. Saj se je ravno dobro dokopal do čisto samostojnega pojmovanja nalog orglarskega mojstra, spoznal je, kakšne posebne potrebe imamo pri nas Slovencih zaradi naših samosvojih cerkvenoglasbenih razmer in navad; otresel se je tega, kar mu je vcepila nemška šola izza konca 19. stol., katere načelo je bilo: moč, kateri težnji je tudi pri nas marsikdo podlegel na škodo lepoti; zelo srečno je kleči in zahteve po moči objadral duhoviti Goršič, ki je pač hotel moč in izredno moč tudi dosegel, pa ga tenki čut za plemenitost ni nikdar zapustil, tako da je moč njegovih orgel napolnila prostor, ga preplavila, pa niti v najsilnejšem navalu in bučanju njegovih del ni bilo motečega krika — in Milavec, ki je delal po načelu: vsak register naj poje tako močno ali tako tiho kot najlepše zveni.3 Pravkar se je tudi v orglarski umetnosti začelo svitati in cerkve so se začele z Naraksom dogovarjati o novih orglah. Tako se mu je obetalo lepo delo v Domžalah in drugod, pa je moral prej oditi, preden je svoje veliko delo uresničil. Kako se je od svoje prvotne težnje po brezobzirni moči s hitrimi koraki oddaljeval, kažejo najbolj orgle na Teharjih, če jih primerjamo z njegovimi prejšnjimi deli; še bolj Milavčeve orgle na Dovjem, ki jih je po Milavčevi smrti on intoniral — zelo lepo, mehko, izvzemši en ali dva registra, ki mu jih je svetnik Aljaž ni pustil omiliti, ko je mojster v cerkvi začutil, da sta za ta prostor le premočna. Škoda! Saj v teh orglah, dasi ne nosijo njegovega imena, je Naraks v intonaciji ostalih izpremenov dosegel tako popolnost, da ponosno lahko stopi ob stran največjim slovenskim mojstrom intonatorjem, ki se njih mogočni vzpon od Križmana preko Goršiča završuje doslej v Milavcu.4 3 Proti temu načelu je Milavec grešil samo enkrat, pod pritiskom: v Kamniku; pa na občutno škodo lepoti; zahtevali so od njega, da se ravna po načelu: Veliko moči! 9 solzami v očeh mi je razlagal svojo stisko, ko sem ga prašal, kako da je mogel tako trdo intonirati, pa tudi registre tako disponirati. Zato sva se dogovorila, da pojdeva pod kakršnokoli pretvezo v Kamnik, sedeva par dni za orgle, vso intonacijo prevrneva, če treba par registrov tihotapski zamenjava, samo da bodo orgle tako pele, kakor morajo in bi lahko. Pa ga je sredi tega veselega upanja smrt prehitela. Zdi se, da tudi slovenskega Korošca Kuharja to, nekam nasilno nemško načelo ni zavedlo, ali pa se mu je ob pravem času izmuznil; njegove prav dobre orgle v celovški mestni župni cerkvi vsaj to močno potrjujejo. 4 Dokaz za ta veliki preobrat v Naraksu 'kot umetniku mi je tudi dejstvo, kako srečno je preintoniral dvoje orgel, pri Sv. Katarini in v Repnjah, ki so zlasti v repenjski Škoda je mojstra zlasti zato, ker je bil nenavadno izboren mehanik, da bi mu med novejšimi orglarskimi mojstri, domačimi, pa tudi tujimi, ki jih precej poznam, ne vedel imenovati vrstnika, kaj še le, da bi ga kdo posekal. Med našimi bi mu samo Goršič prišel zelo blizu; vsi drugi, tudi sicer prav dobri, so znatno za njim. Jemal je vselej že posebno izbran material, potem je pa vse dele s tako skrbjo in natančnostjo izvršil, da — da navedem samo en zgled — teharske orgle n. pr. od 1. 1909., ko so bile dovršene, do danes niso potrebovale mojstra, da bi le najmanjše popravilo v njih izvršil. Še uglaševati jih na novo ni bilo treba, dasi zlasti pnevmatične orgle, kar vemo iz izkušnje posebno izpočetka kaj rade kažejo svoje slabosti, ki jih je treba zvrstoma odpravljati. Imel je tudi nenavadno tenek posluh. Kar mimogrede je imel narejeno »temperaturo«5 in potem je šlo, da sem ga z roko komaj dohajal, ki sem mirno sedel za igravnikom in prisluškoval, s sluhom sem pa kar zastajal. Vsled skrajno neugodnih gmotnih razmer mu ni bilo usojeno izvršiti mnogo del; vseh je menda samo dvanajst. Zadnje je postavil v D o r n o v o pri Ptuju 1. 1923. Največje in najboljše v Teharje pri Celju 1. 1909. z 21 izpremeni.6 Teharske orgle po intonaciji očividno nameravajo v poslušavcu vzbuditi vtis, da posluša orkester. Posamezni izpremeni so v celoti prav lepo intonirani, celo mehki, seveda pa je vsled težnje po orkestralnem izrazu samosvoj značaj vsakega registra precej poudarjen. Ostale orgle so raztresene po vsej Sloveniji: na Štajerskem pojo njegove orgle v Šmihelu nad Mozirjem (11 reg., 1908); pri kapucinih v Celju (12 reg., 1911); v podružnici paške župnije, v Leskovcu pri Ptuju (12 reg., 1912); v Halozah, Šmohorju nad Laškimi, v Ljubnem (12 reg., 1910?); na Kranjskem pa slave Boga: Preddvorom (12 reg., 1911); pri Sv. Duhu pri Krškem; v Špitaliču. Koliko jih je popravil, nadomestil med vojsko odvzete piščali, bi se težko ugotovilo, ker si tega ni zapisoval. Po vojski je kot večni popotnik hodil iz kraja v kraj in vestno in skrbno popravljal stare, razdejane instrumente in jih spretno krpal.7 Kot človek je bil silno plemenit, poštenjak, ki bi rajši sam iz svojega dal, kakor pa računal več kot se mu je v njegovi vestnosti zdelo primerno. Ker je najmanjši delec s tako izredno natančnostjo izvrševal, se je pri nizko samostanski cerkvici kričale, da najhujši jesiharji nikoli tako. Danes so oboje tako mehke, pohlevne, kar nežne 6 Temperaturo imenujejo uglaševavci raznih glasbil s klaviaturami prvo oktavo, ki jo uglase s pomočjo temperirano čistih kvint in kvart. 6 Dispozicija: I. man.: 1. Burdon 16', 2. principal 8', 3. gamba 8', 4. burdon 8', 5. rog 8', 6. flavta 4', 7. oktava 4', 8. kornet 2%' čveteren, 9. mikstura 2' trojna, 10. trobenta 8'; II. man.: 11. violinski principal 8', 12. salicional 8', 13. burdonček 8', 14. eoli-na 8', 15. prestani 4', 16. flauto traverso 4'; pedal: 17. subbas 16', 18. gambni bas 16', 19. principalbas 16', 20. cello 8', 21. oktavni bas 8'; zveze: I—ped., II—ped., man. II—I., supokt. II.; zbiravniki: p, mf, f, tutti, sprožnik; avtomatična pedalna mena. 7 Pogosto mu je bil v pomoč ali ga je nadomeščal mojster Franc Jenko iz Mengša, nastavljenih proračunih v svojo škodo rad zmotil, tako da je komaj toliko zaslužil, da so z družinico imeli kruhka za sproti. V svojem vedenju in govorenju je bil navzlic velikemu znanju zgled skrajne skromnosti, v svojem življenju pa zgled pravega, globokovernega krščanskega moža. Marko Bajuk: O pevskem pouku. (Posnetek predavanja na občnem zboru Cecilijinega društva dne 1. julija 1924.) 2. Praktični del. (Konec.) Pevec ima za proizvajanje glasu dva bistvena aparata: pljuča in pevski organ, ki se nahaja v jabolku (§ 2—4, § 6—9). Oba aparata nam je dal Stvarnik ob rojstvu, a v nepopolni, neizvežbani obliki. Možna sta izpopolnitve, zato ju moramo vežbati. Tretji važni pogoj nam je pa še zdravo, izvežbano uho, glasbeni posluh (§ 16). a) Pljuča. Pljuča vežbamo z dihalnimi vajami. Njih namen je trojni: 1. da moremo kar največ zraka vdihati, 2. ga dolgo mirno v pljučih zadržati in 3. ga prav počasi enakomerno izdihavati (§ 6). Zračni tok, ki prihaja iz pljuč, je soustvaritelj glasu, ki nastane vsled tresenja zraka in glaso-tvornic v jabolku. Lep glas more nastati le pri mirnem, enakomernem tresenju. Petje pa zahteva včasih močnega, dolgega enakomernega glasu, ki ga more proizvajati le velika množina zraka ob mirnem izdihavanju. Veliko zraka morejo vdihati in ga enakomerno polagoma izdihavati le dobro izvežbana pljuča. Zato mora pevec, ki se hoče usposobiti za lepo petje, vežbati svoja pljuča. Navodila so v Pevski šoli § 6, 1, 2 in 3, vaje pa v Vaji 1 in 18. b) Glas Vežbanje glasu je važno za čisto intonacijo, za moduliranje z glasom, naraščanje, pojemanje, moč, vztrajnost glasu in tudi ne v zadnji vrsti za obseg glasu. Gibčnost in prožnost pa prideta pri tem sama ob sebi. Vajeno, vežbano, recimo »trenirano« telo prenaša laže resnične napore, nego nevežbano, neutrjeno. Izvežban pevec skoro ne pozna hripavosti, njegov glas mu ne odpove zlepa, zna si razdeliti napore in prihraniti čilost za tisto mesto, kjer glas najbolj rabi. Vežbanje glasu mora biti redno, prav urejeno in se mora vršiti trezno, ne pretirano (§ 7—17). To se vrši več ali manj že pri zmernem petju sploh. Zato temu poglavju ni treba posvečati preveč časa. Dovolj je pevce opozoriti na važne točke imenovanih določb (§ 7—17). c) Uho. V § 16 je govor o posluhu in njegovi vežbi. To spada praktično že v prvi (teoretski) del, vendar je prav, da teh določil ne prezremo. Pevec mora imeti odprta ušesa tudi izven pevske sobe. Kamorkoli gre, povsod naj posluša: oglasi se ptiček, poskusi ga posnemati, določi mu vsaj dele melodije; bobnenje valov odmeva v različnih tonih, poišči njih razmerje; pastirji kličejo čredo, se dozivajo med seboj, preglej njihove glasovne skoke, morda jih zadeneš; napiši jih, poskusi jih posnemati drugi dan! Slišiš na njivi dekleta, ki pojo; v katerih razlikih so začele, končale, kakšni so postopi prav izrednih mest, ki ti udarijo v uho? Kamorkoli se ozreš, povsod dovolj prilike. Posebno, če sta dva skupaj, da ugibata in primerjata. Uho se pri tem tako izvežba, da sledi polagoma pesmi od stopnje do stopnje. Nič težkega ni potem zapisati melodijo za pevcem, ki ti poje 2 ali 3 kitice. Nekateri ljudje si skušajo izvežbati uho na absolutni ali naravni posluh, da bi znali namreč takoj vsakemiu glasu ali tonu določiti tudi absolutno ležo. To se mi zdi voda v morje. Kdor nima naravnega (absolutnega) posluha od narave — in teh je izredno malo, — tisti, mislim, se prav zastonj trudi, da bi si ga pridobil. Mogoče pa je pridobiti si neko približno gotovost n. pr. z ozirom na svoj glas. 3. Z b o r o v o petje. Vse druge stvari, ki so še potrebne za lepo petje, bi štel k poglavju skupnega zborovega petja. Sem spada: lepa stopnjava glasu v celoti, lep pp, zmeren, ne hreščeč ff, čista intonacija v zborovem petju (nekaka prilagoditev zboru), jasna in lepa izreka, pravilni povdarki in naglasi, skratka lepo prednašanje (§ 80, 81 in 83). Pri tem je treba posebno paziti na pravilno dihanje (§ 82), da ne trgamo stavkov in misli z nepravilnimi dihi (diarezami). Gotovo pa služi stvari, če spoznajo pevci tudi ustroj navadnih pesmi; pojmi: motiv, polstavek, stavek, perioda mu bodo pri razumevanju umotvora, kakor ga je zamislil skladatelj, izvrstno služili in mu prav posebno razširili glasbeno obzorje (§ 84). Pri tem pa nikdar ne pozabite, da je mati vsega znanja — ponavljanje. Gospodje, mislim, da toliko zadošča, da vzgojimo dobre pevce, ki bodo umeli naše skladatelje in sledili svojim vodjem na poti lepe umetnosti. Treba pa je to, ker sicer je napredek nemogoč. Ali ni značilno, žalostno dejstvo, da na Slovenskem še danes nimamo zbora, ki bi imel vse pevce toliko podkovane, da zmorejo v razumevanju tudi naše najmodernejše stvari? Ali ni za naše skladatelje žalosten pogled nazaj, če vidijo, da jim pevci ne moremo slediti? Ali naj gredo res oni, naši ustvaritelji, za sto let pred nami? K nam in med nas prihajajo pevci s severa in juga. Kako pojo in kaj pojo! Mi pa odprtih ust poslušamo in jih občudujemo; zapuščamo njih koncerte z ubitim srcem in s čutom lastne nezmožnosti. Naši zbori nimajo pevsko izobraženih pevcev, zato so pa tudi naši sporedi leto za letom že skorajda nekaj desetletij enaki, ponavljajo se zdaj v tem, zdaj v onem, koraka naprej pa le ni. Vzrok je v nas samih. Kdor le malo začuti v sebi pevske >spretnosti«, mu je zborovo petje poniževalno, ta je »solist«. Med nami je vse polno takih solistov, naši zbori pa pešajo in bodo še bolj pešali, če ostanemo brez pevskega pouka. Ne vem, ali je v tem kaj razločka med mesti, kamor zadnje misli merijo, in med deželo? Temu moremo odpomoči mi vsi, če stvar energično zagrabimo. Pa zakaj smo se obrnili od Pevske zveze s temi besedami ravno na vas? Zato, ker si je zastavilo Cec. društvo pred leti plemenito nalogo, isti cilj za cerkveno petje, ki ga hoče doseči Pevska zveza izven cerkve; drugič pa zato, ker ste vi, gospodje, pionirji, ki nosite vse breme podrobnega dela teh idej. Naš skupni cilj je in ostane: Lepo slov. pesem v zadnjo našo cerkev, v zadnjo našo vas! Ne ustrašimo se truda, ne majajmo z ramami dvomeč o možnosti in o uspehu ! Latinec je rekel: Kdor je krepko začel, je že polovico dela izvršil. Začnimo krepko tudi mi roko v roki Cec. društvo in Pevska zveza, s krepkim začetkom bo dosežena prva polovica, drugo bo pa izvršila naša vztrajnost, neupogljiva volja in pomoč sv. Cecilije. Roman Pahor: Cerkvenoglasbeni sestanek v Gorici. Dne 25. septembra t. 1. se je vršil v Gorici sestanek pevovodij in orga-nistov ob precejšnji udeležbi. Namen zborovanja je bil, dati pevovodjem potrebna navodila za zborovo petje in ustanoviti Pevski pododdelek Prosvetne Zveze. Zborovanje je otvoril in mu predsedoval g. A. Sever. V imenu Prosv. Zveze je udeležence pozdravil zvezni tajnik g. Filip Terčelj. G. učitelj Lojze Bratuž je obrazložil svoj načrt o ustanovitvi in delokrogu Pevskega pododdelka P. Z., G. Vinko Vodopivec je govoril o naši narodni pesmi, gospod D. Doktorič o cerkveni pesmi in g. Grbec o umetni pesmi. Gdč. profesorica Frida Ščekova je predavala o izobrazbi pevovodij in o vežbanju pevskega organa. G. Ciril Zamar je imel referat o ustanovitvi oi-glarske šole in o pevskih tečajih; g. Jožko Bratuž pa je podal praktične nasvete o glasbenem inventarju. Zborovanje se je zaključilo s sprejetjem poslovnika Pevskega oddelka (predlaganega po Zvez. tajniku g. Terčelju) in z izvolitvijo odbora tega Pevskega oddelka P. Z. obstoječega iz: predsednika g. Doktoriča, zborovodje g. Lojzeta Bratuža, tajnika Jožka Bratuža, odbornikov: gdč. Fride Ščekove in g. A. Severja ter glasbenih cenzorjev: g. Grbeca za svetno glasbo in g. Vodopivca za cerkveno glasbo. Na tem mestu hočem navesti nekaj svojih pripomb, in sicer samo glede cerkvene glasbe. 1. Glede korala je g. predavatelj D. zavzel preveč indiferentno stališče, kakor da bi koral bil bolj postranskega pomena in v obstoječih razmerah skoraj na kmetih neizvedljiv. Ali se je res koral tako preživel, dočim vse tozadevne okrožnice postavljajo koral za temelj cerkvene glasbe. Saj se cerkveni duh skladbe v prvi vrsti določa po tem, koliko bližja je nje sorodnost s koralom. V ostalem se povsem strinjam z g. Doktoričem. 2. G. Jožko Bratuž je v svojem predavanju oziroma debati izrazil željo, naj bi se med drugim zopet uvedle v cerkev lepe Cvekove pesmi. G. Bratuž menda pozna samo dve najboljši Cvekovi skladbi: Skalovje groba se razgane in božično: Raduj se človek moj, ker sicer bi ne prihajal s takim predlogom. Komaj da je cecilijanstvo spravilo cerkvenemu duhu neodgovarjajoče Cvekove in Vavknove skladbe iz cerkvenih korov stran, bi jih g. Bratuž zopet lahkomiselno uvedel v cerkev. Saj imamo dovolj novejših skladateljev kakor n. pr. Hribar, Sattner, Premrl, Kimovec itd. z lažjimi in težjimi skladbami, ki so ob enem tudi v tehničnem oziru neoporečne. Po moji sodbi je pravi naslednik Riharju g. Premrl in sem mnenja, da kjerkoli bodo s Premrlovimi skladbami pričeli, se jim bodo za vedno priljubile vsled svoje ljubkosti in toplote.1 V svojih predavanjih so gg. Terčelj, Doktorič in Zamar govorili tudi o cerkveni glasbi, opozarjali na obstoječe nedostatke in ovire cerkvene glasbe ter dali pametne nasvete, kako to odpraviti in izboljšati. Na omenjenem zborovanju so bile sprejete sledeče resolucije: I. (Vodo-pivčeva): 1. Narodna pesem naj v pevskem sporedu naših društev zavzame odlično mesto. — 2. V »Čolničku« naj se večkrat objavljajo članki o narodni pesmi. — 3. »Čolničeva« priloga naj večkrat prinese kako narodno pesem. II. (Doktoričeva): 1. Pevski oddelek Prosvetne zveze naj prouči vprašanje ustanovitve najprej tečajev in sčasoma šole za vzgojo dobrih pevovodij. — 2. Ustanovi naj se društvo pevovodij in organistov, ki naj skrbi za moralno povzdigo njihovega stanu in izboljšanje njih gmotnega položaja. — 3. Vsi na sestanku dne 25. septembra 1924 v Gorici zbrani pevovodje se obvežejo: a) da bodo skrbeli v svojem delokrogu za vzorno cerkveno petje sploh; b) za vsestransko poglobitev slovenskega cerkvenega in ljudskega petja posebej; c) da bodo sami po vseh svojih močeh svoje glasbeno znanje in zmožnosti izpopolnjevali, posebno s študiranjem resne moderne glasbe; č) da ne bodo zanemarjali skrbi za mladi pevski naraščaj. — 4. Glavna gonilna sila našemu delovanju bodi ljubezen do Boga in do našega ljudstva. III. (Profesorice Ščekove): Na nameravanih tečajih naj hi se pevovodje podrobno učili petja z učiteljem, ki je v petju strokovno naobražen. Zlasti naj pevovodja predela sledečo tvarino: 1. Dihanje pri petju. 2. Registri. 3. Izobraževanje glasu. 4. Razdelitev pesmi v posamezne člene — v motive. 5. Ves podrobni načrt za preosnovo naših zborov, po katerem se bo znal vsakdo ravnati pri izbiranju učne snovi. IV. (J. Bratuža): Naj vsako naše društvo in vsak cerkveni zbor skrbi, da čim prej uredi in izpopolni svoj glasbeni inventar. f Gospa Marija Zalar. i Svoji materi v spomin napisala Marija Zalar, učiteljica. V noči od 23. na 24. septembra je umrla v Ljubljani gospa Marija Zalar v starosti 70 let. Pokojnica je sodelovala od svojega šestnajstega leta dalje skozi 39 let kot altistinja pevskega zbora v mestni župni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani (od 1. 1870—1909). Bila je vneta za lepoto cerkvene glasbe in je razumela njen pomen v pravem verskem smislu. Čut za pravo cerkveno glasbo ji je bil nekako prirojen. Bila je tudi splošno glasbeno zelo nadarjena in po nji so podedovali vsi njeni otroci glasben talent in naraven dar lepih glasov. 1 Glede Cvekovih in Vavknovih pesmi se ne strinjam popolnoma z mnenjem g. Pahorja. Res, da so nekatere Cvekove in Vavknove pesmi precej okrogle, a v celoti smatram med našimi starejšimi cerkvenimi skladatelji ravno Čveka in Vavkna za dva izmed boljših in precej porabnih. Soglašam pa z g. Pahorjem v tem, naj se ne oziramo vedno Ie po starih pesmih, temveč gojimo pridno in v prvi vrati našo domačo novejšo cerkveno glasbo. — Urednik. Gospa Zalar je postala cerkvena pevka v času, ko razumevanje za cerkveno glasbo iz verskih ozirov ni bilo ravno majhno, pač pa iz narodnostnih in drugih težkoč slovenska pesem še ni prišla do pravega razvoja. Naši orga-nisti so bili takrat izvečine samouki ali ljudskošolski učitelji. Cerkvenih glasbenikov, ki bi bili imeli strokovno glasbeno izobrazbo, je bilo malo. Slovenske pesmi po cerkvah so se pele v slogu narodne pesmi, največkrat okrogle in poskočne. Še le Foersterjeva »Cecilija« je uvedla novo dobo, dobo bolj šolane glasbe, bolj umerjenega cerkvenega petja. Kolikokrat jo je moja pokojna mati prepela! Sodelovati pri izvajanju slovenske moderne cerkvene glasbe ji ni bilo več dano, pač pa je pazljivo zasledovala naš cerkvenoglasbeni razvoj, tudi najnovejši. Včasih sve govorili o naših raznih cerkvenih glasbenikih. Tedaj je z vso bostroumnostjo izkušene pevke odgovarjala na moja vprašanja in ocenjevala posamezne. Hladniku je prisojala talenta precej, a malo šole, Pre-mrlu veliko marljivost in dobro šolanje. Spomnili sva se še tega in onega. Posebno je cenila p. Hugolina Sattnerja. Nad vse ji je imponiralo, ko sve slišale v Gradcu od glasbenih strokovnjakov tako pohvalno in s takim spoštovanjem imenovati Sattnerja kot skladatelja in ko sve slišali Sattnerjevo Missa seraphica pri slovesni maši v graški stolnici. Izmed cerkvenih skladateljev drugih narodov ji je bil všeč zlasti Stehle, predvsem pa Palestrina, prvak cerkvene glasbe. Palestrina —je rekla vsa prevzeta vzišenosti cerkvene glasbe — je pa pokopan v cerkvi sv. Petra v Rimu, ker je tako slavne stvari zložil. To ji je bil nekak triumf, nekak dokument, da je pevec, ki poje Rogu, dosegel najvišje poslanstvo in je izrekla Cerkev v počaščenje prvaka tudi vsem drugim cerkvenim glasbenikom priznanje in spoštovanje. Nobenemu skladatelju najpopularnejših oper in operet, ki jih ves svet kuje v zvezde, ni bila izkazana tolika pohvala — posmrtnica kot edinemu Palestrini. Gospa Zalar je ljubila umetnost in ker je bila globokoumna žena, je spojila umetnostni čut z verskim ter zvesto vztrajala na svojem mestu kljub vsem težkočam in neprilikam cerkvenih pevskih korov. V starosti se je rada spominjala pevskih tovarišev, pevskih vaj, cerkvenih produkcij z godbo, novih maš — pela je na 38 novih mašah šentpeterske fare — in izletov na Šmarno goro. Izmed pevskih tovarišev ni mogla pozabiti poznejšega opernega in komornega pevca Navala-Pogačnika, ki je svoj čas pel pri sv. Petru. Spominjala se ga je vedno s sočutjem. Pri vsej svoji ljubezni do umetnosti je moja pokojna mati bila tudi praktična in se ozirala zlasti pri vzgoji svojih otrok na praktične dnevne potrebe. Nobenega izmed nas ni dala v glasben poklic, ampak nam je preskrbela le splošno glasbeno izobrazbo. Bila je skrbna mati in ji je bilo do tega, da bodo otroci preskrbljeni v sigurnih poklicih. Mnogokrat je rekla: »Glasba je za povrhu, za prijetno razvedrilo, za stranski zaslužek; živi se pa od nje težko.« Truplo blagopokojnice je bilo ob spremljevanju orgel prepeljano v cerkev Sv. Petra in tam slovesno blagoslovljeno. Pevski zbor je zapel v cerkvi bivši pevki tega kora zadnje slovo: »Jaz sem življenje in vstajenje«. Ob zvonjenju vseh zvonov smo peljali našo predobro mater k Sv. Križu ter jo položili k večnemu počitku. V bolezni je vzdihovala: »Pustite me umreti, pustite me k mojemu Bogu!« Heroično je premagala svojo veliko ljubezen do otrok in odšla v večnost prepevat Bogu večno pesem in uživat plačilo izvoljenih. »Kdor v mene veruje, bo živel večno, četudi umrje!« (Jan 11). Cerkvene himne za obrednik. Slava Ti, hvala in čast. Gloria, laus et honor. (Konec ) (Na cvetno nedeljo.) Predpev in odpev: Slava ti, hvala in čast, o Kralj naš, Kristus Zveličar, ki ti zbor ljubih otrok pel je v pozdrav: Hozana! 1. Izraelov si kralj in Davidov slavni potomec, blagoslovljeni naš kralj, ki te poslal je Gospod. Slava... 2. Zbori nebeški pojo ti hvalo v rajskih višavah: smrtni te človek slavi hvalijo vse te stvari. Slava... 3. S palmami šlo ti nekdaj nasproti je ljudstvo hebrejsko: prošnjo in hvalnice spev zdaj ti prinašamo mi. Slava... 4. Šel si v trpljenje, Gospod, ko je ljudstvo pelo ti slavo: v časti kraljevi si zdaj, ko te proslavljamo mi. Slava... 5. Slavje je bilo ti všeč, naj všeč ti bo naša pobožnost: dobri, usmiljeni kralj, ki ti vse dobro je všeč. Slava... Mati žalostna. Stabat Mater dolorosa. Mati žalostna je stala, zraven križa se jokala, ko na njem je visel Sin. V grenko žalost zatopljeno je srce ji prebodeno z mečem silnih bolečin. V Sina le pogled upira, ko ves zapuščen umira, k smrti nagne že glavo. Mati, vir ljubezni prave, naj občutim te težave in s teboj žalujem zdaj! 0, kaj žalosti prestati morala je sveta Mati, ktere Sin je rešil svet! Žalostna vzdihuje bleda, ko v trepetu Sina gleda, kaj trpi na les razpet! Komu potok solz ne lije, videti bridkost Marije, grozno kot morja grenkost? Kdo prisrčno ne žaluje, ko to Mater premišljuje in trpljenja velikost? Daj, da bi se srce vnelo in za Jezusa gorelo mi v ljubezni vekomaj. veta Mati božja, prosim, naj še jaz te muke nosim, ki Zveličar jih trpi. Sleherna njegova rana je v rešenje moje dana, tudi mene naj boli. Naj sedaj s teboj žalujem, Križanega objokujem, ko v dolini solz živim. Vidi Jezusa trpeti, grehe ljudstva nase vzeti, šibam vdati se voljno. S tabo poleg križa stati, s tabo združen žalovati v bridkem joku hrepenim. Prosim, hvaljena Devica, ti mi bodi tolažnica: daj mi delež bolečin. Daj mi, da bom vse življenje rad premišljal to trpljenje, ko je vmiral božji Sin. Mene križ naj obtežuje, mene s tugo napolnjuje sveta kri njegovih ran. Ti pa varuj, Mati ljuba, da moj del ne bo poguba, kadar pride sodni dan. Kristus, ko bo treba vmreti, daj po Materi presveti, da skušnjave zmagal bom. Ko pa smrt telo mi vzame, dušo mojo naj objame večne slave rajski dom. Amen. Kraljevo znamenje. Vexilla regis. Kraljevo znamenje, o križ, kako v skrivnosti se blestiš: Življenju si prinesel smrt, življenje v smrti spet deliš! Zamahljaj sulice grozan odpre Gospodu sveto stran: in s križa teče rešnja Kri, da greh izpira vseh ljudi. Po križu izpolnjuje se, kar David napovedal je: kraljuje Bog nad narodi, Gospodu poklonite se! O krasno, slavljeno drevo, škrlatno zaljšano s krvjo, izbrano, da tvoj srečni les dotika Kralja se nebes! Na tvojih ramenih visi odkup za grehe vseh ljudi: peklu postal si tehtnica, ki plen mu je iztrgala. Pozdravljen, o presveti križ, edini ti nam up deliš: pravičnim milost pomnožuj, krivičnim krivdo izbrisuj. Bog Trojedini, kar živi, Rešitelja naj te slavi, in ti nam zmago križa daj, za križ plačilo — sveti raj. — Amen. Kako in kje sem nabiral slovenske narodne Pesmi. (Dalje) (Piše Franc Kramar, bivši nabiratelj slov. narodnih pesmi.) Nova peilsem od ene gnade, sadoblene per suetmu Antonu de padova; visha suetga petra Regulata 1. Rumarij, Bodte velselli * Imano ta rianafhni dan, * tukei boste vse prejeli, * kar je kul potreiba vam! * Le prosite * kar shellite, * suet Anton vam bo vse dau, * Nu tud Reifhu od telhau. 2. Kar fo Rumarij profsili * suetga Antona do sdej, * tukei fo vse sadobili, * kar jem je biu kul terbej! * Bouni, vbogi, * Nu tud drugi, * kso lemkei pertekli bli, * Neifso prez bres troshta shli. 3. E'na shena tam iz Virja, * prou is fare Ribenshke, * je G'nado od tod prejela, * pride tud sahualet se * k suetmu Antoni, * htmu patroni * tud povei Merakel ta, * nu sa sueto Masho da. 4. Pravi: Meni sta Iboleila * Na E'nkrat otroka dva, * Jest lem shnima vise pozhela, * deb le spet osdraula bla, * lem sdibuala * nu spofsnala, * de jem vse arznije vezh * Na m o rjo pomagat vezh. 5. Takrat vteij Moij Nadlugi * fem pokleknila na tla, * femkei Tem ksuetimu Antoni * j(s)serzam otroka obdua * bla srozhila, * ga protsila: * suet Anton, prolsi boga, * De mi shenka vsai E'nga! 6. Koker lem bla oblubila * jest foia otroka dua, * prezei sta sdrauje dobilla, * ne E'den, ampak obdua! * oh kok ie ona * suetga Antona * sahualila bla takrat, * fhe sdei na more Nehat. 7. J(s) Smarske fare E'na 1'hena, * ste valsi prou s Mlazhouga, * ni Mogla noge obene * pousdignit od tau lamina, * le oblubi * femkei tudi, * zes teijden je sdrava bla, * lem sahualet Te pershla. 8. E'n Mofsh tam Jsapotoka * je biu v nogah tok bolan, * ponozhi, podnevi Joka, * lem se vsigne fromak Tam, * Masho naime, * gnado preime, * kar ie fhelu je prejeu, * fhu ie prozh sdrau nu vefheu 9. S'te fare Ena shena billa, * na fmertni postli je bla, * vtem se ie fem oblubila, * hitru ksdrauju ie pershla; * vez veliku * dost bouniku * v Je sdrauje dobilu tu, * zliast dal suetmu Antonu. 10. Kai nei tu vefsela poshta, * kai praute, Rumarij sdei? * De toku v Reivah potroshta * nash lubi patron vfselei! * Reuni, bouni, * nadluh pouni, * Pridte na Reber leto, * suet Anton vas patroshtou bo! 11. S'vet Anton, poglei ouzhize, * vfshlishi, kar prosijo, shelle, * tebi pertoshio srotize, * poglei nih shittnu pole! * shusha, toza * konzhat ozhe, * Svet Anton ti patron nafti, * odfheni vse prozh od nafs! 12. O fhe vfsi knemu sdihnimo, * Ne buimo se hudga vezh, * De na [s poshegna, proshimo, * prei, koker puidemo prez! * patron lubi, * dai nam tudi * po letem fheuleinu sdej * E'nkrat vfsem nebeshki Rej! Amen. — Od S: Antona de padua en E'xempl od trijah deikelz; Aria od Miraculnu s: krisha. —: O Nei pridejo vfse stuari * Dones s zeilliga [veta, * Deb mu tukei vfi zliast dali * fvetmu Antoni de padua! * tukei mi Nega zhastimo, * fa gnado prosimo ga, * Deb dones mi bli vfshlifhani, * kar boma prosili ga. — Nadalje opeva pesem sledečo dogodbo o sv. Antonu: V Benetkah na Laškem so živele tri tako revne deklice, da so iz obupa sklenile vse v morje skočiti, z namenom utopiti se. Preden so to storile, so šle še vse k spovedi in sv. obhajilu, in so šle proti morju v smrt. Sreča jih sv. Anton — ki ga pa deklice seveda niso poznale, da je on — in jih vpraša, kam gredo tako hitro. Ko povejo, da gredo zaradi revščine v obupu v vodo, jim pravi sv. Anton: »Ne storite tega, in ne obupajte nad božjo milostjo! Sicer pa kaj vam pomaga, ako ste prejele sv. zakramente, saj boste vseeno pogubljene, ako izvršite nameravani samomor! — Da vam rešim vaše duše in vas rešim revščine, vam dam tukaj eno pismo, ki ga nesite temu in temu gospodu v Benetkah, kateri je nameraval meni v čast cerkev sezidati. Kolikor je on namenil denarja za to cerkev, naj vse vam izroči, tako mu recite, — pa saj je vse tu v pismu zapisano!« Podavši jim pismo sv. Anton izgine, in deklice se od veselja zjokajo, in se šele zdaj zavejo, kdo je bil njili dobrotnik in rešitelj, ko ga ni bilo videti več. — Ta gospod t Benetk je bil pa že polnih 30 let slep, in ko mu pa prinesejo te deklice tisto pismo — je spregledal bravši to pismo. Hvaležno je doli pokleknil, in se v goreči molitvi zahvaljeval sv. Antonu za veliko milost, da je spet spregledal. Z največjim veseljem je potem tem deklicam odštel vsoto, ki je bila zapisana v tistem pismu, ki je zadostovala tem deklicam, ua so potem z lahkoto do smrti živele brez revščine. Te deklice so potem v največji hvaležnosti do smrti častile sv. Antona, ker jih je rešil dušne in telesne smrti — Od fvetiga Antona de padua, koker fe naide nu pifshe P; Abraham, pars 2. fol. 201: na vifsho: o greifsnik, premisli, kir skusi sdihujesh. —: O Verni Christiani, Letu premifshluimo: * kir je biu fvet Anton she shiu, * kir on je stanuvou v tem Meisti Verona. * E'n gospud ie Bogat veMru biu, * vlsa slahta Negova letu profsijo prou * fuetiga Antona, deb fainim pridguou. (Pesem obsega 8 kitic in je zanimiva.) — Od S: Antona De padua, vifsha koker v Stangi. —: S'vetga Antona zhastimo * tukei fnasho Andohtio, * Nem na zast fveistu Mollimo, * profsimo ga flubeznijo: * De nam bo on od buga sprosu, * kar mi poterbujemo, * dokler fe mi na tem sueiti * fa nebesa, fa nebefsa * le na fueiti trudimo. (8 kitic.) — Od Suetiga Antona de padua, vifsha od Lilsabone —: Oh Nei pridejo vse stuari * dones szeiliga sveta, * deb zast nu hualo dajali * fvetmu Antonu De paduva! * katir zlouk rad veliku * fa foio dusho skerbi, * per donafshnim pomozhniku * lohku vso pomuzh dobij. (Obsega 9 kitic.) — Od s: Antona de padua, koker naidem Pat: Abraham pars. 3. fol. 83 ex. — Aria pepeunizhne peifsmi. —: Dones fhe tu poveidou bom, * kai zhe Hudizh Imeiti, * E'nkrat kir je sueti Anton * pridguou fhe natem Iveiti, * tulku folka je uzhiu on, * ga nei biu modi prestheiti. (Ima 10 kitic.) — Nova peifsem S: Antona de paduva, na vifsho s: Nodburge. —: O Rumar, kier fdifshes v Nadlugah vfsellej, * pa nezh na premifshlesh, de Mogozhe neij * prid na druge vifshe gor v suetu Nebu, * le fatnu skus krishe fe pride kbogu. (15 ktic.) — E'na nova peifsem S: Antona de padua, na vifsho en star Menvet — 1. 0 Lubi fvet Anton, tebi K zhastij, * fe jest poflifsou bom s zeile Mozhij, * Danafshni dan Ru-marjam naprei pernest, * de fse bodo veidli kam v reivah fatezh. 2. S'rezhna Dobrei-polska fhara vsak zhas, * kteiga patrona tu gori imash, * srezhni vi Rumarij ste taushenkrat, * kpridete fem radi knemu vezhkrat. 3. Ta G'nadlu Ilribez ie tist slahtni krej, * tukei fo gnade vfse odperte sdej * kdur kul ie upaine do sdei fem vseu, * kar tukei profsu ie, tu je prejeu. (Itd. še. 11 kitic.) — Od S: Antona de padua, na vifsho od Lifsabone. —: O Moi Rumar, kai sdihujesh, * zuiblash, de na bosh prejeu, * jest veim, de ste zerkuie puidesh * patrosthan . . - — Od famuzhaina per spoudi, nu S: obhaijla: kir E'ni grobi ludije kader se obhajat imajo, se dreinajo, vpijeio, zelu se kreigaio, nu naspodobnu fadershijo, fe ta peifsem poje s.ijutrei per mashi, kir she neifso obhajani; na visho: zhast huala sdei bodi, vezhnimu bogu. 1. S'he tukei pousdignem shalostnu moi glas, * kir Jezusa videm, degleda na nas, * E'ne gleda lepu, * te druge pa oijstru, * kai je Letu? 2. Tiste Jefus gledou bo dones oijstru, * kse nei prou spoveidou, obhajou fe bo, * per spoud greihe taij, * fe boga na boij, *kga prejeu bo. 3. Nega nu stopine bo Jesus prekleu, * kbo sklenu fheuleine, Hudizh ga bo vseu, * Bul bi sa tazga biu, * deb na biu fem pershu * na Reber tu. 4. S'he Druge zhem vprafshat, kok boga sposrta, * kir fe gre obhajat kud E'na shvina! * pret bugam vpijeio, * inu fe fmejaio, * velik sphot ta! 5. To shvino vpralhali bi shiher sdei vsi: * koku lo zhast dalli suetmu Tellefi * fhvina, ofslij Lepu, * lo dalli zhast bogu, * ja zellu plsij! 6. O Zhlovig, peid lefsem, zhe ozhes vezh prizh, * kir luetmu tellefsu je dau zhast Hudizh! * o Iram bit te jma, * kir te' uzhi shvina * nulam Hudizh. 7. Morebit na verjesh, de tuj buh je tu, * pret leteni fe fhinejash, kir more lohku * v tem Hipu te poslat * tem Hudizhom zes dat * noter v peku. 8. Angelzhi Nebeshki fe nega boje, * Hudizhi peklenski ga zellu zhaste, * ti »i kristian, spofhnas, * tukei mu zhast Ne dash, * teb bo gorje! 9. Oh dergazhi strite, vas profsem lepu, * o Leipshi zhastite suet Reifshnu Tellu! * tu je zlovek nu buh, * vas bo Reifshu snadlug, * verjele tu? 10. Nu peite spodobnu obhaijat le tam, * landohtio pohleunu, kir buh je lam, * pret nijm se sijokaite, * na persij terkeite, * bo gnadlu nam. 11. Zhe boste tu strilli, oblubem narprqij, * vise boste Dobilli per jesusu sdej! * potem prolsite ga, * de vals vse poshiegna, * varhe Doma. 12. Vam volshem vlsem srezho, dar suetga Duha, * deb on prou omezhu sdei vasha serza. * deb vam to gnado dau, * tu dershat pushehmau, * koker fem diau. - \ 13. Deb vezh na krilshali Jesusa nihdar, * Ampak mu zhast dali, G'leite na Altar, * svami zhe jet domu, * vsemite ga lepu * kuashmu serzu. 14. O Jelsus, poshegnei nih shittnu pollie, * Rumarje pogledej, teb ga sdei srozhije, * 6 Jesus, ti nam dej * buls zaite ta naprej, * koker lo sdei! 15. O Ihe visi sdihnite na oltar lerzhnu, * preit prozh na hodite, Režite toku: * č Jesus, vlshlilhi nas, * luet Anton bod per nas, * na sadni zhas! Amen. y - Sahualena peifsem od s: Antona de padua: Moja Dulsha prou sheli * suet Anton tebi h zasti * tukei she E'nkrat sapeiti, * ta sadnikrat v letem leiti, * sdei bom mogu shalostnu * od tebe jemat slovu. (Obsega 15 kitic.) (Dalje prih.) Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani. Redna seja se je vršila 8. oktobra 1924. Navzoči so bili: predsednik Sattner in odborniki: Anžič, Kimovec, Mantuani, Premrl, Steska, Zdešar. — G. Premrl poroča o orglarski šoli: o pričetku letošnjega šolskega leta, o nanovo vstopivših učencih in o učiteljstvu. Poudarja potrebo še enega boljšega klavirja za šolo, brez katerega se učenci ne morejo dosti vaditi. Brez spretnosti na klavirju pa ni pričakovati in ne mogoče zahtevati spretnosti na orglah. Odbor dovoli, da se nemudoma nabavi še en klavir. Šolska doba, ki je trajala dosedaj redno tri leta, se za šibkejše učence raztegne na štiri leta. — Vršil se je tudi razgovor o ustanovitvi orglarne v Ljubljani. Organistovske zadeve. Podporno društvo organistov in pevorodij v Ljubljani je imelo 28. novembra redno sejo. V društvo sta bila sprejeta dva nova člana: Stanko Grabnar, organist pri Sv. Jakobu v Ljubljani in Josip Jovan, organist pri Sv. Križu pri Kostanjevici. — Dvema prošnjama za podporo se je ugodilo in dobita prosilca Josip Siherl in Ivan Mrak po 200 Din društvene podpore. — Ker se je za I. vdovski sklad nabrana vsota 400 Din podelila o priliki smrti društvenega, člani' organista Jakoba Savinška pokojnega vdovi, je treba v smislu odborovega sklepa z dne 12. junija 1924 takoj skrbeti za II. vdovski sklad, ki se bo porabil v novem smrtnem slučaju kakega našega društvenega člana. Tisti organisti, Iti za I. sklad zneska 10 Din še niso prispevali, morajo sedaj plačati za I. in II. sklad, torej 20 Din. Prejeli bodo položnice z označbo I. II. Organisti pa, ki so znesek 10 Din za 1. sklad že poravnali, dobe položnice . za poravnavo II. sklada z označbo II. in plačajo le 10 Din. Opozarjamo člane, da kdor poleg letne članarine ne bi hotel prispevati v društveni vdovski sklad, izgubi pravico do vsake podpore, tudi pravico do event. naklonitve vdovskega sklada. Zaostala društvena članarina se bo letos še zadnjič terjala. Člani, ki je ne bodo plačali, bodo v prihodnji seji, ki se bo vršila v januarju 1925, iz društva izbrisani in v C. Gl. kot izključeni objavljeni. Pravico do zopetnega vstopa bo imel seveda še vsakteri, plačati pa bo moral pri vstopu vnovič tudi vstopnino. — Končno je odbor sklenil, da izroči škofijskemu ordinariatu sledečo prošnjo: Škofijski ordinariat blagovoli od župnili uradov zahtevati, da se izpraznjena orgajiistovška mesta javno razpišejo in ne privatno oddajajo. Mesto organista pri sv. Jakobu v Ljubljani je dobil g. Stanko Grabnar, na Jesenicah je bil sprejet kot organist g. Franc Sfedenše k, g. Ferdo K r i s 11 pa pri Devici Mariji na Črni gori pri Ptujski gori. Koncertna poročila. I. Koncerti v Ljubljani. 3. oktobra je koncertiral v Unionu svetovni pianist Aleksander Borovski. Izvajal je najprej Bach-Busonijevo fugo iz tokate v C-duru, Bachovo angleško suito v G-molu in Schumannove simfonične etude. Izmed teh klasičnih komadov je najbolj ugajala Bachova suita; gavoto je moral umetnik ponoviti. Izmed moderne klavirske literature je Borovski zaigral Bachsov »Whirligig«, Proko-pijevih petero bežnih vizij in Sarkazem, Skriabinovo Pesem op. 32, Stravinskega Ruski karneval in Wagner Lisztovo uverturo k Tannhauserju. V Borovskem smo spoznali velikega mojstra do največje natančnosti točnega v vsem, kar je hotel povedati, vzorno jasnega v izražanju, dovršenega in izrednega v tehničnem prednašanju najzamotanejših in najtežjih skladb. — 10. nov je koncertna in operna pevka ga. L o v š e t o v a priredila s sodelovanjem ge. Ribičeve in prof. Ravnika prvi študijski koncert. Zapela je polno vrsto najznamenitejših in najlepših ruskih samospevov Rimski-Korzakova, Gre-čaninova, Gliere, Borodina, Kjuja, Musorgskega. Koncert — ki se ga žal nisem utegni i udeležiti — je lepo uspel. — Med ljubljanskimi pevskimi zbori je 13. novembra prvi nastopil v koncertu »Ljubljanski Zvon«. Ta pevski zbor ni sicer številen, a ima jako dobre moči, lepo doneče glasove,- navdušene in sigurne pevce in pevke, ki pojo. vse celo brez not. Napredek zbora od nekaj let nazaj do danes je očividen in vsega priznanja vreden. Pod vodstvom svojega vrlega in veščega pevovodja Zorka Prelovca je pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« nastopil z mešanimi in ženskimi zbori. Izvajal je tri moje mešane zbore: Zakaj?, Večerno in Polžka, Ravnikovo Ženjico, Lajovčeva mešana zbora: Lan in Medved z medom, Adamičeva Zapuščena in Zrelo žito, en mešani zbor St. Biničkega in Mokranjčevo 10. rukovet. Ženski zbor pa je podal pet otroških pesmi: dve Lajovčevi in tri Adamičeve. Adamičeve smo to pot slišali prvič, ravno tako njegov mešani zbor »Zrelo žito«, ki so vse krasne skladbe. — Prof. Karel Jeraj je zamislil za letošnjo koncertno sezono zopet nov ciklus mladinskih glasbenih predavanj. Do sedaj so se vršila že tri. Prvo je veljalo poljski glasbi — sodelovala sta operni pevec g. Zathey in gdč. prof. Švajgarjeva —, drugo predavanje je seznanilo mladino s hrvatsko glasbo — sodelovala sta operni pevec g. Hržič iz Zagreba in g. Brnobič —, tretje je podalo nekaj značilnih zborov slovenske moderne vokalne glasbe. Sodeloval je pevski zbor »Ljubljanski Zvon« in pel Adamičeve, Lajovčeve in moje skladbe. — Na narodni praznik 1. decembra je Orjuna priredila dopoldne svečano akademijo, ki so pri njej sodelovali pisatelj Levstik, operni pevec Banovec, Thierry in Betetto in prof. Šlais. Zvečer pa je Jugoslovansko novinarsko u druženj e priredilo običajni koncert in so na njem sodelovali: orkestralno društvo Glasbene Matice (vodil Škerjanc), Slavec (Brnobič), Ljubljana (dr. Kimovec), Ljubljanski Zvon (Prelovec) in operna pevca Thierry in Beteto. Koncert je v vsakem oziru najbolje uspel. II. Koncerti drugod. 12. oktobra je bil cerkven koncert v Tržiču, 26. oktobra koncert Pevske zveze na Ježici, isti dan konce/rt prosvetnega društva »Mladike« v Gorici; v lepo uspelem koncertu so se izvajale slovenske moderne pesmi pod vodstvom g. Lojzeta Bratuža. 3. novembra se je vršil koncert Ljubljanskega Zvona v Mariboru, 9. nov. pevski koncert celjskega pevskega okrožja v Celju, 15. nov. cerkven koncert v Trstu. Priredil gaje skladatelj prof. Mirk s sodelovanjem uglednih dam in gospodov v cerkvi sv. Ivana. Izvajale so se tri poljske cerkvene pesmi iz 16. stol., Petelinov (Gallusov) »Glejte, kako umira pravični« in Mirkova 8 glasna staroslovenska maša. G. Srečko Kumar, pevovodja Glasbene Matice v Ljubljani, je priredil z učiteljskim pevskim zborom Jul. Krajine, ki stoji še vedno pod njegovim vodstvom, koncert v Dekanih v Istri. St. Premrl. Par besed našim pevovodjem. V oceni koncerta celjskega pevskega okrožja v letošnjem »Slovencu« dne 23. novembra je napisal g. dr. Kimovec štajerskim pevovodjem nekaj splošnih navodil. Zde se nam tolikanj važna, da jih tudi v našem listu priobčujemo in vse pevovodje brez izjeme nanje opozarjamo. 1. Pevovodje morajo skrbeti, da bodo navadili pevce pažnje, v kolikor tega še ni bilo. Seveda morajo v prvi vrsti sami na pevce paziti in jih vedno imeti »v očeh«. 2. Najvažnejša reč pri pesmi je konec in za celotni vtis največjega pomena; zato je treba končni akord oz. zadnje takte posebno skrbno pripraviti. 3. Toni morajo biti prav točno vezani, nikjer naj ne bo najmanjše poči v melodični risbi, ampak vsak zlog se mora vzdržati prav tesno do prihodnjega. Samoglasniki med dvema soglasnikoma se morajo vsi zgnesti takorekoč v eno kepo. Tudi preveč umetnih pavz in glasbenih pomišljajev vtis kvari in tok zavira. Namesto da bi prejšnjemu odstavku odmignil in nato novega nanovo pričenjal, je vedno najboljše kar novemu pomigniti, tako da se oba tesno strneta, zvežeta. 4. L v zaprtih zlogih naj bi se prav v vseh zborih izgovarjal za v : torej ne poj: pel, ampak pev itd. ne: solza, ampak sovza; ne čoln, ampak čovn itd. 5. Soglasniki se morajo pač izgovarjati ostro, toda kratko; zlasti nepriijetna sta s in j, če sta dolga. Dopisi. Gorica. (Naši povojni zvonovi.) Ko ste v Sloveniji čitali, da nam je italijanska vlada obljubila in s posebnim odlokom uradno zagotovila povrnitev vseh, prejšnji vladi oddanih cerkvenih zvonov, ste gotovo vzkliknili: Srečni bratje! mi kaj takega ne dočakamo. V dnevih nesreč nam je bilo to zagotovilo vsaj kapljica tolažbe. Toda kruta usoda, ki nas trdovratno preganja, nam je okrnila še to edino tolažbo. Doslej je prejela morda še le tretjina naših slovenskih cerkva obljubljene zvonove, zdaj pa se širijo govorice, Proprium de Tem-pore« in »Commune Sanctorum«, to je: himne o posameznih dnevih v tednu, himne cerkvenega leta, in skupne himne onih svetnikov, ki nimajo lastnih, posebnih himnov. Nadaljni himni izpod peresa istega pesnika izidejo v kratkem v posebnem zvezku ravnokar omenjene zbirke. Ker se himni pojo pri vesperah in sploh v vseh kanoničnih urah, se upravičeno razpravlja o njih tudi v cerkvenoglasbenem listu. Je v resnici veliko, požrtvovalno delo, ako pesnik svetnega stanu daruje — kakor sam pravi — polovico svojega življenja prevodu vseh himnov v brevirju. Namen mu je bil seznaniti z lepoto brevirnih himnov tudi širše, laiške kroge. Seveda bo pesniški prevod dobrodošel zlasti onim, ki opravljajo brevirno molitev. V 51 strani dolgem uvodu razpravlja pisatelj o cerkvenih himnih v obče. Neizmerno velik je njihov zaklad, kajti v srednjem veku so v saki škofiji, v vsakem samostanu in v vsaki cerkvi imeli posebne himne za svoje cerkvene priprošnjike in praznike. Najrodovitnejša doba cerkvenega pesništva pa je bila še pred iznajdbo tiska; zato se je silno veliko cerkvenih himnov poizgubilo. Kljub temu se jih je ohranilo še vec tisočev, izmed katerih pa je sv. Cerkev odbrala za liturgično uporabo v brevirni molitvi še ne prav dvesto. Nadalje obravnava uvod o ustroju brevirne molitve in zlasti o brevirnih himnih, o zgodovini cerkvenega pesništva ter navaja s potrebnimi biogra-fičnimi podatki znamenitejše pesnike cerkvenih himnov, kakršni/so Hilarij, Ambrozij, Prudencij, Sedulij, Venancij, Gregor Veliki, Rhaba-nus Maurus, Tomaž Akvinski. Za tem razpravlja pisatelj še o cerkvenem pesniškem merilu in o rimi. V drugem, glavnemu delu pa je prevod prej omenjenih himnov. Ker so se himni v stari, prvotni obliki ohranili še najbolje v monastiškem, redovnem brevirju, si je prelagatelj istega izbral za podlago. Sicer pa je pri večini himnov razlika le malenkostna. Zelo praktično je, da se poleg nemškega prevoda nahaja tudi izvirno latinsko besedilo. Pri prevajanju je imel pesnik pred očmi zlasti tri zvezde-vodnice: 1. skušal je podati res pravi pomen originala; 2. ohranil je isto obliko, kakor jo je našel v originalu in 3. prizadeval si je kolikor moč ustreči tudi jezikovnim zahtevam. Ob koncu knjige so pridejane pripombe k posameznim himnom. S tem temeljitim prevodom bo gotovo ustreženo vsem onim, ki žele natančneje seznaniti se s krasnimi cvetkami našega liturgičnega pesništva. Fr. Ferjančič. Katholische Liturgik (Katoliška liturgika). Spisal dr. Ludovik Eisenhofer, profesor bogoslovja v Eichstattu. Založil Herder v Freiburgu v Br. 1924. 12° (XII + 321 str.). Razveseljivo dejstvo je, da se v novejšem času zlasti liturgični vedi posveča čedalje večja pozornost. Priča temu so mnoge knjige in knjižice liturgične vsebine, ki so izšle v zadnjem času. Kot novo pomembno delo na tem polju moramo zabeležiti dr. Eisenhoferjevo »Katoliško liturgiko«, ki je sicer po obsegu drobna, a po vsebini zelo bogata knjižica. Pri spisovanju te liturgike je skušal g. pisatelj ustreči dvema zahtevama, ki se pa ne dasti prav lahko združiti: na eni strani namreč je skušal bi ti kolikor mogoče kratek, na drugi strani pa si je prizadeval podati vendarle vsaj približno popolno tvarino. Knjiga je pisana strogo znanstveno ter se odlikuje po jasnem jeziku in živahnem opisovanju. Ob pričetku posameznih odstavkov in paragrafov so navedeni tudi viri in dotična literatura. Knjiga obsega poleg uvoda dva glavna dela: splošno in posebno (specialno) liturgiko. Uvod obravnava o bistvu liturgije, o njenem zgodovinskem razvoju in litur-gičnem zakonodajstvu, o liturgiki kot vedi, o virih liturgike, o liturgični zgodovini in literaturi. Splošna liturgika nas v prvem oddelku seznanja z liturgičnimi oblikami, in sicer najprvo z besednimi (liturgični jezik, psalmi, kantiki, doksologija, liturgične, aklamacije, litanije, oracije td.), na to pa s predstavljajočimi oblikami (telesno zadržanje, sklepanje rok, pokrižavanje, naravni simboli). Drugi oddelek splošne liturgike govori o bogoslužnem prostoru in njega olepšavi, tretji pa o cerkvenem letu ter njegovih dveh dobah: o velikonočni, h kateri se štejejo tudi binkošti, in o božični. Posebna liturgika pa ima štiri oddelke: prvi razpravlja o sv. maši, drugi o zakramentih, tretji o zakramentalih, četrti o brevirni molitvi. Sicer g. pisatelj svoje liturgike ni pisal za cerkvene glasbenike. V predgovoru pravi, da v knjigi ni posebej obravnaval zgodovine cerkvene glasbe in cerkvenoglas-benih predpisov, to pa zaradi tega, ker je nameraval spisati le kratko liturgiko in ker so o teh predmetih izšle že razne druge izborne knjižice, n. pr. Weinmaim, Ge-schichte der Kirehenmusik, Kempten 1913; E. Schmid, Die neuen Kirchenmusikalischen Vorschriften, Regensburg 1919. Kljub temu pa pride g. pisatelj s cerkveno glasbo prav mnogokrat v ožji stik. Zato bodo tudi cerkveni glasbeniki našli v knjigi — bodisi v splošni, bodisi v specialni liturgiki — marsikatero dobrodošlo zrno, ki jim bo vtegnilo spopolniti njihovo cerkvenoglasbeno liturgično znanje. Fr. Ferjančič. Razne vesti. Pevska zveza v Ljubljani razpisuje tri nagrade: eno po 500, dve po 250 Din za izvirne pesmi za mešani zbor. Pesmi smejo biti srednje težke, da jih zmorejo tudi naši podeželski zbori, morajo biti izvirne, po vsebini in obliki neoporečno pravilne, po obsegu 3—5 strani »Pevčeve« oblike, za mešani zbor brez spremljevanja. Pesmi ne smejo biti pisane lastnoročno, temveč v prepisih, tudi ne smejo nositi lastnega imena, temveč moto, ki naj bo napisan tudi na priloženem zaprtem pismu; v tem pa naj bo označeno natanko ime in naslov skladatelja. Rok do Novega leta 1925. Pošljite na: artistični odsek Pevske zveze, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Pazite na naslov radi zamenjav! — Odbor Pevske zveze. Ljubljanski v »Zvezi slov. pevskih zborov« včlanjeni zbori so letos na predvečer Vseh vernih duš zapeli na pokopališču pri Sv. Križu pet nagrobnic: M. Premelčevo »Nagrobnico«, E. Adamičevo »Slovo«, St. Premrlovo »Blagor mu«, Škrbinc-Devovo »Vigred se povrne« in Z. Prelovčevo »Oj Doberdob«. Umrl je v Ljubljani 14. novembra upokojeni nadučitelj g. Alojzij Račič v starosti 76 let. Pokojni je služboval kot učitelj in organist v Vipavi, v Postojni, v Črnomlju in v Boštanju. Pozneje je živel v pokoju v Ljubljani. Bil je navdušen pevec, vnet za lepo petje in glasbo. Pri Glasbeni Matici v Ljubljani je bil več let odbornik in član pevskega zbora. Tudi na stolnem koru v Ljubljani je pel nekaj let, dokler so mu moči dopuščale. Naj počiva v miru! Umrl je v Rakovicah na Češkem slavni češki tenorist Karel Burian v 54. letu starosti. Mariborska zvonarna Biihl je pred kratkim vlila največji zvon v naših krajih-Zvon tehta okrog 3500 kg in je namenjen za baziliko Matere Milosti v Mariboru. Bazilika dobi 5 novih zvonov. G. P. Ferdinand Zaje, frančiškan in organist v cerkvi sv. Petra na Viču, je sredi novembra odpotoval kot misijonar slovenskih naseljencev v Egipt. Želimo mu v novem dušnopastirskem delokrogu najobilnejšega božjega blagoslova in se mu priporočamo za kako poročilo — zlasti glede cerkvene glasbe iz Egipta. O priliki slovesnega proščenja sv. Nikolaja v ljubljanski stolnici se je 7 decembra pri pontifikalni maši prvič v Ljubljani izvajala Johann Schindler- jeva Missa in D -moli za mešani zbor in orgle. Maša je zlasti v harmoničnem oziru precej nenavadna, zelo alterirana in dokaj težka; preveva pa jo skozinskozi slovesna resnoba. Mašo je za to priliko instrumentiral ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl. Skladba je napravila mogočen vtis. Slovenski biografski leksikon se je pričel tiskati in izide I. zvezek tega monu-mentalnega dela — če Bog da — v januarju 1925. Naše glasbenike, ki so v svrho vposlanja biografskih podatkov dobili vprašalne pole, opozarjamo, naj jih — kolikor jih še niso — čim prej izpolnjene vrnejo. V založbi Jugoslovanske knjigarne izidejo v kratkem Stanko Premrlovi Preludiji in kadence za orgle, nova, izvirna slovenska orgelska zbirka, na kar naše organiste že sedaj opozarjamo. Med orkestralno vajo je umrl 17. septembra v Pragi v Narodnem divadlu član orkestra prof. Otakar M a c h a. A. Arhangelski f. V Pragi je umrl znani ruski komponist in dirigent Arhangelski, ki je znan v Evropi kot apostol ruske narodne in cerkvene pesmi od 1. 1907., ko je obiskal njegov krasni zbor zapadne prestolice. Arhangelski je harmoniziral več starinskih napevov in pomagal ruski cerkveni glasbi do njenega preporoda. Iz njegovih lastnih skladb, katerih število presega 50, so najbolj znane krasne zadušnice: Zaupokojnaja liturgija in Panihida. A. Arhangelski je bil rojen 1. 1846. Hrvatski skladatelj dr. Kazimir Krenedič je zložil simfonijo »Erotiko n«, op. 7. Delo ima tri dele. Češki kapelnik Talich v Pragi je Krenedičevo simfonijo zelo pohvalil in jo bo izvajal v Pragi v koncertni sezoni 1925/26. Sv. Cecilija, hrvatski list za cerkveno glasbo z glasbeno prilogo, izhaja v Zagrebu šestkrat na leto in stane letno 25 Din, za dijake 20 Din. Naročila sprejema urednik g. Janko Barle, ravnatelj nadbiskupske pisarne. Sv. Cecilijo toplo priporočamo. III. letošnja, julijska—septemberska številka cerkvenoglasbenega lista ž,M u s i c a d i v i n a« je posvečena velikemu avstrijskemu skladatelju Antonu Brucknerju. 4. septembra .1924 je bila stoletnica njegovega rojstva. Brucknerjeva številka je obsežna, velezanimiva in opremljena z Brucknerjevimi podobami in rokopisi ter ima priloženo tudi partituro Brucknerjevega scherza iz zapuščinske simfonije v d-molu, za koncertno uporabo priredil Josef V. Woss. Musica divina se naroča: Wien, I. Karlsplatz 6. Skladbe na prodaj. Prodajo se sledeče skladbe za polovično ceno njenih vrednosti: 1. Quattour modi cantandi Čredo, Griesbacher. O. 160. Part. z 9 glasovi. — 2. Hymnus »Pange Lingua« Griesbacher. Op. 42. Part. z 2 glasoma. — 3. Sonntagsmesse, Zangl. Op. 29. Part. z 23 glasovi in 5 glasovi za godbo. — 4. Messe zu Ehren des hI. Antonius von P. Op. 51. Part. z 6 glasovi. — 5. Missa Brevis. Kari Santner. Op. 6. Part. z 17 glasovi. - 6. Missa in D-dur, M. Filke. Op. 90. Part. z ? glasovi. — 7. Missa in h on. s. Caeciliae, J. Gruber. Ojp. 79. Part. z 21 glasovi. — 8. Missa Papae Leonis, J. Gruber. Op. 151. Part. z 17 glasovi. — Messe fiir 2 Stimmen, P. Hartman. Op. Part. z 28 glasovi. — 10. Missa brevis et facilis St. Stanislai. Dr. Chlondowski. Part. z 31 glasovi. — Missa secundi toni. Fr. Witt. Op. 87. Part. z 12 glasovi. — 12. Missa seraphica. Leitner. Part. z 2 glasovi. — 13. Missa brevissima »Ave Reginac, od Stehle. Op. 57. Part. z 8 glasovi. — 14. Missa Chunibert. Rampis. Partitura z 10 glasovi. — 15. Das Hochamt vom Charsamstag, dr. Miiller. Op. Partitura s spremljevanjem orkestra. — 16. Petite Messe Sollenelle, von Luigi Bordesso. Partit. — 17. Horn, Organum Comitans, proprium de tempore. I. Introitus, Offertoria, Comune. Popolnoma nov, lepo vezan zvezek, ki se ni rabil. — 18. Cantiones Variae de Ss. Sacramento ad II. voces aequales organo vel harm. comi-tante. M. Haller. Op. 50. Partitura z 4 glasovi. — 19. Offertorien fiir das ganze Kirchen- jahr. I., II., III. in IV. zvezek. Op. 21, 22, 23, 24 in op. 33 od V. Goller. Vsi zvezki popolnoma novi in pri vsakem zvezku 4 glasovi. — 20. Osem zvezkov Introitus et Comu-niones od leta 1910. Fr. Kimovec in Stanko Premrl. Popolnoma novi zvezki še nerabljeni. — Vse poprej navedene skladbe proda Zdravko Štangl, občinski tajnik in organist v Marenbergu, Dravska Dolina za ceno Din 1000. Več iztisov L. Cvekovih 5 božičnih pesmi v izvirni izdaji ima na prodaj gospa Amalija Šeber v Ljubljani, Rožna ulica 5. Cena partituri 10 Din. Poziv in prošnja. Orglarska šola v Ljubljani si je začetkom tekočega šolskega leta 1924/25 nabavila en boljši klavir, ki je bil že neobhodno in skrajno potreben. Stal je 18.000 Din in ima orglarska šola po nakupu klavirja 10.000 Din dolga. Pozivamo in prosimo vse prijatelje cerkvene glasbe, da s prispevki pomagajo šoli čim prej poravnati z nakupom klavirja nastali dolg. Vsak, tudi najmanjši znesek bo v ta namen dobrodošel in ga bomo s hvaležnostjo potrdili na tem mestu v Cerkvenem Glasbeniku. V L j u b 1 j a n i, na god sv. Cecilije 1924. Stanko Premrl, ravnatelj orglarske šole. Ob koncu leta. Z božjo pomočjo, s pomočjo sotrudnikov in plačujočih naročnikov zaključujemo 47. letnik Cerkvenega Glasbenika. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nas tekom tega leta pri izdaji našega lista podpirali. Priporočamo se jim še za v bodoče. Naš list je v prvi vrsti strokovni list za cerkveno glasbo. Temu smotru bo Cerkveni Glasbenik ostal zvest. Drugače tudi biti ne more, ker bi sicer list ne bil več to, kar je. Če pa prinašamo v list tudi to in ono iz posvetne glasbe, mislimo, da s tem naši stvari nikakor ne škodimo; saj sta cerkvena in svetna glasba kolikor toliko v stiku med seboj in tudi nimamo ravno preveč stroko.vnih glasbenih listov. Zato bomo še dalje združevali eno z drugim^ prednost in prvo besedo pa bo vedno imela cerkvena glasba. Prosimo za čimprejšnjo ob novitev naročnine, ki ostane v 1. 1925 ista kakor letos; 35 D i n, za dijake 20 Din, za Italijo 40 Din. za Ameriko 1 dolar. Uredništvo in uprava Cerkvenega Glasbenika. Današnja glasbena priloga prinaša dve božični pesmi za mešani zbor, zložil Stanko Premrl. Posamezni izvodi stanejo poldrugi dinar. Odgovorni urednik lista in glasbene priloge Stanko Premrl. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska ^Jugoslovanska tiskarna" v Ljubljani