NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, IIL, pondeljek, 16. oktobra (Oct. 16), 1922. ^ ^ —1M3, Al ef Ost. 1. I01T, aatUrlead Um. 14. 1010. SukccriplU« M 00 rmmrb ŠTEV,—NUMBER 242. la BOKE M!« AMERIČANI V JHICUOO. Združene dr lava oo ao boljem, a ko n no vmešavajo v aaveznižko turško Intrigo. KIMAL OBLJUBUJB ŠOLSKE * REFORME Carigrad, 14. okt. — Tukajšnji ameriški uradni in trgovski kro gi so mnenja, da Združene dršave izgube na svojem prestižu, ako se udeleže te ali one konference gle de turških problemov. Amerika naj drži roke proč! Uredui ame riški opazovalec. zadostuje na konferenci, de lehko poroča wa-shingtonoki vledi o zaključkih in da vlada lahko potem protestire, ako bodo ugroŽani njeni interesi Odnošaji Amerike s Turčijo so zdaj takšni, da bi vsaka skupna akcija 1 evropojakimi silsmi samo oslabila ameriški vpliv in škodili ameriškim trgovskim interesom. Združene državo ne morejo prisostvovati konferenci, da se ne bi pri tem zapletle v mrežo in trig, brez katerih ni nobene konference. T Američani v Carigradu tudi svare ameriško vlado, da se ne sme ozirati ne tiate ameriške ele mente, ki pridigajo križarsko vojno proti Turkom v obrambo krščanstva. Fekt je, de so se Grki v Moli Aziji pokazali večje barbare kot kemelisti, križ je le, ker se o grških bsrbsrstvih mslo sli nič ne poroče, dočim se preti rava o turških mesakrih v Smir ai. Turški nacionalisti imsjo veli ke simpatijo dO Amerike in njih vlade v Angori odprto vabi ame-riike trgovce in podjetnike v de ne, ker vedo,,da njihovi trgovski interesi niso rvezani s političnimi intrigami kakor ao interesi francoskih, angleških in italijanskih kapitaliatov. Kemelisti upsjo ns pomoč A-merike v izvedbi njihovega pro-svetnega programa. Angorska vlada je izdelala velik načrt novega šolstva v Turčiji. Nove inozemske šole ne bodo več smele biti verske in med poučnimi predmeti morata biti turški jezik in zgodovina. OttATKA OPREMA NA PENN 8YLVANSKI ŽELEZNICI NI V NAJBOLJŠEM STANJU. Nadzorniki so isločili iz službo več lokomotiv. Ohioago, ni. — Pol tuoata malih železnic na jugu, ki so večinoma podruŽnioe Gulf Coaat železnice, so podpisale pogodbo na podlogi baltimorskega sporazuma. Texss Midland železnica baje kmalu podpiše pogodbo. Poročila, ki jih prejema želesnK »ki department Ameriške fodeee-cije, govore, da se opreme ne pennsjlvanski železnici ne neheje v najboljšem atanju in da v dolov-nicah delajo ljudje, ki nimejo is-kušenj v popravljanju železniške obrstne opreme. < Iz Emporiums, Ps., poročajo, da imajo vsi osebni vlaki od eno uro POLOŽAJ NA DALJNIM VITO RU DOBIVA DRUGO LICK Wsshington, D. O. (Federated Press.) — Sedenje rezmere so take, ds dobi Dsljnovztočna republika kmalu šeat sto tisoč ton vojnih potrebščin, ki so vskladi-Ščene v Vladivostoku. Te potreb-fcine so bilo poslene v Vladivo-stok iz zevozniških dežel in Amerike, da služijo carjevim armadam v svetovni vojni. Po pedcu cer-'kega režima in Kerenakijeve vlade so zavezniške, japonake in ameriške čete invadirale Sibirijo, da "obvarujejo" to municijo pred rusko revolucijo. Izjavlja ao, da so troški za mu-nicijo ,naročeno od ceristične vls-de in prvih revolueijonernih vlad T Rusiji, aepopedeni v sehteveh zaveznikov e in Amerike napram sovjetski vledi, teko de pripada »»uničijo Rusiji. Japonci zapuščajo Sibirijo in Izprazaenje Sibirije ho dovršeno a prvim novembrom. V m »Mina vlada, ki eo jo postorili •Japonci v Vledi voatoku, sds j pokam js voljo do vojskovsnje s četami Daljnovstočne republike. K«ji so vrle zunaj mesta. Ali v •plošnem, pričakujejo, da bo toga vojskovanje kmalu konac, kajti riornsčiai niao naklonjeni vmeoni vladi Zaradi toga pričakujejo, da M /.Irušenje make Sibirije že is t prihodnjih trideset dneh. KAPITALISTI VIDO, KDO SO NJIHOVI PONIŽNI HLAPCI. Chicago, IU, _ (Peder. p^ — Izvrševalni odbor Narodne zve w tovarnarjev (National Aaaocia tjon of Manufacturers) je razpo slal na vae duhovnike v dešeii 0-krožnico, pozivajoč jih, naj pomagajo razbiti zaprto delavnico. Okrožnica sc glasi med drugim, da sc bi zmanjšalo veliko breme stanarine in etotisoče delavcev bi imelo stalni zaslužek, če bi se odprlo stavbinsko delo v polni meri toda odpreti se ne more, dokler "stoje na poti sile zaprta delav-niče". Duhovniki so nedirektno pozvani, da vplivejo na uvedbo odprte delavnice; z drugimi be-sedami, da pomagajo uničiti delavske organizacije. GRŠKE ČETE HOČEJO IZPRAZNITI TRACIJE. Turški civilni administratorji In žandarji so že na potu v Traoijo. ROPOT I OROŽJEM STANE ANOUJO 88 MILJONOV^ DOBRA LITINA, VELIKA PR08PERITITA V WALL 8TRUTU. rv w ' * * , ««nssasmn»m» i * i - New York, N. V. — V Well Htreetu. kjer je eedež bsnkirjev in velikih industrijskih korpors-oij, je sdej žetve. Gospodje režejo pogačo. Tako bogato letine in veliko pogače v obliki dividend Še ni bilo v zgodovini ameriških fi-naue kakor ravno letos. Drušba za drulbo razpisuje mastne dividendo. Standard Oil Co. v New Jersey je raspiaala 400-odstotno dividendo, National Radiator Co. in National Hioeuit Drinopolje, Tracija, 1*. okt. Tretji zbor grške armade ae ja uprl povelju, da mora izprazniti Tracijo. Atene, 14. okt. — Vlada je bf- 50-odstotno ___________ zojavila svojemu komisarju v Ca- Co. 75-odetotno dividendo. In ta- rigradu, da naj podpiše pogodbe premirja s Turki. Grška ae pripravlja na spre stojih rojakov 4« Tracije. VI jih naseli v MscedonijJ in dru. ne deželi v svrho, de no bo pre gfiigneča v mestih. Vlade je pila deaet švicarskih lokomotiv jih poslala v Tracijo za transpor-tiranje beguncev in poljskih pr delkov. Cerigred, 14. okt. — Kemalov čete ao ispraanile zasedeno o ljc v okolišu Čaneka in se nile nasaj čez črto nove ne ne cone kakor jc določeno v po godbi premirjs. Angleži in Turki še niso na jssnem glede nove črte na izmldskem polotoku; vrle se pogajanja, ki odločijo, keko de-leč smejo iti turški vojski. Turki v Carigradu se priprav-ljajo na alavnosti radi pridobitve Tracije. Osemtiaoč turških žan-dsrjsv, ki pojdejo v Trscijo, bo korskslo v slavnostnem sprevodu po Stambuhi s godbami in sestal vami. Zavesniki nič kaj radi ae vidijo toge pompe in bodo skušali preprečiti stvar. Civilni uradaiki sa Traoijo 10 že prišli v Cerigred. Sekir bej jo imenoven guvernerjem • Traciji. Cerigred, 14. okt. — Anglije je potrošile dvejaat miljonov lingakik funtov (Stmiljoaov do ko delje. SI DELAVGI RES SOSIU SVILENE SRAJCE? 1 ,i 1 ■'. \ PRAVLJICA O SVILENIH SRAJCAH JI BILA VlO-KRAT PONOVLJMfir V VOJNIM O ASU. kljub ponovljonju je ostala le pravljioe — le prsvljleal New York, N. T. (Fed, Press. Stebni poročovsloc.) — Ali sc no spominjate svilenih srejo, ki so jih nositi plutokratični delevei v vojnem časut Te svilene srejes so sililq zelo v nos Člsnkerjem v velikih dnovnikih, smerlškim trgovskim prinoem, posebno pe čemii-ksrskim poročovslccm sa velike dnevnike, ki eo mielili najbrž, de ne ame nihče drugi nooiti svilenih srejc kot njih gospodarji — lastniki velikih dnevnikov in pa oni Mogočo ste čiteli tudi intervju s nekim ravnateljem velike pro-dajalno sa obleko, ki js dejal, da •o njegovi najboljši odjemalci svilenih srejo "navadni težaki }n " .............. m >. O. — Tukajšnji n*mžki poolenik isjevlje, da is-,r«M generala Imdandorffa na A»eriko ne predstavljajo nem *k*ce javnega mnenja. Ta pomeni, ae Američani naj nikar ne ras-'""■jejo saradi bodcndorffa. am »'•k noj gredo na dnevni led prek motive so v slabem stanju, kolodvori pa zabasani z vozovi. IzHollisdagburga naznanjajo, da pregledujejo vozove In preizkušajo zračne zavore ljudje, ki niao še nikdar v svojem življenju opravljali takega dele. Ustavlja nih je bilo pet in trideset lokomotiv, ki čakajo na popravila. Vladni pregledovale! ao odkrili Chicagu na kolodvorih na Sedem in štlrideaeti in Oaeminpetde-seti ulici 1900 naloženih tovornih voz. Obvestili so železnižke uradnike, da odpeljejo te vosove, kamor so dolofeni. Poslali so dva-najat lokomotiv, da isvrše delo. Ali ko so jih pregledali preisko-vslci, so pronašli, da enajst lokomotiv ni .spooobnih za . službo. Tako so vozovi ostali 'ns kolodvorih. Is Cinrinnatija poročajo, de je lokomotiva štev. 8464 bila oprem-jene s novimi šinsmi. Dve šini na evi strani in ens ns desni so se snele. Posledica je bila, da jc lo-tomotivs skočila raz tir in da je 1)11 promet na glavnem tiru ustav-jen od sedmih do desetih zjutraj. >rugi dan je bila poalana revno tata lokomotive v službo. Padle je doli šine na desni strani in lokomotive je zapuetila tir. Poklicati so morali delevce, da so jo spravili zopet na tir. Na kolodvoru v Un-dercliffu stoje pohabljeni vozovi na sedem tirih. Vlsdni nadzorniki so v Buffalu odvrgli devet in šestdeset lokomotiv. Is Forte Wayna poročajo, da je lolodvorski mojster na Creatline železnici neznenil kolodvornemn superintendentu, de ao kolodvori zabaaani z vozovi. Snperintendent ga je podučil, noj spremeni poro-itflo, v katerem naj reče, da kolo-dvori niao natlačeni s vozovi. V prihodnje naj ee poaluži diplome Htoe pisave, kader iadrluje pore čilo, meni eeperiatendent. Iz Elmire, N. T., poročajo, de eo kolodvori kar trajiio natlačeni z v ozo vtis Columbuaa. O., naznanjajo, de je pripravljenih in aestavljenih oaemnsjat viškov, 934 vaaov, de zapuate kolodvor "A" proti vzhode, e ni lokomotiv /le jik potag ne jo o kolodvore. Poročila, ki prihajajo vsaki dan. pokhnujejo. da aa awre!a Že lesničsrjev ,ki stavkajo. nI podab-šala, da ae jih jo prev malo vrntt* Ških enot v Turčijo. Prod peresom Grkov v Mali Aziji ja Anglija imele 3000 moš v Carigradu in nekaj krišark ter ružilecv ; de-naa ima okrog 26,000 mož in 50 bojnih ladij vsske vrate. ZAROTA PROTI DELAVCEM JI IZPODLETELA. Popovič in PetrovrsJd, obtožena, da sta vrgla vlak s Ura, ste Igpn-j • Gery, Ind. — (Fedar. Press.)— Joseph Popovič in Jokir Petroer-ski, ki sta bile aretirane in obdol-Žena, da ste v družbi s Chsrles Usellisom razdrla tir Michigan Central železnice nakar je 20. avguste skočil vlek s tira, sta bila te dni izpuščena is sapore. Vele-porota ju ni hotele obtožiti, ker ni bilo najmanjšega dokass, de sta krive. Usellis je še v seporu. Vol trije so bili stavkarji in drušba ja hotela s pomočjo sves-nih oblasti zvrniti nenje krivdo nesreče ne železnici. Aretirane! so bili strašno mešani v zaporu v svrho, de ispovede krivdo. Njih odvetnik Olsser, ki je trdil od pr-vegs dne železniške nesreče, da je pokvarjena lokomotive povzročile kataatrofo, je predložil sodižču zapriseženo izjavo aretirancev o njih mučenju. Ker niao mogli detektivi nič izvleči U njih, sta bile Popovič In Petrourski končno izpuščene na prosto. Usellis je šs pridržan sarsdi isjsve nekegs po-hrijskegs vohuns, ki je dejal, da je slišal Ilselliss, ki je rekel, ds gs vsoeli neereča na šelasaici. DELAVSTVO POZABLJEN fflIMENOVANJU V KOMISIJO. NAJBLIŽJI DELAVSTVU PRI ■AJARIVtl DILAVSKI KOMISAR O. P. OHIILL. Poleg republikanoev so imenova ni trije demokratje, toda med njimi nI delavoa. PAŽISTI DTVADIRAU SUlAK UfOdhlkl velikih dnevnikov obatK jeli to Isredno delavsko potrato T 1 Seveda je bilo to že zdavnaj v jeseni lete 1918 ln 1919. Meralkdo je posebil že ne vse. Well, zvesni statistični biro se delevsko šteti-stiko ps ni possbil na take reči. Sestavil js štstistiko, de dožene, keko oo delevei živeli v onih dobrih česih, ko ao po vesteh v vole-bisniškem časopisju ker ne tuoe-še kupovali svilene srejce. Dognal je tudi, keko so živsle njih družine v tem isredno dobrem čeau, ko so delavci, kot pravijo volobls-niški časnikarji, zaalušiU toliko donerje, de niao vedeli njim. Poročilo, ki je revno ker doopelo sam In ki la neneie ne dvenejat tieoč delavskih družin, pove jesno kot beli den, de je 433 družin laatovelo po eno evilneto arajco. To jo tri šaat desetink od-stotkel Nekdo v biroju — najbrž rdeč-ker ali tujezemaki agitator — je bil tako poreden, de ja preraču-nil, koliko ao delevei isdsU sa taks ekstravegenoe kot svilnete srajce, de tako došene, koliko oo isdali sa svojo in družinsko obleko. Ia ksj mislita, kskšen je bil rsčunf Izdali so vprsv eden In dvajset oontovl Ali en cent več, kot je v vojnem čeau etala ene poreija sladoleda 1 Poročilo pokazuje, da so pre hrenitelji delavskih družin v enem dobrem let d ,ko ote se eedila mad in mleko, potrošili zaaa ze obleko po 971.38, eli manj kot šaat dolarjev na meaae. Njih žetle ao pe potrošile po $0.30 na maeec. Htatiatični materijal je nabran pri družinah, ki na široko raetre sena žive v Združenih državah, In v glavnih industrijah. Washington, D. 0. (Federated Press.) —- Predsednik jc posebil na dslavstvo, ko je imenovsl člane v komisijo, ki ima dognati fakte v premogovniški komisiji Členi komiaije ao bila imenovani, ker tako dološa znana Borahove predloga. Charles P. NelU, nekoč zvesni delovski komissr, je nekako najbližje moadnemu delaveu med veemi členi v komisiji. Kapitalisti ao odresall boljšo. Predsednik komisije bo' John iiaya Hemmond, miljonar in rudniški inženir. On pripade med ožjo predsednikovo prijatelje in je tudi prispeval v republikanski kampanjski sklad. Dr. Bdurerd T. Devina jo profeeijonelon dobro-tvorec, sdružen s Rockefellerjsvl. uii intereei. Goorge Otio Smith je načelnik svesnsga geologifinega biroja. Od pripadnikov demokratično atrenko so' bili' imenovani bivši podpredoednik Msrshsll, sodnik Alsohulor ln $lerk Howoll. Borekova predloga jo tako, da ima skoraj osemdeset odototkov nemona, ki je v predlogi, opraviti z delevei. Uvesti ima obširno pre* lokavo o lastništvu premogovnikov, masdi. delovnem Času, delovnih rashnerah, nerodnem vpoelje* njo, otevkeh, o množini produkcije in oredstvili, ki gerantirajo trajno produkcijo premoga. Ne podlagi dognanib fektev UJ i ii im rkj^uiii r priporočila sa nove podava. Dog-neti ima tudi žlvljonske troike, ki jih imojo rudsrji, s obenem mora tudi poročeti, eko nI pemetno, ds se rudnlkj nseijonelislrajo. Komisija je pooblaščeno, da uvode sasHšenja v rudniških po krajineh. Ako šell predsednik ko misije, lahko obdrževa asja in posvetovanje v Wnshingtonu In ne pride nikder v dotlko s rudsrji ki so izredno prlaedetl. Na kratko: Delavstvo lehko po toži svojo gorje komisiji. Ali dokler delevoi no isvoUjo ovojih laotnih zastopnikov v kongree, bodo Imeli prav malo govoriti o poročilu komleijo, Ze delevee je to opomin, da oo delovni v volilni kempenji in de isvelljo avoje aa-stopnike v kongres. Po toči je preponi o zvoniti. AMERIKA Df ANGLIJA SI 10- PIT KAVSATA EARADI OU|u Waahington, D. O. — Driav ni department pripravlja protestno noto proti novi pogodbi, katero je sklenila Velika Britanija s arabskim kraljem Feiselom. Poj se tiče razpolaganja z olj vroloi v Mezopotamiji in med drugim, da le tiste di ki so članice lige narodov, privilegija do iskoriššenja oev, To je seveda grd udaree sa Ameriko, ki ni člsnice lige. Ameriške administracija smatra, da vse drševe, ki so pomegsls siti centralno dršave, moraj ti enake pravice do koiu mandatornih dešelah. \ LLOYO GEDflGE SE I DELAVSKE Z1 Njegov prijatelj Ohaml vi, da je biU Anglija in — revoluoije. VOLITVI KA NOVI VINT SI MORDA VIMBRU. mobilielra lagijonarje iANOERJEVA BI JI VRNILA r Trste. London, 14. akt. — Is Belgrsds lWWl ^ '^T0*40 * javljajo, de se Itelijsilaki fašisti ] kontrolo porodov. Invadirnli Sušak ned Raka. Jugo- slovani mobilislrejo is beti ee je I *•» M. T. — M rs. Mar krvoprelitja. Belgradska vlade je etarila draatične korake, de pre- 1 gar*th Henger se jo vrnila a avo-joge potovenje po Kltejn in Je- preči Ijtmdoo, 14. okt. — Is Rima js prišla veat. da jo d'Ananzio od-radii mobilizaeijo legijonarjev v Trstu In latrf in isdsl je sunifeat, v katerem trdi, da ima on pravlan ponaketn v Ameriko. Zdaj nama nje, de prična spet s propagando, da aa odpravijo vaa ovire, ki prepoveduje je pode jot i informacije se kontrolo porodor. Ob taj pri liki ja rekla, de v mnogo deMah imenovati poveljnika na K^ki. I prajema l>idatvo inn>rmaeije o Veet ne pore, kea^namerava d', kontroli porodov, take informe-Annunzio s svojo novo akapedi-i eija ao prepovedane le v Zdreže eijo. laik državah ia v Praaalji DEBSA BI RAD PRIDRŽAL V JV0I. Davenport, Ia. — Zvesni sod nik M s rt in J. Wade, ki je obeodil Kote Biebsfds 0'Hsre v ječo f vojnem Čssu zaradi nekefe govo re, je-ns nekem tuksjšnjem shodu rekel s "Na svetu še ni bilo vlede, v kotali bi bile pravice do svobode govore, tiske In veroispovedenje teko gerentirane, kot deo eksistirsjo v Ameriki " Ali ravno v lati sapi, ko se ja dotaknil Bore hovega govora u pomiloščanja, ja rekel i "Te senetor je bil nsklo-njen, de ee izpusti Is ješe Deba In njegove baeede je burno posdrsv Ijslo pet tisoč oseb. Deba bi moral Še zdaj biti v ječi** VOJNA VOJNI Waeldaft*a, D. 0. (Federated Preea.) — Narodni svet sa sniže kje oboroževanje je Isdsl ksm psnjsko knjigo "War on War" ki jo ja pripravil Fredariek J. I4bby, tajnik ta organizaeije Knjige Ima nemen odgovoriti skeptikom, kako ae lekko odpravi vojne. Poglavje Imojo aledeče na piaet 1. Odpraviti moramo vojne eli oe poguliiti, Ml - lekko sdej odpravimo vojne, oka te ho> šenio. gm 3, Kako naj odproviaw> vojna f 4. Odgovori skeptikom, Cbieego In okoliea. — V torek jestio ia hladnejše. Temperatura r zednjih 34 urok V najvišja 99, najnižja 51. Nulpae izide ob «{04, zaide ob 3f07. London, 14. okt. — orgo ne bo demisioniral Lloyd Goorge ao bo deljovanjo tvojega nasprotniki iaailijo vi parlament. To je povedel Charaberlain, zbornici in intimr gejev. Charaberlain jem govoru pred vati ve (!luhom, da atatl. Koalioija moi ti, temveč mroa je vrsto vea k< mente, kajti dešcla je etl. K 1| AngliC« je ▼ na litvah Ul»or Poi do, tedaj — je d< — no bodo atoli zmerni dalavaki «e prerinejo ne kelnojžl revoluole strij v Angliji bo Ckamberlein jo de jo bUo Attflija Bližnjem vatoku blizu revolucije, zagroslle a direktno vi ahrel is tope bil algaal za vi atevko, iz katera oo revoluoije. -t J Danes govori Lloj Manokeatru in raalešl ni program se obrano ltebelni unioniotl ln so le odpravo avoje aborovenje 15. Ako uvidi Llojrd spor v koalielji ne da bodo reaplaone volitve ker, To je, ker koše Reakol v koelieiji go engleških deieveev sko vlado. , Mew Tork, M. T. — Is Pennajrlvanija prihaja gioe, bile sopet iavojevene zmega r trreen previse svobode Ns j višje drlavno sodišče ja potrdilo oodnljske prepoved, ki Jo je ispoelovs! A rt h ur Osrfleld llore, odvetnik is New Torke, v interesu rudarska ergenisoelje U. M. W» of A„ v Vintondolu latos spomladi, ki prepoveduje lokelnim premogovniškim baronom in nim oblestem ee umašavet! de stsvkujočih rudarjev. Ne tem polju ruderji še star* kajo. Stavkarji belo lehko zopet obdržsvsll svoja shode, kejll s razsodbo nejvlšjegs sodjišg je resvaljevljane raaaadbe nižjega Midiščs, katero ao premogovniški podjetniki Izposloenh, da je Mla sodaijska prepoved sašaano rea« velevlj^a. Ameriška unije se civilne eve* Imdo je pod vrele korake, dess države^» sopet ah od l v aka« ekrolju v s dkdriktom zarije V. M. W of A., glavni atan ae UglriUNT r.fn^s t.-.ja , v . » ^ k ,r-, t P R O S V ETA covormica. t.LASILO SLOVENSKE NARODKE POOrOUNE JEOWOTE LASTNINA SLOVENSKE NAROONE POOPOKNE JEDNOTE se f vrivajo. ( <*»,<• og;j»..,v [*» dogovoru ' Narašalae: ZedfcsJses dejmJISeoa CNsa—) UM ae lslo. $iM ss pol ieU in fl.tt to tri immm; Chkaffo MM ne leto. »116 m pot leta. S! S* m ti "PROSVETA" SOOT-SO I Ar»»»», CMt—s, HSasfrj _ IISUSITIRMIRT" Ortt» »f tfce Wttwl« SIUmiI IMIIM ft„ _. j l- .l. fcT—i »I - Vi VWB»a O J 9JVVVPIV P^I >1 —__ mtos ca i: United ir,d /or«i*!i li wr v«»r; u <1 Ior«!irn countnm 1K 00 por yef. , TO— -f n. rebtiATfe rtferf- »St D.t.. * okU^im m. (Okt. 11-13) p*Uf wU»gm •MMl dm w»m >• • U» 4m*m P*t«kU MraiaiM. P»«#rlt» |* »rti*-„n ji«. —iTRg vpijočega v puMavi, kajti prohibicija J« bila takrat ''"lL,rJ'm ''I":;' ' uM/ f1"1" ni ',r'>«"» i"" ▼ M.lK»r,a. Atmou. 1. „ v modi in mnogi ro mUl«l d. i.v* am,rUk.n,u U«d^ 5 ^^ ^.'t ^Sr^ Na^UtVCeadovag. »kon. J« u nami in po- USLTAS ^ >! fift »ledice SO tuk^J. • na brate HNPJ draitve št. S2 Razredni boj. mr. Pranka Lov. Število pijancev ae je pomnožilo, žrtve, ki ae zaatrupe "J*** l " Tet^r* M ^ llh0U^' vlato dole rje v * L _ hudodelcev se ni škr^llo. ampak se je pomnožilo, navte- «em se lekko odpcij.1 <7Zkir,r' zadnje bo pa Volalemlov zakon povzročil še mednarodne T«»«i»ek. Neveda. kjer so me ta K» etc p^uti v jevaaai sitnosti. To so sadoeti tehtni moki, da ee ta sakon ^ČTZfcZt' ^tJ"** P** ^ prim.miaii voutv«i mmmnHir« ,a«je is Cslamcts očrnili. Sonet je - * arnendira. # ; m» treba iU s trebuhom aa km Odprto r * . . ' —/ ...... «i se podel, v paltiiko. ^^ vedeli, as. ste lekko pnčskovs L Janka, i pipe, iketlj« tobaka in dvek ške-' ■Ulj vžigalic. Oblak ee je ^rgal v soboto v BaHimoru la lile je. da tega ne pomnijo le 51 let. Močno eo po* kodovaim aeetc. proge, kenali ln tndi poslopja. Vetin al bilo, žeto eo električne žične nepeljave ae |»"»kodo a ne. Sk^ozi vso svetovno zgodovino ae vleče boj za osvoboditev izpou telesnega in duševnega euienj. etva, Povsod vidimo in opežamo, kako ao skušale tlačene, izropane in brezprevne delavske množic« doseči človeka vredno življenje in skušale zlomiti trdovratni odpor poaedujočih razredov. — 2e v »tare m veku ao bojevali auinji po. žrtvovalni boj proti evojim izko. riščevalcem in tlači tel jem, pa tu. di v arednjem veku ni manjkalo razrednih bojev, ki ao ae bojeva. li v najrazličnejših oblikah. — Vai ti boji pa ao bili brezuspešni, vse žrtve so bile zastonj, mase ni! so mogle vreči s sebe suženjatva. To jc žalostna resnica, ki pa dajo mnogo misliti onemu, ki opazuje rasvoj človečanatva. - Resnično in razveeeljivo pa je dejstvo, da je dosegel razredni boj modernega proletarijata prav velike uspehe. Proleterijat, ki je že pred-deeetletji ječal v največji gospodarski bedi, al je izboljšal delavne in mezdne razmere in iz. boljšal ovoj gmotni pološej. Dvi-gnilo pa ae je tudi eocialno upo. števanje proletarijata, delavec je danee tudi v očeh kepitalista vee vreden, zbudila ae jc delavčeva samozavest in zapostavljanju, nevrednemu ravnanju ae delavca danee brezpogojno upre. — Poleg tega je zraael politični vpliv de. lavskih maa, delavstvo je postalo v državi moč, e katero more raču. niti tudi najreakeionarnejia bur. žuazija. — Pa tudi v gospodari-kom življenju delavec danes ni več abaolutno brezpraven in na miloet in nemilost isročen brez-vestnemu izkorižčanju, ker se je gnil proleterijat i v gospodarskem, Socialnem, pravnem in kul-turnem oziru, igra danes cisto drugo vlogo v meščanskem družabnem redu kot nekdaj in kar je največje važnoeti: delavec se da-naa zaveda pomena, ki ga ima v. državi in meščanski družbi. Pro-letaraka aamosaveat je nejlepii in najrazveaeljivcjši pojav aeda-njosti. Če iščemo po vzrokih, vidimo, da jc le Organizacija vzrok teh uepehov. — Združitev delavstva v močni organizaciji, izobrazba in vzgoja proletarijata, kratko ma-lo: organizirani dosedanji razred-Hi boj je prinesel delavstvu te u-spehe. — Kdo si more misliti, ds bi v starem veku mogel kdo stvo. riti organizacijo, broječe tisoče, milijone ljudi. V čssu, ko niso znsli čitsti, pisati, bili brez knjig, časopiaja itd. Danec pa je razpre-dena goeta mreža organizacij po vsem avetu. Danes ae razume samo po, sebi, da mora biti vsak člo-v vek pripadnik svoje orgsnizscije. Kajti moderni proletsrijst je dobro in globoko pojmovsl važnost in brezpogojno nujnost or-ganizacij in. potegnil iz tega pojmovanja in spoznavanja prav« sklepe in nauke. Seveda, ne sme-ipo pozabiti, koliko je atalo to truda skozi dezetletja, koliko a-gitacijekega, organizacijskega de-nažih aodrugov leži v današnjih organizacijah. Po zaslugi na-iih prvih aodrugov smo prišli ta-ko daleč, da se danes ne borimo več za koalicijsko pravico, msr-več za koalicijeko dolžnost. )anas smo prižli že do spoznsnja, ds smstrSmo ' neorganiziranega proletarea sa paraaita, ki živi na račun žrtev, ki so jih doprinesli drugI. Seveda ae proleterijet dobro zavede, da aloni moč organizacij« na notranji enotnoeti, na enotnem, složnem in strpljivcm sodelovanju vseh člsnov. Orgsnizirsni rszredni boj noče onemogočsti v sstnih vrstah poštene, iskrene tritike, ker eicer orgsnisscijs kaj litro okosteni in omrtvi, tods ta eritiks ne sme kulminirsti v za-bavljenju ln medsebojnem napa-danju. Razredne organizacija ne zehteve slepe pokorščine, peč pa zahteva, da ae višjim ciljem vss-kdo podredi. Razredna organiza-c i je pušče vsakomur lastno mne-nje, zahteva pa da ee splošnemu ntereeu podredi osebni iateret. (ajti dejanaka aolidernost mora biti temelj vsaki razredni organizaciji! Ta aolidamoet je potreb-na, ker imajo naaprotniki delov-nega razreda norevnoet vzorne organizacije in ekušejo s vsemi sredstvi na vee mogoče nečine razbiti razredne dela veke organi-aaeije. Zavedajmo pa se tega. de bo zmagami' In zmegsl proleterijet, ^c bo tesno sdraftm v,enotni fronti- Ze tem) ciljem moramo etreme-ti vsi, še nam je aa srcu: dobrobit < JjMštiMlMif * 11 */T aR prijatelju v start PONDELJEK. 16. OKTOBRA, 1522. TRf MESTA V NAJVIŠJEM SODIŠČU SE IZPRAZNIJO. PREDSEDNIK HABDINO BO IMENOVAL NAŠLE D Razne vesti. VBUKB REFORME BA TUB VARNOSTNE ODAEDBE ZO PET ENKRAT POČIVAJO. Žene Anatoliji imajo volilno pravico, Ali im* napredni element kaki 1 izgledi, d* ae bodo ozirali nanj pri imenovanju. VVashington, D. O. (Fed. Preaa _ I Vidite na dan a avojimi kan didati za najvišje zvezno aodišče Tri mesta bodo prazna na najbo mo<-nem sodišču na avetu in pred tednik Harding bo imenoval na llcdnike v prihodnjem letn. Sodniki Holmea, Petney in Day le pripravljajo* da aapuste svoja mesta. Kadar bo predsednik Har ding imenoval njih naslednike, bo imenoval večino višjega sodišča kajti imenoval je že vrhovnega sodnika Tafta in sodnika Suther landa, ki sta nasledila sodnikama ,Whitu in Clarku. Sodnik Holmea je star in slabega zdravja. Pri Pitnejrju tudi ome nja jo slabo zdravje kot vzrok, da se zahvali za službo. Day postane predsednik komiaije za nemške tirjatve. ' 1 Ljudje liberalnega mišljenja še niso sugeetirali, kdo naj zasede izpraznjena sodnijeka mesta, 'tu-kaj priznajo, da imajo juristi kot Amedon iz Severne Dakote in Learned Hand iz New Torka pre eej izgleda, da bi bila imenovana ako bi se zznju potegnili njih pri jatelji. Ali njih prijatelji molče in ne priporočajo. Ljudje, ki poznajo položaj, pravijo, da je bil predsednik'po ob ijobah vezan, da imenuje Tafta in Sutherlanda, ki so bile storjene I pred volitvami. Nihče ni mislil ns fi lo, da bo trebs imenovati več ko dva sodnika. Zdsj ima predsed obljube. Zaradi tega ima Bela hfta zik proste roke in ne vežejo ga priliko, da lahko imenuje na izpraznjena mesta Holmesa, Pitney je in Dayja, ne da bi ae bilo treba ozirati na kakšne prejšnje oblju- m m Ako novemberske volitve poka žejo, da republikanska stranka potrebuje pomoč iz liberalnega t«l)ora prf volitvah v letu 1*24, tedaj bo mogoče predsednik po alušal vpričo močne kampanje, da Mreže progresivnemu elementu. f DELAVSKEGA SVETA. (Federated Preea). Ohijska federacija s* industrij-sko unijo. ,, Ohijska federacija je na svoji letni konvenciji v Cantonu sprejel« .'ikaSko resolucijo za anulira mira nje strokovnih unij v in-dusirijsko organizacijo. Resoluciji ,io bila sprejeta 13. oktobrs. To je deseta državna federacija, ki "«' i«- izrekla za indujatrijsko for-I 111(1 unije. Ameriško delavstvo se *lti malo ne razumejo poala, sa ^"'•r.gs eo najeti. Enake razme-I r' w tndl ne vseh drugih veliko-I ytrnkih pamikih. kl ao še v pro-Brodarji etavka jo za dva-^iitrurui delavnik. Angora, Anatolija. — Zunanji »vet še vedno vidi v Turčiji deželo haremov, zagrnjenih ženak in drugih znakov orientskega barbarizma, toda temu ni tako. Nova vlada v Angori je v zadnjih par letih izvedla velike reforme, ki ao nadkrilile marsikatero civilizirano državo Evrope. Harema ni več. Poligamija še obetoji, toda dnevi, ko si je Tur-čin lahko prisvojil žensko proti njeni volji in jo obdržfl zaprto v haremu, so minili. Turški nacionalisti so osvobodili svojo ženo in ji dali enake pravice z moškimi, tako da je Turkinja v Anatoliji danes ravnopravna državljanka. Zagrinjalo na obrazu Turkinje je izginilo in žene hodijo zdaj zunaj razkrite kakor Ohioago, lil — Za plovbo po Velikih jezerih poatoje gotove varnoatne postave in odredbe. Te odredbe zo sopet enkrat raapršene na vee vetrove, ker ao zaztavka brodarji na Velikih jeierib. Unija brodarjev ae bojuje proti vpeljevi d van a jat urnega delavnika. K. B •Volan, tajnik brodarske organiza cije, je brzojavil že trikrat trgov akemu deparfmentu v Waahing-ton, ki ima nalogo, da pazi na to, da se varnoakie odredbe in poeta ve spolnjuj mo, toda odgovora dobil. Zakoimhteva, da mora bit > določen odsmtek iz vež banih brodarjev na ladiji, preden lahko ladija zapusti pristan. Na to zdaj ne ozirajo. Na nekaterih la •lijiih ni tudi enega izučenega bro-darja. Izgovarjajo ae, da ae v slu čaju potrebe ni treba ozirati ne varnoatne odredbe in zakone. Nolsn dslje izjavlja, ds je ns neksterih ladijah uveljavljen oaomurni delavnik. Na teh ladijah opravljajo službo organiziran ——n 5 KOVICE 17 JUGOSLAVIJE. BB v drugih deželah. ______ Se več. Turške žene v Anatoliji brodarji. Na drugih ladijah ao.pa imajo danes volilno pravico in stavkokazi, ako plovejo po jeze nekaj ženak je že bilo izvoljenih rih. Na stavki je okoli tri tisoč v narodno skupščino v Angori. S|iu pol brodarjev. tem ae še ne morejo ponašati žene v Franciji, Italiji, Grčiji, Jugosls-Vijiin marsikje drugje, žena pa ni samo v parlamenti), temveč je tudi v ministrstvu. Ministrstvo za I prosveto in vzgojo je v rokah Žc- ŽELKZNlftKI STROJEVODJE USTANOVE BANKO V NBW YORKU. Naw York, N. T. — Bratovžčina ne; podtajništvo vojnega mini-Iželezniikih strojevodij uztanov stratva v kabinetu KemaU paše I banko v New Yorku, ki prične a je v rokah energične Turkinje poslovanjem v teku enega leta. Helide Hanun, ki je v svojem za- Kooperativna banka, ki jo laatuje aebnem življenju peznica. ta organizacija v Clevelandu, ima | Žensko gibanje na Turškem je oaemnajst miljonov dolarjev pre za valovilo že med vojno, doseglo moženja. Stone, predsednik bra-pa je največje u|pehe, ko je Ke- tovščine, izjavlja, da ni zližal, da mal paža rebeliral proti zultanu Henry Ford da potrebni kepits m zaveznikom ter organiziral'no- M novo banko. Odklonil je pa vo vlado v Angori. Muztafa Ke- komentiranje o govorici, da Ford mal paša in njegovi osvoditelji so vlo« v novi banki pet in sedem mznali ženam njihove pravice in deset miljonov dolarjev, im dali vse, kar so zahtevale. ' mf Kemalovi armadi je veliko Čaetnie in navadnih bojevnio, ki ao se v bitkah z Grki odlikovale z neverjetnim junaštvom ln težavami. V dveh polkih je akoro polovica žensk. DELAVČEVA ŽENA DOBILA TOŽBO. Topeka, Kana. (Fedsr. Prem). — KansaŽko vrhovno aodiiče js pravkar razsodilo, da je delodaja ... ,lee odgovoren za življenje delav. pkRTAN HIBBEN JB VLOŽIL ca, ako mu servira ledeno vodo v TOŽBO. I tovarni. 8. Gilliland, vposlen pri Edgar Zižch Co., se je pri delu na-New Točk, N. T. (Fed. Preea.) IP>1 ledene vode, ker druge ni bi* , Kapitan Paxtoh Hibben, tajnik lo, nakar Je zbolel in umrl. Vdova ruskega Rdečpga križa v Ameriki, je toližalružbo za odžkodnino ln in izvršujoči tajnik Ameriškega ni*je aodišče ji je prieodilo $8276; komiteja sa odpomoč ruskim otro- Družba je vložila priziv na vr kom, je vložil tožbo za zto tiaoč hbvno sodišče, ki pa je potrdilo dolarjev odžkodnino proti "Bo. pravorek nižjega sodižča in druž ston Transcriptu", ker ga je na- »>* »ora izplačati vdovi omenje padel t članku pod napiaom|no ▼••to. Rdečl^rji v Ameriki". V tem članku pravi člankar, da HlbbenJ "Napredna" Iraka uatava dela za sovjetsko vlado, ki je izje- Dublin, 14. okt. — Nova irska vila, da je Hibben plačan propa- uzTava je bila sprejeta v zbornici gandiat za grške rojaliate, in de in zdaj bo predložena angležki je kopirel zaupne dokumente, ko vladi v formalno potrditev. Uata-bil v zaposljen pri konzulstu v va v glavnem predpiauje, da je Braziliji, in da je iz te dežele ba- iržčina narodni jezik, angleščina žal preoblečen. « pa uradni jezik; možje in žena i- Kapitan Hibben pravi v svoji ma jo enake politične pravice j o-vlogi, da so vae tc izjave ncresnlš-kbna svoboda je zajamčena, iz-«e. O zadnji obtožbi pa pravi, da vzemši *b času vojne ali vstaje; ni bil nikdar v avojem življenju v versko prepričanje je svobodno Braziliji in nikdar zapoeljen pri in ™vno tako zvob 14- okt Rumuif-nih državah "kuatar", ali pfrJfi dalj in kraUiaa kOfU te dni dukti, ki so jih izdelali ruski ifoveano kronane v Albajuliji na kmetje. Dobiček od te prodaje Sedmogražkem. Ceremonije bodo pojde sa odpomoč sestradanim v M* J00^ »i^nov Rusiji Dalje bo pomagal, da pri- "»ko*. Kra jiea Manj. bo Ime-dejo sem ruski godbeni in drama-Mrono ** tični umetniki, ki bodo dajali predstave, ds so dobi denar, s ks-1 MsržsI Foel terim se bo pomegelo ljudstvu v Jimmie Higgins" je Poveat • ncalo duša ob šssa velike vojno. Ml aa Knjišsvaš matici S. B. P. J. pieat In Ukrajini in ob Volgi, poeebno ai-rotam, ki nimajo atarišev. Ob'tej priliki je Hibben rekel, da je maki Rdeči križnv*** ^ V0ll g09i, Buka.ešta v Al ortrauizeeija-lot ameriški Bdeči L^. jjj križ sli ksterl drugi Rdeči krUU",u 1 ' _ Prizaava gs odbor Medne roMia, saaillMi is bi tsa l^tlaj.. Ns| na Zastonj na poslcužnjo Plapao imamo s štl, tošae v vmlHBje. ~ , iliJilnilil"11'lnsa ^IsTlsli * ^ poet pg6 vašjB aavošllla. PIMu j>a brormaelje ssi FRANK OGLAR, BMpif^f A^^BNI^g Oa t NaroČi al "ma Ali ČHu 'g, v' .no * zdaln bz issa na prodaj fcvaa matlga S. B. P. J. Knj» ŠTEVILO BABTAVLJBNIB DELAVCEV SB JB POMNOŽILO i T BBW TORKU | dali orožje. Prseke ia napadi ponavljajo dnevno. Alkaajr, N. T. — Drževnl deUv-aki komiaer naananje, da ee je |kl šfevilo zapoel jenih delsvrev v državi New Tork pomnožilo za dva odstotke nad številom za-psaljenih dolavasv v avgustu. Odgovor bb lo la maogs B| V obnašanja otrok aajdaš v knji- —j Hf^L^. Ktnaann^li" Vs \+r< šfl šiBBvn tfi(|goEim|N $ SSIfiv m pri BM^bI ssotid SNPJ. m o povedati kar naravnoet, da je maea šele tedej kompetentne ad- lošovsti o moja m ravnanju in prav dobra soditi tudi o evojem, kader ee seveda tegs, kar kole. Masa torej ai ebeolntno psautns, še ni imels prilike ae vsgejitl, I brasiti, ker je aieer odvisne od vplivov, ki so popoinonm tn« psmetaim razlogom ia lom. Ze rad i teg s računa soeialiatlš-pokret aa isobr^žeoe msae j eaa glavaik nalog socialistične stranke js izubrseha p rolete rija-ta. Menimo, da peš ai pss^taegs aodruga, ki bi drugeše sodil a CUNARD and ANCHOR LINES NOVI PAŠNIK NA OUE SCYTHIA Novembra 28 Naravno* ♦ Dubrovnik in Tnt car j PTS^ggr^avt&i rase shaso rum rssso cnassovaja | vs^si vosa« na raaa vai.isia BRRFNGAR1A AQUITANIA raineva v juoosusviio v i MAURETANIA VUUJ S DOI Halak Ms 4» afš ^pfšisHd Miša|sga n^gositn ROJAK PAJK reepošlja »Me a graaiofona. eievsoeae i Simsnm d SWBVO, i^BU/Of SSSS Se Ea asm peAae ia graprlŠaU aa bedele. IVAN PAJK, 24 Mnin St, Cenoeanufli, Pb. m ul ir *«i«e t«sor »offitohm kapljo dslaie« pod BABICA. OfcraM is Mvljeaje as kmettk. Spisala laiki BOŽENA NRMCOVA. Poslovenil PRANCB CEGNAR. J \ 1-1 Vz Gospod Prolek je mislil, da so taU* pokrali v kamri, ali da js liarbiks umrla, ko js videl solsno, bledo babico v sobo priti. Ko je ps čul vso zgodbo, morsl se je smejeti! Ksj mn je bilo zs por reci On jih ni dal veliti, on ni gledal, kako so pnkljuvsle iz jajce, kako lepo je, ko po vodi plavejo, ko glavico v vodo potap-Ijejo is z nolicami po vodi plu-sksjo. Gospodu Ivanu je bilo le ze nekoliko pečenke! Vendar je previci zadosti); vzel je b»cf eel je dsjet paoma, zasluženo plačilo. Babica ei je uteea tillala, ko je ili&ela zunaj pretepanje in evllj« nje, ali mielila je: "Plačilni dan sledi, naj possaiUl" Ker jedno ali dve uri peov ni bilo is peonja ka, aaorela js gledat iti, ali jieu ai prehuda peUI "Kar je, ta je, vendar je le neusn* iivel!' go-( vorila je r peenjak pledeje. FU iMie la e vili ti, žalostno sta jo gledsla, plazila se po trebuha k njenim nogam. "Keeata ee, kaj ne! LejU. tako ee godi nepridne-žem! Pomnite U!" Psa sU po mniU. Kadar koU so gosi sli race (m> dvoru raoale, raje eU oči od njik obrnile, eli odile. in Uko sta se sopet popolno ms s babico »prijasnils. • ' Ko je babice napasla perutnino, vzbudila je dekli, eko sU ie spali; ko je ieet odbila, stopiU je k Bar bikinej poetelji, položila jej roko na čelo — to neki dušo najpreje probudi — in iepetala: "VsUni, deklice, vetani ,čes jc', pomagala jo jc oblsčiti In iia potem gledat k drugim otrokom; ako se je L' ■ U eli oni ie na poetelji valjal, ssa lo ga je udarila po hrbtu ia min je vek: 'K vilku, kvišku, telin je vie devetkret dvor in ti ie spil, ali U ni s magsla je otroke umivati, ali na previjanje jej ni ilo od rok. MogU ni pomniti veih gumbov, sa-pon in prevez na obleki; kar bi iaaelo biti spredaj, dela je navad-no zadaj. Ko so bUi otroci napravljeni, poklenila je ž njimi pred podobo križanegs Izveliča-rje, prekrižala otroke, molila oče-nai in potem jik je peljala k gs*! j^aratok'' Keder v biii ni bilo posebnege opravka, eedela jc po zisri v svoji ksmri zs kolovratom, po leti pa z vretenom pod lipo na dvory, ali as vrta, ali ps je iia e otroki na izprehod. Pri Um je nabirala zelišča katera je dome sušila in za potrebo shranjevala. Vzlasti do sveUga Ivana Krstnika je nabirala zelišča o jutranji roei, ker te so neki najboljie. Ako je kdo zbolel, preeej je imela babica |oki: grenko «1, pe- m žel<* t obšel grlu i f" Po- klicala. - roki: grenko deUljo ze pokvarje-M lelodee, repfcek ze bolezni t. d. Zdravnika nikdar " ln k isa I Ul Na Tudi je nosila neka xen»ks s Krkonoških gor zdravilnih zelišč v hišo in to Žensko je imela babica v posebni skrbi in je vselej mnogo od nje nakupila. i' 1 Žena travarica ji- prišla vsako jesen v istem času, in bilo je U krst na Starem belišei gostovat nje: K(i»tili eo jo noš in dan sč vsem dobrim. Vsako lsU so dobili »ti oel, od, fenole čme/ike za ld-tanje; hišna goepa rezličnih di-cčih kadil in mahif in vrhu tega e praviU ženska otrokom ves ve-ier o Repoitevu. ksko zvita buča t e, in kake reči počenja po gorah. Ljc hodila vrani jedaako; potrkala Razno. Nu. . .. j . kaj dele, ^dor nima a- r Lil . krat. ^ i |fk|l| SI frSSSjI jHjft fMMjfe^^^^NlP^ofc. " katerega du." "In tudi po nočif" vprašal „ Tonček.r^^vS*?-?v'-.-Idama Homj* padlo v glavo, da . "Tako jc; do noči prebiva pri bi bilo dobro, če bi se okopel. P J jezu, potem pa hodi v jamo spat." »bno mUdif ss kkr gehsli , ^^^^^^HH^MMK bitji." is W i* ko i« Penit. Jurkica Agičeva. Povmt- Hrvaško splssl Ks iandor-OjalskL Prevel Pr. Orel. KONEC. — "Žrtvovsti se zsnje, ki so m < mučili, — ksks sreče in slsst za-me!" — icpeUla si is ss-ma in srce jej je vstrepetslo hrepenenja, da doseže priznanje in ljubesen Njegovo. V primeru s tem hrepenenjem dozdevsla se jej je ljnbeaen do posvetnostl, do roditelja svojih, povsem ne-snstns, — vse to je ležslo nekje v nižini, s ona je imsl občutek, kakor ds plsvs v najvišjih višinah nebeškega obzorja v avetlobi Kristove svre-olc. Sede j je povsem !«bko mislila na svojo ns-srečo, — celo rsdovsls se je, kskor povoda svojemu prerojeuju. Tskoj so prenehale vss prejšnje muke. — NI mielila več aa drago, n>^o na Njega, ki jO je potolažit ter privsdignil. Spomnila as js molitev in pesmic njenih nokdsnjih učiteljic, s ksterimi se je slsvilo Stvarnika. Četudi jih ai sli-is Is le dolgo in jih skorsj tudi pozabila, vendar jih je sedsj znala ns psm' ter jih ponavljala. - Tako bom tudi jazi - je vskliknila tedsj gissno. — Resnično tsko, — dostavila je kakor nevedno, ko se je odločila ta kaj. 1 V tem hipu je vstnpll Hanibel, Jurkica ga ni opazila takoj. On je po svojem običaju pristopil povsem blizu k njej. — Ah, gospod Haailtiut.fr ja rekla gUeno la mirno. Zs trenotek mu izbilo žal, ds jo moti v njenem rsamiiljevsnju. Zseudeno se je osrl nsnjo, kskor ds ne vsrujs v to izpremembo ia js ne umaje. A ko ss mu je ona ljubko nssmehnila in mu nudlls Ispi izsuleni roki, — spustil se je pr< d njo ss kolena, objel rob n> obiske, sskopsl glsvo v njsai roki tn jecljal neke nerszumljive, srečne besede. BU je td trenotek, v katerem le vstrepetsle vse Žilicc Jurkiiin< ge srca in njsos ljubezni, in pripognils se js se svojim iioem ds njegove glave.* V tem je on privsdignil glsvo in prešinila ga js misel, dedi ni ta sveti, moment le sačssea in občatil je grozno reenieo, o keteri je rssmlšljsl rsvnoksr v psrku, — ds snkrst izgubljene sreče ee ne povrsčs nikoli več, — sprevidel je, ds ts trenotek ne doeess onegs blsšenstvs, ki je je užlvs|, ko je prvlkrst imel Jurfcico v svojem •v naročja. ;; r — Torej sms vetidsr le dosegli — js rekel ns to s tresočim glasom, s čutil je, ds njegovs besede nleo bile odkritosrčne. Jurkies ps je globoko \ prls svoj pogled v njegove oli, kskor bi kaj či-tsls is njih, — obrnila se ia ss sagladsls na razpelo Ah. — ako ksdaj, občutila je v tem trsnot-ku. da ona ae pripada vsi nobenemu drugemu, nego-ll Krlžanemu. - Kako se rssvssele mati, tvoji roditelji, — vsi, vit! — je saiel sopet ilsnibal. A njene oči so tudi sedsj gledsle nepremično v božji mačenilkl obraz tsko. ds jo je llsnibsl morsl prijeti roko ter jej ponoviti besedo. - Meti tvojs, - jell Is hnds. kskor včeraj! Oorje, — kako s?a jo rszlslilsl Ubogsti jo me-rsi. llsnibsl 1 Poprsvfti morava,; kar svs sagrs-Hls Uga neertčaega večers. — A to ss ai zgodilo siaoši. Zapela sj bila ti vrolniel - in bolne si bils preko pol leto. Kati moja je vsa nsvduieas sa te In vedno prosi Boga, da ozdravil ln postaaei moje soproga. Jurkles se je nasmehnile bolehno ia ljubko s ne to eo jo zalile sol se, — tihe, skromne solze t — objela je z ubeme rokeraa Heuibala ss glavo, po* ljubila ga — povsem SMterinski — ns lelo ln aflV ns pre vile znak sv. krila. - Ah. Henibal. jez e«m le zaročegs. Vse je bilo le paekulnjs, ki me > imele doveetl aa prsvi ^ pot. Olrj. — seročeuea mojegs — Oni ne krila je! Jss ee podem v semo^tsa. Tsko je! Ns to je jele onemelemu Hanibelu s nevdu-šenimi. skoraj ekeallirsnimi beeedaml slaviti svoja od loko In svoj cilj. Ne s jedno samo beoedieo nI \spel, da bi jej pretrsel govor. Dlvltl ss js marši njeni lepoti in navdušenosti, s katero je rasvljala evaje vzvišene mlell. Občutil js sasso. ds is ga pojavs vplive nanj neka vilja molj tast ia vednost; bilo sm je tako, kakor tak rs t, ka ee je poglobil v aauke Hude .n drugih asdčlovs-mlmuiv." bils sres vseh hvaležna bo^ji previdnosti, kf jo je vebudila k zaveeti. > ' Velieaateo dan je bil to za krog teh dobrih ljudi. S? . Y •> •' - y Epilog. Kou. em leto leee obiskala je kolera tudi Pa /.arinee. ^uničevi sorodniki ls Rrhaorjs so gs bili obisksli in dvs dni posneje je jedsn njih umrl zs to boleznijo. Nekoliko dni kssnsje se je bila bolesen zelo rsaiiriis. Žunič se je odstrsail iz me-sta t razlogom, da isss silnega opravila pri glavarstvu, s vendar je prej piesl v Zagreb, ds bi doposlali usmiljene sestro ss postrežbo bolnikov Tri dr V kasneje so resnično dospele tri nemi-Ijenke. £j!e so pt tudi potrebne. Doms&nov ni bilo nijednegs, ki bi se hotel ispostsvHi neverni poetralbi, a bolnikov od dneva do dam vsi. Je-dini Badmanovič jc bil v vsem mestu, ds jo trezno prevdarjal položaj. Njega js bilo videU po-v sod { k vsakemu bolnika je prihajal prvi, " aadi svojo pomoč ia Ispolnl sadnjo dolžnost bavi proti svojemu bližnjemu. Bolesen se je širila tako grosno, ds ni isbirsls svojih Irtev le elojih siromsitvs in beda, ampak je posegnlls tudi v boljše kroge. Prvi, ki je obolel, bil je N* Ijeikovil, takoj sa njim uiltoljica Lisička in tir-govec Levi. Rsdmanovil je pomagal pri sleksr-nem. Pri Lisički ee je morsls ustsvitl jedna osmi-ljenk. Vho noč se je bolnice zvfjsls v groznih Isv lili, s blsds, mlada sestra-usmiljenka^sa je trodi-la na vee načine, ds jej ublsži bolečine. Radmaqs-vil je dospel uprav ob časa, ks ^s usmiljsaBe ^^iedaj jej zdrsnila g glave; ^prjvzdignila ee da si jo poprsvl In v tem hipa se je ^s pogled srečss>s njegovim. Mrsz js sprslstol obadva. O* smil jsnks js bils . . . Jurkioa. A le hipno je trajalo to. — kor zvijanje la bolestni kliel bolnice ao jpodi, gorsk Ali k tako , Ki SSSSfSl beeeds. de bi se jej protlvItSg tedsj. ko eo ee, kakor neradi, pred^HI oešli v JurkiMal sebi aa. meti ajegavs In a jeni roditelji, ai mogel navesti raslega prou nema sklepe Molčal je tadi tedaj, ka je prtMe •t s rs goepa do njega ter ga sakllajaU. aaj odvrne JurMeo od semaetoae ia na j si je v dekle jia je vsaemer preprilevsto. kake ■i lati v svojem sklepat aevssssdajs eo vsem naporom §vt Divil ss js poirtve jc isksfkevsU sluk in jx) vod* eo zelo za- In se ne nega možaf' vzeti otroci. ■kl!-odpravljale. Ko je ps ImeU dospeti kočijs, da* jih odpelje, prijsvU gp js sluga ls grsds s vestjo, ds je Hsaibsl obolel.. .1 Bilo je že polunoči, ko ao bili na gradu le saposlsai okolu bolnlks. A vss js bUo zsMonj.^ izdihali je. "O bog, tolikim si prissneeel, - s ravno njega si poklicali" - se je levila mlsdi u smiljaaki nespodobne missl. Zsječala jo ln pokleknila ob roba postelje, as ksteri je lelsl mr lil. PosabUa je bils as vss. Kakor n.koll Is s tako aUs se ji je pojavila grealca bol radi laetae usode la ajene lelostne ljubsvi, — v oči njemu, ki gs ai vsi. Njene toisrlllos je sled tem Is UelsU in glsens molile ss mir ln pokoj daN um r leg s. Jur k les ee js nekoliko vsdrssrils Is svoje boli, — ta- v dr ona je privadignila svoje oči k razpelu. Ali v tem pogledu ni bilo ae rodovniške pokorščine, ae krivsnskege satejevesja. Bilo je trenotkov, ko je oblU dušo mlade redovnice silna bal, ker js odklonilo življenju ponujeno srečo; s prepričanjem je sodile da je u pričujoča grozna isgabs kaaen sa njen beg od življenja. Dcedevalo ee ji jo, da gleda aekaj grešnega, nekaj povsem drugsge. »«V» ii k raskrlvala sveta vera, — S strahom je videle, da eo to slepi slučaji usode, ki bres oika-ke previee, ne raslega, »ipljcjo bres mere la sočutje dobro eli slo, a ae pasijo pri tam, kedaj la kemu pada v krilo eedaj dobro, eedaj sla, — skr-be le se to. ds se vse giblje lo premMe v ssgotav-IjesA jim smerA. A ta groeaa polaet e evejtm elefim, otrpnjenlm obrazom jc nosilo na lelo enak. ki si ga js Jarkioa raatolmeliU s besedo: "Ueodet" — Prosi sa nas! ~ salela je gleeno msllti ajaaa tovarlUsa. Jnrkiea se je sgaaila >a se spuatila le nilje na kolena, ponovila tovariši. >no molitev ter s ga-rešim, pobožnim pogledom vprle svoje oil ns ras-pela. s toliko sree kolikor molitev njene eta bfie sdiašsna v eni easM M ji t da bi Mgl oas skorsj « skorsj pledils ~ " opisovale je otrokom grozo, ke dar gre Repoštev k svpji kne-ginji Kstiuki, tja na KatinČino oro ,kjer ona prebiva. Ali ta ga ne trpi dolgo pri sc ža nekoliko Časa ga zopet od-in zeto on tako joka, da vsi rski potoki čez bregove uderijo. ko ga k sebi kliče, leti k njej > hitro in s Uko radostjo, da vse, kar mu jc na poti, poruje, polomi intfcboj, odnese. Gozde ,kamenje meče z vrhov, odkriva, s kratka: na poti, katerej leti, po božjem dopu ji vse poruši. Travarica je inrinaeala vsako le to istih zeli j in istih prevljic; ali otrokom so bile vedno nove in veselili eo se žene. Ko eo se prikazali I loki podleaki, govorili so mej boj: "No, zdaj pa kmalu pride gorsks žena," in ako je neko-o zspoznels. rekla je babica: Kaj ae jc neki Ženi pripetilo f orebiii jo je. Gospod Bog z bo-ijo obiskal, ali je eelo , umr varili so o njej, dokler je ni bflo v hišo s košem na tu. Večkrat je |la babica s otroki na dajjie izprehode, ali do lov čpve hiše. eli do mlina, ali v les, kjer so ptice ljubeznjivo pele, kjer jc bila pod drevesi mehka mahovina, kjer je raetlo toliko svončkov, trobentic, podleskov, zlatih korenov. Te je otrokom znaiala bleda Viktorica, ko je videla ,ds iičejo cvetic in ds jih ve-v kitice. yiktoriča je bila ve-bleda, njene oči so gorele, ka-or živo oglje, črne vlase je imela raipletene, nikdar nI imels e peče in nikoli ni govorlls. go^a je stel velik dob, Um iia Viktorica po cele ure in ijpo upirala oči doli v jez. V mra je hodlls k zatvornicl, sedeva-na brunu, z mahom obraslem, rmela v vodo in pela do pozne, •sne noči. "Ali babiee," vpra-11 so otroci, "zaksj pa Vlktori-ea nima nikoli oprane peče, nedeljo ne t In zekej nikoli ne go vorlt'r 1 . l "Ker je zmelena!" "I kaj pa je to, sajast" vprašali so otroci. boji vešč ' praaali je na vrata ali aa okno in da je le roko stegnila in dobila kruha ah tej drugega, zapet jc molčč odšla. Ko so otroci videli na snegu krvavi sled njenih nog, tekali so za njo in klicali: "Viktorica, pojdi k nam, mamica ti dš črevlje, lahko pri ntu ostane!!" ali Viktorica ie ozrla ni in tekla je v lee. V poletnih krasnih v ko je bilo nebo jasno in so sc tale zvezde, rada jc sedevala ca z otroki zunaj pod lipo. kler je bila Nežika majhna, držala jo je na kolenih, Karbika dečkoma pa je stala pri nji. To ni moglo drugače biti; kedar jc začela babica kaj pripovedovati, morali so jej v obličje gledati vsi, da bi jim nobena beseda ne ulic. Babica jim je pripovedovala o svit lih angelih, ki tam gori prebivajo in luči ljudem prižigajo, o angelih variiih, ki čsvajo otroke na vseh potih livenjs, ki se vese-le, ako so pridni in jokajo, ako ni • uadoma jc liattie iel iua ograje k vodovodni cevi, odprl vijak in prijel v rilec konec «. v^ iz ketere je le ikropiU vod« i r. vo je obrnil cev proti mladij ki so zadovoljni stali ia ee močili, potem je obrnil cev proti Julej* |ljMiMj|siil Hitiiji.TiT krbuik menezerije je kar strmel nad tem premišljenim početjei«, se'smejal, nato, ko jc'mislil, ds > močenja dovolj pa hotel od\/.eti slonu cev iz rilca. Jule pa si ai pustil tega dopasti in obrnil js cev proti oskrbniku in mu preskr-bel neproetovoljni tuš. — Pa naj še kdo reče, da je žival brez vas- jo otrok v starem Kar-tsgn. — Oba francoska raziako-valca,. pouieotts in Lautier pravi-1 ta, da se jima je posrečilo v raz-valinah Kartagine odkriti tena-pel j, v katerem so KarUginci da-rovali boginji Taniti (Astarti) I svoje novorojene otroke. Žrtvovanje otrok v žgalnem daru je bilo po obredu pogansko vere sedem sto let pred Kristusom in ae js | nadaljevalo, dokler niso Rimljani razrulili mesta. Prav blizu altaN ja sta raziskovalca še našla mra-mornato veliko skrinjo, kamor so Kartaginoi polagali obžgane ko-sti detet, ksr je najboljši dokaz l so posluini. Otroci so se osireli v|O groznem običaju stsrih Karta jasno nebo, kjer je migljalo v naj-kraanjeiih barvah tisoč in tisoč svezd, majhnih in vtUkib, prelepo se lesketajočih. "Katera is-ej teh zvezd pa je moja t' vpra-1 je nekega večera Joiek. "To le Gospod $og vf Le pomisli, bi bilo mogoče najti jo iz-mej Uh tisoč in tisoč zvezdic f" Odgovorile je babico. . \ ,.!. Y "Čigave pa so te krasne zvezde, ki se tsko lepo leekečejef" vpre-ia Barbika. ^ : ; "Tistih, ketere Bog posebno ljubi, izvoljenih božjih svetnikov, ki so mnogo dobregs storili in Gospoda Boga nikdar ne razžalili", odgovori babica. (Dalje prihodnjič.) v TfucLu ao&ccnju rrvsutfcne hifreoleiaeie. če rs^fr m , .- v V l Povest "Jimads Higgias" Js rista ob časa velike vojns. Dobi ls pri Knjilsvai matici 8. V. P. 1. "1 ■ 1 ■ ................ gincev. Ruski monarhisti sc jako živa-hno gibljejo. Po vseh držsvsh imajo jvoje odbore, ki jih podpi-| rajo kapitalistične vlade. Akcijo vodi v Parizu Trcpov, v Berlinu Markov, v Belgradu 8karžinski ia Baculiu, v Švici Krupenski in Ba-laiov. Uspeha pa menda nimajo poeebnega, ker ni med njimi slofe in je režim v Rusiji krepak. Trs-pov ae naravnost otrese sodelovanja in Nikolaj Nikolajevi! Ur d-ril VladimiroviČ kot pretondenU na ruski prestol ne zaupata akciji za vzpoeteviUv monarhije. Velik del teh čuvarjev ruekegs prestola pa zaupa v zmago, če bi imeli pravega monarbističnega voditelja, ki bi vnel množice. Mogoče je pe, da prej ali slej napravijo eksperi- mm^i^^ku <. i Delavski list je sila, s katefS računa val naaprotnflt^ NAJBOLJŠA PRILIKA DIREKTNA POT V DOMOVINO PREKO TRSTA ALI DUBROVNIKA s - f H | S SLEDEČIMI PAENUtli i V D sli fpl? ■ II. WliM $ 90 - $102.— SEVERA s c.othaRDOL • hiši aiilc kr udsv. ,, , t ____________II. RAZ. III. RAZ. 14. oktob. BELVCDERE......$145.— 21. oktob. PRES. WILSON... .$150.— JJ« •ovoaab. ARGENTINA ... $140.— $ $0— 25. novemb. SCYTHIA.......$150.— $105^- DOBRA POSTREŽBA. KABINE ZA TRETJI RAZRED. PUH« ali krs«javit« Ukoj. 4a vam pv^krMrno pr*«tor. Poiiljs« D«Mr«—Kros« • p*if mil brsojava« p« aajaiijib eeaeh v stari kraj. D«pr*ail>«aa .v.Jm la »te*« lo«ovia«. frmimmmm 4mr m kvasilo« vloto ta plolam p« 4% Obsvljaai tn kasls« pade. EMIL KISSe BANKIR, 133 Socond Ava., New York City, N. Y. ZA£JS!iZZS> SLOVENSKE BANKE D. D . ZAGREB, w r StVERA to. C ( llAH MAPIIJ',. IOVVA Kadar ielite stari kraj, mislite aa ZSKSMSOC a CESHHK Av«, N«v V«vfc Citv DELNICE JADRANSKE BANKE. 4e ti. okt lttt le 1 epa ki la le Imsl sls 11 bolji« dohodek 1$% le je K a— la je pn FRANK S AKSER STATE BANK clavno zastopstvo jadranske banke