Drobtinice iz dnevnika slovenskega učitelja. +) Spisuje Josip Levičnik. MottO: ,,Nulla dies sine linea!' Slari rimljanski pregovor. Koristi, ki jih imamo od domačih živali, so se nam v nadaljnih ukih razlagale. Da od krav dobivamo nileko, od ovac in koz zraven mleka tudi volno in dlako, od pitavnih živali meso, — da dalje ninogo odraslo živino rabimo za vprego, plpme itd., je sploh znano. Dobro mleko nam dajpjo krave drobne (tanke) rasti, bolj kunierne, tankp kože in dlake, ozko glave, sirokpga gobca in križa. Viine dobre mlečne krave je veliko, poino, z žlahtno dlako poraščeno, ndečne žile, če so debelpjše, bolje znanienje je. Krava z ravno opisanimi lastnostimi pa ni le sania na sebi dobra, ampak njena teleta obojega spola so tudi za odrpjo posebno dobra, torej iake ndade živalice umni živinorejec ne odda z li'po rad v mesnico. Prezgodaj ali pa prppozno po spolu spuščane živali redkokdaj dobro koristijo. Dobre krave dajejo mleko skozi 320 dni; holandskega plemena krave pa pogosto celd celo leto. Skušali so nek krave po pervem ali drugem teletu tudi rezati, ali gospod docent ni tega odobreval. Po drugem ali tretjem teletu krave dobijo naj več mleka, in v lej meri se deržijo potem do šestega poroda. Da se ve, kcliko mleka imajo posamesne krave, je dobro, da se pogosto preskusi, t. j., da se ndeko od vsake krave posebej zmeri. Kar molžo zadeva, se opravlja to v nekterih krajih po dvakrat, v nektprih po trikrat na dan. Trikratna molža je naj bolj priporočevati, ker daje veliko več in tudi boljšega mleka; enkratna molža je nasprotno na množino in dobroto mleka slaba. Se ve, da se je tudi tii ozirati na okoliščine. Ako živina hodi na zeld oddaljene pašnike, je večkratna molža skoro nemogoča; za to pa ostane vendar Ie vedno vsega priporočila vredna. Pri molži naj vlada naj vpčja snaga. Spcre naj se vselej dotičnim živalim vime; inlekarica naj si snažno oniije roke; tudi vse posode, s kterim mleko v dotiko pride, naj bodo čiste in snažne, *) V zadnjem sostavku — list 21. — so se po naključju vrinele neke zel6 zinotljive pomote. Tako naj se berete na str. 330. v 9. verstici od zgor doli namesto besede ,,oves" besedi: ,,kaki zmes"; in v 12. verstici — tudi od zgor doli — namesto ,,postavna" beseda npilavna." Še bolj motljiva pomota je na 331. strani v 14. verstici od epod gori, kjer naj se bere namesto besede rKlaubersalza beseda ,,Glaubersalz — Sclnvefelsaure Soda." Lekarji poznajo to sol pod izi-azi: nSal mirabilis Glauberi, Sulphas Sodae, Natron Sulphuricum. Pis. posebno pa še Iesene posode. Na Holšteinskem iniajo celo navado, da mlečnate lesene posode od znotraj z oljnalo barvo pobarvajo, da se loliko ložeje osnažijo. Pri ninogih večjili gospodarstvih rabijo že tudi plehaste posode za uileko. Pri molži naj se s kravami Jepo ravna, zlasti kravp, ki pervikrat teletijo, so zgačljive, in se jih mnogo o tem času spridi in razvadi, če se gerdo z njimi ravna. (Zoper bercanje pri molži se je svetovalo, kravam eno sprednjo nogo kviško privezovati, kar je tudi pri nas po Gorenskem znano pod izrazom ,,v rdč". Krave naj se pomolzejo vselej čisto in do zadnje kaplje mleka, ker zadnje mleko ni le najboljše, ampak krave pridejo celd ob mlpko, ako se popolnoma čisto ne poraolzejo. Množina mleka se ravna po kernii, t. j. od suhih delov. (Trockensubstanz) v kermi. 100 funt. takih delov da 50 funt. mleka; 1 bokal pa tehta 2 % funt. Pri tpj priliki je g. docent šaljivo onienil še neke druge tebtnice, pred ktero imajo ralekarji dunajske okolice posebni strah. Znano je nanircč zlasti takim, ki berejo dunajske časnike, da oridi na ,,šrangah" velikokrat dotični organi mleko preiskujejo, je Ii pravo, ali pa ponarpjeno. Z ponarejanjem mleka in smetane se nauireč pri večjih mestili pogosto velike goljufije počenjajo, vender je pa po mnenji g. dr. Wilhelma naj več goljufije v tera, nker ralekarji poleg krav tudi radi štirne molzejo". Govorilo se je dalje o prodajanju mleka. Kjer je mogoče (v bližavi vecjih mest), naj se proda koj novo-pomolžpn. Priporočevala se je tudi tii snaga posod, v kterih se ndeko prenaša. Ondi, kjer nilcko 1/, daljave na prodaj nosijo, ga je treba poprej ohladiti, in sicer 8 — 10 stopinj. Če se mlpko ne nese predalječ, so za to naj bolje plebate posode;*) za daljno prenašo pa nek bolje pristjejo lcsene, to vendpr le pod temi okoliščinami, da mpd potjo mleko v posodah prevpc ne pljuska in se preveč np razbprlozga. Dunaj je nek v teh /,adevah dosti na slabpm (kar srao planinski učitelji, dobrpga mleka vajeni, tudi čutili); Gradec je na boljšem; naj umetnpjše pa Svicarji z razpošiljanjem mleka ravnajo, ker mlečnate po- •) Na Bvojem potovanji v Oglej 1. 1863. sem videl. kako posebno praktično nosijo v plehatih posodah Furlanke iz gradiškanske okolice mlcko v Gorico na prodaj. Tehtnici (Schalwage) enako nesle so na ramali na precej dolgi leseni prekli po dve posodi, na vsakem koncu eno. enako zelo tako, kakor v nekterih krajih nosijo vodo v bleve. Pis. sode postavljajo na vozičke s peresi in se tako mleko skoro čisto nič ne guglje v posodah. Še le nedavno so znajdeli tudi sredstva, da se niore mleko cele mesece obraniti, ter pripravno storiti za rabo o vožnji čez morje, ter za razpošiljevanje v zeld daljne kraje. Mleko se v posodah, kamor zrak ne more, nekako pogosti in ocukra (na 1 bokal mleka se vzame 4Y2 lotev cukra). Gosp. dr. VVilhelm nam je razkladal to rec na podlagi lastne skušnje, ter dostavil, da iniamo v Avstriji že dve fabriki za pripravljanje takega nileka. (Dalje prih.)