Leto IL •i Šlev. 5 V Ljubljani, dne 29. januarja 1£20. Izhaja vsak četrtek in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K, za četrt leta K 4 50 in na mesec K V50. Posamezna številka stane 50 vinarjev. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiliatve je frankirati in naslavljati na: »LJUDSKI GLASU, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, L nadstr.. Učiteljska tiskarna. Zaupni sestanek priredi pripravljalni odbor za ustanovitev JKmečkodelavske zveze" dne 8. lebru-arja v Ljubljani. Vabimo vse somišljenike širom naše slovenske zemlje iz vrst kmečkega proletarijata, ki bi se hoteli udeležiti tega važnega sestanka, da pošljejo svoje naslove do 2. febr. na ured^vlvo »Ljudskega Glasa«. Položili bomo temelj organizaciji, ki bo osvobodila delavno ljudstvo na kmetih vseh njegovih dosedanjih političnih In gospodarskih Izkoriščevalcev. Vabimo vse, ki trdno upajo, da delavno ljudstvo z lastno močio ustvari svojo bodočnost! Prijatelji In neprijatelji. Najbolj vroča želja zavednega delavnega ljudstva na kmetih se bliža uresničenju. Brez organizacije je bil dosedaj mali človek na deželi kot šibko drevesce v viharju. Izrabljale so ga kapitalistične pol. stranke kot število, da jim poveča množino glasov pri volitvah, sicer so ga pa pustile raznim bogatašem te ali one stranke, da ga odirajo gospodarsko po lastni svobodni volji. Ni imel ta trpin prijateljev, ni videl izhoda iz obupnega svojega ooložaja. Toda vojna je izpremenila njegov položaj. Zlomila je njegovega najveČ-tega nasprotnika: t. j. njegovo lastno nezavednost In toiečnost. Stresel se je svet J^od pritiskom delavskih množic in tudi slovenski kmečki delavec je dvignil glavo. Osnovati hoče mogočno trdnjavo, t. J. ■■ • • • • svojo organizacijo »Kmečko-delavsko zvezo* in ta ga bo popolnoma osvobodila. Delavsko ljudstvo na kmetih se bo združilo z delavstvom po tovarnah, rudnikih itd., in ni je sile, ki bi se mogla zoperstaviti tej organizaciji. Celi svet se loči danes v dva velika razreda: t. j. razred kapitalistov in njegovih podrepnikov, ter razred delovnega ljudstva. Pred vojno kmečki človek ni čutil tako zelo te razlike. Toda vojna je ustvarila med nami vse polno modernih kapitalistov pijavk. Kdo ne pozna v svojem sosedstvu teh vojnih dobičkarjev, kmečkih oderuhov, bogatih lesnih trgovcev itd., ki so obogateli z ljudskimi žulil brez truda v onem času, ko je revno ljudstvo potokom lilo svojo srčno kri za svoje izkoriščevalce. Preje avstrijski patri-otje so obrnili plašč po vetru in trdijo, da so oni edini steber nove države.Revni človek nai pa umira naprej v sramoti in lakoti! >-Ne boste nas več izkoriščali«, doni iz vrst naših malih kmetov, bajtarjev, poslov in dninarjev, obrtnikov, gozdnih delavcev itd. Ne boš nas več izkoriščal, bogati trgovec! Naša konzumna društva poskrbe. da ne boš bogatel na naš račun. In tl. lesni kupec, sl želiš nazaj vojne, ko sl plačeval delavca par kronic brez hrame, da ti je garal od zore do mraka. In grozil si mu. da va spodiš nazaj na fronto, ako ti ne bo poslušen kot suženj. Polnil sl sl žepe. ko je delovno ljudstvo od gladu umiralo. Ne bo več takih časov nazaj! Zato poskrbi naša organizacija! Bogati kmet , drži vedno še svojega dninarja in posle v i kleščah in Hm plačuie toliko, da ne morejo ne živeti, ne umreti. Rolagoma hira J celi rod. To sc mora izpremeniti, delo iho-' ra dobiti zasluženo plačilo. Ljudstvo ne razume več šale! Dve nasprotni stranki sta mamHi dosedaj kmečki proletarijat in ga slepil z različnimi obljubami: Klerikalna »Kmečka zveza« in liberalna »Samostojna kmečka stranka«. Ni mesta delavnemu ljudstvu v teh organizacijah. Vsi poznamo delo klerikalcev, ki so blagoslavljali avstrijske krvnike, ko so gonili nepregledne množice na morišče. Ljudstvo ne bo pozabilo tega nikoli! Doma pa so delali velike dobičke klerikalni župani in drugi magnatje. denuncirali poštene ljudi In goljufali pri aprovlzaciji, kar se je dalo. in danes kriče ti pošteujakoviči, da so oni edini prija • tebi kmečkega ljudstva in kažejo na svoj črni prapor kot da je snežno-bel. — Novo »Samostojno kmečko stranko* vodijo ošabni vaški Mrti, veliki posestniki in drugi oderuhi. Ti ljudje so najhujše pijavke in izkoriščevalci. Edino veselje jim je. ako se jim posreči, da odtegnejo neka! na plači delavcu, ali pa da ga ogoljufajo na kak drug način. Reveže skušajo presleparltl na ta način, da jim govore: »Kmetje smo kot vi in ne maramo gospode«. V resnici na so ravno tak! izkoriščevalci kot pa vsi drugi kapitalisM. Hočejo namreč, da bi jim revež garal zastonj. Kmečki proletarijat vidi jasno pot pred seboj. V lastni organizaciji ie zanj edina rešitev. Druge poti ni in gorje onemu. ki prepozno izpregleda. Pravila „Kmetsko-delavske zveze" (Gubčeve zveze). § L Ime, program in sedež. „Kmetsko-delavska zveza" Je politična, strokovna in gospodarska organi- LISTEK. Snujmo „Kmečko-delavske zveze"! Kmečki proletarijat (mali kmet, bc ^ar. delavci na kmetih, obrtniki in nos k danes brez vsake organizacije in vsled tega gospodarsko in politično ve bolj izkoriščan kot pa vsak drug sl< Klerikalne »Kmečke zveze« in organiz Ue »Samostojne kmetijske stranke« zdr •ujejo danes v svoji sredi kmečke bogat jn.,n sruntarje in zapostavljajo popolnon Sir^res* ,in Kristi delavstva na kmeti Hit; - želi ,n se trudi klerikalizem usu tud VtJJau-21 v svoje »Kmečke zvezi »iegove kJn 0r0,utariIat> toda zariemar na^)rotjek? stihker bi prišeI drl^ače Primi n r i i„ .s.vo>e stranke, t. veliko boljšem položaju kot pa delavec na kmetih Jugoslovanska soc. dem. stranka za Slovenijo je začela z organiziranjem kmečkega proletarijata in postavila s tem to pereče socialno vprašanje v vsi njegovi celoti na dnevni red bodečih bojev in bodočega dela. Koristi malega kmeta, bajtarja, obrtnika, poslov in drugih delavcev na kmetih nuino zahtevajo, da se vsi ti ljudje združijo v sklenjene vrste in ustvarijo tako ono silo. katero bo moral upoštevati in se ie bati njihov izkoriščevalec-bogataš na deželi. Dolžnost vsakega ]e, da se vniše v -.Kmečko-delavsko zvezo« svnie občine ali fare. Ako ni v začetku več kot samo malo število zavednih ijudi v vasi. ki spoznalo, kako jih kapitalizem izkorišča, zadostuje to popolnoma. Začetek ie že polovico storieneca. Zberite se na domu kakega somišljenika, preberite pravila naše zveze, izvolite odbor in naročite naše liste, posebno glasilo* Kmeč-ko-delavske zvez«*«, t. j. »Ljudski Glas«. Vsak, ki je organiziran, naj vzpodbuja z besedo in časopisjem svoje sotrpine izven i organizacije, da tudi oni pristopijo in pt>-množe vrste kmečkega delavstva v močilo armado, kateri se ne bo ustavila nobena sila. Močno hi neustrašeno pojdite na delo vi. 1:1 boste začeli z našo organizacijo v slovenski vasi. Imejte trdno zavest, da je blizu Čas naše zmage. Naj vas ne strašijo besede in spletke bogatih in uglednih nasprotnikov. Naše delovno ljudstvo ne upogne kolena pred zlatim teletom. Ko bo izvoljen prvi odbor, nai izvoljeni možje ali žene pošljejo pristojnemu krilnemu glavarstvu na poli papirja napisano in podpisano naznanilo, da snujejo oni kot pripravljalni odbor ustanovitev kraievne jKmečko-dcIavske zveze« na podlagi priloženih od vlade potrjenih pravil. Po tej vložitvi, naj skliče pripravljalni odbor ustanovili občni zbor, kjer nai se končno-veljavno izvoli odbor, določi kraj in čas sestankov nove organizacije oz. njenega odbora. Predsednik naj bo mož vsestranskega zaupanja organiziranih članov, brez bojazni in strahu. Posebno važno je tudi mesto tajnika in blagajnika. zaclja delavnega ljudstva na kmetih. Deluje na programu in v okviru „Jugoslovanske socialno demokratične stranke*4 za Slovenijo. Sedež zveze je v Ljubljani. § 2. Namen in sredstva. Njen namen je varovati politične in gospodarske koristi članov sploh. To skuša doseči: 1. S skupno udeležbo pri vseh političnih in nepolitičnih volitvah. 2. Z zastopanjem koristi Članov v raznih odborih, zastopih, svetih, zborih itd. 3. Z medsebojnim podpiranjem v slučaju potrebe, z dajanjem nasvetov v vseh političnih in gospodarskih zadevah, 4. S prirejanjem shodov, predavani, sestankov, tečaiev, zabavnih prireditev itd. ter z izdajanjem knjig, brpšur, letakov in časopisov. 5. Z zaščito kmetskega delavnega ljudstva pri agrarni reformi, starostnem, bolniškem, nezgodnem in drugem zavarovanju 6. S pospeševanjem zadružništva. §3. Organizacija. Kmetsko-delavska zveza sestoji: a) iz osrednjega vodstva, ki se imenuje „Osrednje vodstvo kmetsko-delav-ske zveze v Ljubljani". Temu Jc podrejeno stalno osrednje tajništvo v Ljubljani. b) iz krajevnih organizacij, ki se imenujejo „kmetsko - delavska zveza v (ime kraja)44. Več kraievnih organizacij se lahko po potrebi zveže tudi v okrajne zveze; §4. Osrednje vodstva Osrednie vodstvo sestoji: a) iz načelstva, b) iz osrednjega odbora. Načelstvo sestoji iz predsednika, tainika. blagajnika ter 1—2 članov glavnega odbora, ^iam načelstva morajo stanovati v Ljubljani. Osrednji odbor sestoii iz članov načelstva ter 6—m odbornikov. Osrednii odbor voli delegacija vseh kraievnih organizacij, načelstvo pa osrednji odbor. Načelstvo, ki se shaia redno vsak mesec, vodi vse tekoče upravne pesle, osrednje vodstvo, ki se shaja vsaj dvakrat na leto. pa vse skupne posle zveze in izvršu'e zvezine programne naloge. § 5. Delegacija. Načelstvo sklicuje delegacijo vsaj vsako leto enkrat ter je vrhovni orn-an zve^e. Na delegacilsko zborovanje po5!ie vsaka krajevna organizacija za vsakih 100 članov no enega delegata, najmanj na Članarina naj se plačuje točno, pazi nal se. da bodo dobivali člani redno „Ljudski Glas**. (Tede pn^ekmia '■itodov ali drugih večjih akcij političnega, oziroma gosnodarskeva znača!n nai se obrača od-, bor na »Osrednie tamištvo Kmečkn-delav sk? zveze« v Ljubljani. Snloh so velike, renre 'e"|jive važnosti trajni, osebni in pismonj stiki z »Osredniim vodstvom« oz. tajništvom v I iubl’ani. Več kramvnfli or-fnn*7rKij sp lahko po potrebi zveže tudi v okrnine zveze. Delo kraievnih organizacij ie orisano v drnci točki pravil: Namen in sredstva Ne strašite se prvih neuspehov! Ako tudi vas !e v začetku v enem krn?n malo. združite se! Brez zveze med seboi in s stranko ne pomenite nič «te izročeni na mi'ost in nemilost svniim izkoriščevalcem. Pdiua vaša rešitev :e da ustvarimo iekjeno or-caniza-Mio. trdnjavo kmečkega proietnri lata. Njena bo bodočnost, njena bo zmaga! I enega. Člani osrednjega vodstva imajo j iste pravice, kot delegatje. §6. Krajevne organizacije. Krajevna organizacija obsega okrožje ene občine ali ene župnije. Njen član postane lahko vsaka moška ali ženska oseba, ki se strinja z njenim programom. Hoče pospeševati njene namene ter izpolnjuje društvene dolžnosti. Člane sprejema odbor, izključuje pa osrednje vodstvo. Na čelu krajevne organizacije stoji odbor, kojega voli občni zbor. Odbor sestoii Iz predsednika, tajnika, blagajnika in tolikih odbornikov, na kolikor vasi se razteza društven delokrog. Kraievne organizacije delujejo v srni. slu zvezinepa programa. j §7. Članarina. Članarino določuje delegacija. § 8. Glasilo. Kmetsko-delavska zveza izdaja lastno glasilo „I iuds^i glas44, ki ga dobiva vsak član brezplačno. i § 9. R a z h o d. Če se krajevna organizacija razide, prinade nieno celokupno imetie osrednji zvezi, če se razide tudi ta, pa JSDS v Ljubljani. j §10. Razmerje do stranke. Pazmerie kmetsko-delavske zveze ; do JSDS in meno zastopstvo v načelstvu ter izvrševalnem odboru JSDS določuje strankin statut. £55^® DODisL Sv. Miklavž pri Mariboru. Dne 11. ianuaria se je vršil v naši vasi zelo dobro obiskan shod, na katerem >’e poročal sodni v prof. Favai o socl-; jalizmu, o dlnh socialistične stranVe. o ! avrarni reformi, o valuti in o klerikalni politiki, ki ;e sama vero potegnila v svo:e politično blato. Delavstvo in kmetje so z velikim zanimanjem poslušali in sklenili i pristopiti k delavski stranki, kicr si bo liudstvo samo vzelo vaieti v roke in že pri prihodnjih volitvah pokazalo, da hoče tudi v občini dobiti rnnč, ki lo ie dosic. Imela sa^o duhovščina in n;e"i bovati znanci. M n n "o »ih le tudi nrjc.tppiio k or-| ranizaciji. Mi gremo naprej in Vas — »e ; str Ji! Selnica ob Dravi. Dne 11. januarja se ie vršil pr! nas v šoli dobro obl sir a n pudski shod. na katerem ?e govoril sodr. Kavčič iz Mar!bora. j Šolski prostori so bili premaihm. kar le I znak da se *e znčelo tudi naše lind^tvo ; zavedati*. Govornik le *e1 polivalo: k naši politični organizaoiii katero s»po ustanovili. na »e pristopilo p’nooo članov, ^n-dnmi. kmeFe in delavci, le tako naprej in z.maga bo naša! Selnica pri Mariboru. Tudi v naši vasi so kmetic izprezle-dali. to se ie pokazalo v nedelio. ko ie imela kmečka zveza svoi sh<i kmetie in delavci moramo delati zato bo. mo na tudi mi sami vladali v naši občini, Svefiilemo vam naš. da se že prhnete enkrat kakega dela na pustite nri m?ru kmete. za katere se Itak niste domače nikoli b’-mafr kot samo. kadar ste jih pri volitvah rabili. Ruše pri M ar boru. V nedeHo se ie vršil nn ms laven shod nafe stranke. V gostilni Preac ie bilo nabito polno kmetov in delavcev; govoril ie sodr. Slanovec iz Maribora. -- Naše ljudstvo jo navdušeno, zlasti še sedaj, ko zopet vidi. kako nas hočejo okrasti za volilno pravico. Od 400 delavcev imajo samo 4 volilno pravico, zato se bomo borili vsi do zadnjega, da dobi vsak kmet in delavec volilno pravico; čeravno se klerikalci tega strašno boje. — Ja. ta. časi se tzpreminiajo. — kajne, gospod Bečela! — V kratkem dobimo tudi pri nas konsum. Sv. Peter pri Mariboru. Pri nas delajo na vse kriplje občinski velikaši za svojo klerikalno kmetsko zvezo. Pravo gnezdo izkoriščevalcev je postala naša vas. Vsako nedelio kriče pred cerkvijo, da naj pridejo kmetje in viničarji na pogovor o Kmetski zvezi. Viničarjem hočem pripovedovati, kako bodo letos trte obirali. Viničarji nai se uče delati za 15 krajcarjev na dan, bogatini na nai se uče komandirati. O te kmečke pijavke znajo izrabljati naše male ljudi. Makole. Naši klerikalci v Makolah so si ustanovili kmetsko zadrugo. Mislijo še paC vedno, da tim bo šlo ubogo delavno in kmetsko Mudstvo na limanice. Občinski predstojniki, posebno pa župan sam, se trudiio noč m dan zanjo, enkrat se vozio v Maribor, potem zopet v Liuhlkmo in ta!m naprej, samo da bi dobili ljudstvo na svojo stran in pri občinskih volitvah zmagali. To jim da bo vse zastonj ker 'im liudstvo ne bo več trobilo v njih rog. Bcc; dal da bi somialdemokratje zmagali, potem bo že drugače. Vsega je enkrat konec še vašega vladanja po občinah bo piedno si vi to mislite. Torej sodrugi na delo! Da bo zmaga naša. Potem se bo drugače gospodarilo. Dobravci pri Hočah. Pri nas se dani. pravijo, zato bomo \ kratkem ustanovili svojo politično organizacijo, nakar že danes opozarjamo vse one, ki so izpregledali, kako so nas dose-dai za nos vlekle klerikalna in liberalna stranka. Zato, kmetje, vsi na shod, ki ga bomo v kratkem imeli, če hočemo, da bomo pri volitvah podrli to klerikalno obči no in postavili prave kmečke in delavske socijalistične otKlms Lajtcršperk pri Mariboru. Klerikalna Kmečka zveza ie imela pri nas v nedeljo svoj volilni shod, na katerem ie govoril dr. Leskovar. O govoru samem ne bomo poročali, vemo pač samo eno. da je bil ta govor vreden govornika. Mesto da bi obiskovalcem, ki niso bili klerikalci, govoril kot se spodobi, je zmer-ial sociialne demokrate s tatovi in roparii. Navzoči kmetje in delavci so odgovorili nailepše s tem. da so gospodu govornih« povedali v brk kar mu gre m odšli. Kmetie In viničarji, sedaj vidite, kai imate pričakovati: zato vsi v Kmečk^-delavsko zvezo, sicer vam bodo kierihnH še vašo občino tako okradli, kot so deželo Kranj-shn. za ktjr bodo dajali odgovor pred sodiščem. Iz begunskih krogov. Begunci so mnogo prestali že pod avstrijskim gospodarstvom, ne le da so morali zapustiti svoj dom, izgubiti vse. tudi v tiuini so trpeli. Zaraditeva so se never-ietno razveselili preobrata, misleč, da ho Potem kai bolje. Toda varali so se. V taborišču. kjer se nahalamo, nas imenujmo italijanske podanihe intelb-emj. in dne !L t. m. ie izjavil žurnik pri krstu, da s hudobnimi primorskimi Hudriii ne mara imeti oora-'h*. ker sp starši zahtevali, da hfcfi dvnič'-a na imeni Angelo in Gabriče:, pekel le. da so to italbanska imena Te r-pazke sicer ne pomeniio nič. ali /akni to zbadame. Zdi se nam, da je bil mož nekoliko piian. Slovenski zadružni kongres. Naš zadružni kongres je uspel nadvse sijajno. Vkljub nepričakovanim oviram, s kojim i smo se imeli boriti vsled nepričakovane omejitve prometa na južni železnici, se je zbralo na posvetovanjih, ki so se vršila v Ljubljani v nedeljo dne 25. januarja nad ISO zastopnikov, tako delegatov, kakor fnnkcijonarjev naših gospodarskih organizacij. Iz marsikaterega kraja je bilo težko priti. Naši vrli koroški delegati so morali iti na primer osem ur peš do šoštanjske postaje, da so se mogli udeležiti kongresa. Vkljub temu jih je prišlo v Ljubljano petnajst. Sodrugi iz Pohorja so morali zopet dolgih 20 km peš v Maribor. Vožnja iz Maribora do Ljubljane je trajala celih 10 ur, ker se je bilo treba voziti s tovornimi vlaki itd. Ta dejstva nam dokazujejo bolj, kakor vse drugo, kak duh veje v naši gospodarski organizaciji. Sredi med razvalinami vsega, kar je bilo nekdaj velikega, se zbira požrtvovalna močna in trdna armada naših gospodarskih organizatorjev in moti se oni, kdor misli da je najti v vsaki gostilni delavstvo, samo ne v trdno sklenjenih gospodarskih organizacijah... Občni zbor Konsutnncga društva za Slovenijo. Dopoldne ob 9. uri se je zborovanje pričelo. Najprej se je vršil občih zbor Kon-sumnega društva za Ljubljano in okolico. Občni zbor je otvoril predsednik nadzorstva s. Karl 'i ekavc, ki je pozdravil Uošie delegate in goste, preči tal pozdrave Velcnakupnik družb iz Dunaja in iz Prage ter predlagal opravilni red za zborovanje. Nato je povzel besedo ravnatelj sodmg Anton Kristan, ki je razpravljajoč o poročilu načelstva razvijal v lepem govoru, sledeče misli: Ko smo se zbrali v tem trenotku na občnem zboru društvai, s kojim me veže toliko let skupnega dela, se ne morem omejiti na suho poročilo načelstva, ne da bi se dotaknil pri tem splošnega političnega položaja. Zakaj: samo v okviru izrednih političnih in gospodarskih razmer, ki nas obdajajo, nam je mogoče doiovanje našega načelstva in vsega društva pravično presojati. Kazven tega se mi zdi tudi zato potrebno, da se teh razmer dotaknem, ker stopamo danes stari bojevniki v razburkanih novih časih vnovič kot kan-hidatje za načelstvo pred vas in vam stavljamo vprašanje zaupanja. Ker temelji na zaupanju tudi naša gospodarska organizacija, moram govoriti na gospodarskem zborovanju tudi o politiki, ki trosi danes nezaupanje med nas. So ljudje, ki obsojajo naše politično delo, češ, da je Premalo radikalno in da se ne zavzema dovolj odločno za našo delavsko stvar. Oovori se o diktaturi proletarijata. Tudi jaz sem za to diktaturo in če pogledam nazaj, lahko mirno trdim, da sem jo dolga leta pripravljal. Ako bi storili tudi vsi oni tako, ki nam svetujejo danes radikalizem, bi bili danes diktaturi proletarijata neprimerno bližje, kakor smo. Zal, da so dela li naši mladi radikalci takrat, ko smo se za sedanjo veliko dobo pripravljali mnaj-več v sokolskih in orlovskih društvih, ali ba so bili indiferentni. Tako smo prišli v sedanjo dobo nezadostno pripravljeni. Ni-mamo potrebnih sil, da bi mogli z nado na trajni uspeh sami organizirati našo novo arzavo. V brezupne boje pa svojih čet ne anSakVzmag. ker nismo vajenl ponizov’ ie Položaj tak, da se za de-vsesa. paC Pet let se je uničevalo; naše gospodarske vezi so pretrgane, tovarne stojijo, železnice zastajajo in na vseh straneh nam grozi beda in pomanjkanje. Iz vsega tega vodi samp en izhod in njemu se pravi vztrajnost in delo. Ce bomo razbili še ro Industrijo, kar jo Imamo, če bomo ustavili železnice, nas čaka glad, obup in pomanjkanje. Mislimo, da našemu delavstvu ni vse eno, ali naše tovarne gredo, ali se dovažajo k nam živila, ali ne. Zato smo smatrali za svojo dolžnost, da zastavimo tudi mi svoje moči, da spravimo naše gospodarstvo v pravi tir. Naša dežela je bogata. Bosna in Macedonija imajo bogate železne rudnike, ki spadajo med največ,ic na svetu. Naša Koroška ima ogromne množine svinčene rude. Številni premo-gokopi so še neizrabljeni. Naši železni industriji na .Jesenicah, štorjab in Mežiški dolini pa vsega potrebnega primanjkuje. Treba je vse te vire ižrabiti in strniti v mogočno celoto. To edino je pot v boljše čase. Druge poti ni. Pri tem je odločilne važnosti, ali pomagamo mi tu sograditi ali ne. To kar se da v teh letih za delavstvo igraje doseči, se pozneje v najtežjih bojih ne bo dalo doseči. Ker mislim tako, sem se nekoliko odtegnil prejšnjemu intenzivnemu delu v vaših vrstah in šel na politično torišče, da pomagam — kolikor se da — odvrniti nesrečo, ki nam grozi in položiti temelje za našo boljšo bodočnost. Radikalni agitatorji preradi trde, da to ni naloga socijalistov in da je nam trpljenje in pomanjkanje dobrodošlo, ker ustvarja vse to — »socijaliste«. Na take socijaliste ni dati mnogo. V trenotku, ko se pograbi tisto malo, kar je v revščini še ostalo, se bo tak socijalizem nehal. Zalo nisem za diktaturo pAhetarijata, ki bi gospodarila nad zapuščenimi dimniki, praznimi fabrikami in železnicami, ki ue gredo. Tudi pred mojimi očmi je diktatura proletarijata. A ta diktatura naj vlada nad bogatimi tovarnami, nad gostim železniškim omrežjem, nad pšeničnimi polji, ta diktatura naj vodi milijone pridnih rok. Tako diktaturo pa je treba z naporom pripravljati Naša konsurnna organizacija je v vrsti onih priprav in začetkov za njo. Mi smo se razvili v zadnjih letih zelo lepo. Danes imamo 29 prodajalen in milijonski promet. Iz Ljubljane smo šli v vsa večja mesta in industrijske kraje Slovenije. Danes niso med nami delegati iz Ljubljane, ampak tudi iz vse Gorenjske, Notranjske, Dolenjske, Posavja, Celje in Savinjske doline, Maribora, Pohorja in Koroške. Naša organizacija predstavlja po svojem obsegu in disciplini cvet slovenskega delavstva. To je armada z jasnimi cilji, armada, ki ve, kaj hoče, ki je vajena uspehov in zmag in ki se tudi v bodoče v svojih upih ne bo varala. Danes je silno težko preskrbovati prebivalstvo z živežem in drugimi potrebnimi stvarmi. To vkljub temu, da so v naši državi bogati kraji, ki so žitnica srednje Lvrope. Glavni vzrok vseh težav je iskati v neurejenem železniškem prometu. Zato je več vzrokov. Po vojski smo dobili sicer večje število lokomotiv in vagonov, mnogo tega materijala je bilo že takrat pokvarjenega. Odkar imamo novo državo, se ni mnoge, popravljalo. Ce se je pokvaril en železniški stroj, se je vzelo drugega itd. — bati se je bilo, da nekega lepega dne sploh ne bo nobene dobre lokomotive več. Potem bi bili nastopih res časi, kakor jih je slikal en tukajšnji kst, časi, ko bi moral zajahati človek oslička, ako bi hotel priti iz Ljubljane v Beograd. Ker pa bi se na način ne moglo v Banatu dobavljati žita, bi pomenilo to za naše delavstvo lakoto, za naio gospodarsko organizacijo pa pro- past. Da se to ne zgodi, je bilo nujno potrebno, da pripomoremo tudi od svoje strani, da si nabavi država v tujini, Nemški Avstriji, na Češkem in v Nemčiji novih lokomotiv in strojev za železniške delovnice. Ko sem se mudil v Pragi, na Dunaju in Berlinu, kamor sem odpotoval v to svrho, se je nakupilo tudi v resnici za ogromne svote strojev za nove železniške delavnice, ki se bodo* postavile tam. kjer je treba. Tako bo našlo na tisoče rok delo, mi vsi pa bomo obvarovani nered-nosti v prehrani in indirektno ter direktno bodo tudi naši zadiugi zasigurani redni dovozi. Ce se tudi uspehi takega dela morda ne bodo pokazali v 14 dneh — tega ne more nobeden razsoditi, ne pričakovati, — a da tako delo ni bilo potrebno tako v interesu našega delavstva kakor naše zadruge posebej, tega tudi ne more nihče trditi. Kdor misli, da se hodi v sedanjih razmerah in v decembru za zabavo na potovanja, se zelo moti. Drug razlog, zakaj na železnicah ni šlo nikamor naprej, je iskati v slabi upravi na železnicah in v korupciji od zgoraj in spodaj. To se je reorganiziralo, i.i sedaj so krepke roke na delu, da ustvarijo tudi v tem oziru boljše razmere. Takp smemo upati, da se obrne glede dovoza živil vse na bolje in da bo tudi našemu društvu v bodoče lažje, dobiti vse potrebno. Povdarfti moram eno: Ce je bilo v preteklih mescih često slabo, ni bilo slabo zato, ker smo poskušalii z vsemi silami odpraviti nedostatke, ampak zato, ker se je pod prejšnjo vlado predolgo pusrilo, da so se razmere ’.ako na slabo razvijale. Kakor vidite, smo se imeli boriti v preteklosti s silnimi težavami. Ako smo jih hoteli premagati, smo morali delati po našem uverjenju tako, kakor smo brez ozira na kritiko in zabavljanje, ra naj je prihajala od koderkoli. Z združenimi močmi in medsebojnim zaupanjem bomo j ustvarili vse, kar imamo še pred seboj. Z leti bomo imeii ne samo cvetoče trgovine, ampak tudi lastne tovarne in veliko industrijo. V to svrho strnimo svoje sile in naša pot bo vodila vedno naprej do lepšega in popolnejšega. — Izvajanja sodr. ministra Kristana so sprejeli zborovalci z burnim odobravanjem. Nato povzame besedo nar. predstavnik sodrug Melhior Čobal, ki prinaša pozdrave v imenu občnega konsumnega društva v Zagorju, kojega je predsednik in povdarja, da so sladile tudi vse manjše zadruge s pozornostjo in zanimanjem vzoru ljubljanskega konsumnega društva in da imajo zlasti tudi popolno umevanje za politično delo, ki so ga njegovi, predstavniki izvršili. Pridružuje se v polnem obsegu izvajanjem sodr. Kristana. Na predlog sodruga Martinčiča iz Celja, se je sklenilo prekiniti debato in jo nadaljevali, ko bodo podana vsa poročila načelstva in nadzorstva. Sodr. Filip Uratnik je podal poročilo o računskem zaključku za poslovno leto 1918—1919. Ker je bilo poslovno leto že s 1. julijem 1919 zaključeno, se je oziral v svojem poročilu tudi na razdobje med L julijem 1919 in 1. januarjem 1920, ki nudi posebno lepo sliko novejšega razvoja društva. Iz njegovih potpčil posnemamo sledeče podatke: Društvo je predalo blaga v zadnjem poslovnem letu za 6,422.374 K 87 v., v zadnjem polletju -r od L jul. do 31. dec. 1. 1919 pa za več kakor 15 milijonov K. Članov je bilo koncem poslovnega leht 7362, do novega leta pa je naraslo njih število na 16000 članov. Deležni kapital je znašal koncem leta 302.022 K, z januarjem 1920 pa je narasel na 650.000 K. Vkljub temu je postalo nujno potrebno, da se deležni kapital podvoji. Blagovne zaloge so znašale koncem poslovnega leta nad 2 milijona kron. Do novega l«ta se je več kakor podvojilo. Danes se gibljejo blagovne zaloge med zneskom 4 do 6 milijonov kron. Ce bomo zvišali deležni kapital na poldrugi milijon, kot to načelstvo v novih pravilih predlaga, se bo povišalo tudi jamstvo naših članov na poldrugi milijon kron, tako da bo znašala naša denarna podlaga tri in pol milijona kron. Ako vpoštevamo še 282.674.67 K hranilnih vlog, ki smo jih imeli ob sklepu poslovnega leta in ki stalno rastejo, in dejstvo, da so naše hiše v Šiški, Tržiču, Štora, in Cmi brez hipotek, prihajamo do zaključka, da se bo dalo tudi razmerje med blagovno zalogo in denarnimi sredstvi, ko jemu moramo posvetiti največjo pažnjo, brez vsakih podpor od zunaj, zadovokivo urediti. Seveda je treba pripomniti, da ima naše društvo še poleg tega kot vsi člani Nakupovalne zadruge pravico do sorazmernega kredita iz brezobrestnega državnega posojila za nabavo živil in zalog. Gotovo pa je, da je treba premagati v tem oziru, kakor tudi pri organizaciji ekspedicije in pisarne marsikatero težko-čo1, in da je zato popolnoma nemogoče, da bi bilo naše društvo naenkrat na vseh krajih, kjer to morda politični interesi zahtevajo. Gospodarstvo ima svoja pravila, preko katerih ni mogoče iti. Oziraje se na ta pravila, bomo za najbližnjo bodočnost prisiljeni, snovanje prodajalen, kjer še nimamo članov, začasno ustaviti. Nato poda sodrug Josip Udovč — (predsed. Špl. železničarskega društva v Ljubljani) — poročilo nadzorstva; ravnatelj Kristan pa prečita predlog za raz • delitev čistega dobička. Sodrug Tome (Ljubljana) želi, da bi se nakazala vcčjK podpora za Svobodo. Ta predlog se sprejme v tej obliki, da se ga odkaže s priporočilom skupni seji načelstva in nadzorstva v uvaževanje. V debato o poročilu načelstva in nadzorstva so posegali ss. Martinčič, (Celje), Tomc (Ljubljana). Ogris (Vič) in Tekavc (Ljubljana). Predlagani absolutorij za načelstvo se je enoglasno sprejel. K predlagani spremembi novih pravil je poročal sodrug Uratnik in predlagal, da se izpranem po novih pravilih sledeče: L Firma društva naj bi se izpreine-nila, tako da bi se imenovalo društvo v bodoče Konsumno društvo za Slovenijo. 2. Delež bi se povišal od 50 na 100 K. 3. Načelstvo naj bi se povišalo od 5 na 9 članov. Pet članov, to so ravnatelj, podravnatelj, blagajnik, tajnik in kontrolor, naj bi vodilo kot direktorij zadruge manjvažne tekoče posle. Ti člani morajo biti pri zadrugi nastavljeni. Ostale štiri člane načelstva je vzeti iz kroga drugih zadružnikov. 4. Nadzorstvo naj bi se povečalo od 12 na 18 članov. Polovico izmed njih naj bi tvorilo ožje nadzorstvo, ki mora stanovati v Ljubljani, druga polovica pa širše nadzorstvo, ki naj bi bilo razdeljeno na posamezna okrožja. 5. Bo treba novih določil o pravici in dolžnosti krajevnih odborov, ki bodo uredila avtonomijo v posameznih prodajalnah. Debate o izpremembi pravil so sc udeleževali sodrugi Tomc (Ljubljana), Martinčič, Mar, K«ren, (Celje), Povše (Javornik), Crnologar (Jesenice), Zugwitz (Sava), Kosič (Kamnik), Škerget (Litija), Kristan (Ljubljana), Snotj (Tržič). Iz stvarnih izvajanj v debati smo ražvideli, da kažejo naši vodilni zaupniki veliko umevanje za položaj zadruge. Nova pravila in zlasti tudi povišanje deležev je bilo enoglasno sprejeto. S tem so položeni naši zadnigi tudi formalni novi temelji. Na predlog ravnatelja Kristana se je poveril poseben odsek, s pretresom kandidatur v načelstvu in nadzorstvu, kakor se jih je predložilo v smislu pravil. V imenu tega odseka je predložil sodrug Klemenčič (Glince), naj se izvoli naslednje kandidate, ki so tudi bili izvoljeni z 126 glasovi: V načelstvo: Sodrug Anton Kristan (minister za šume in rude) kot ravnatelj, Filip Uratnik, kot podravnatelj, sodrug Štetan Dražil, (predsednik Svobode) kot blagajnik. sodružica Marica Urbančeva kot tajnica, sodrug Šime Jurčič (glavni skladiščnik) kot kontrolor, sodrug Karl Tekavc in Jakob Kovač, (dosedaj člana nadzorstva, kot člana načelstva). Nadalje ostajata v načelstvu Josip i Zupan (predsednik organizacije tobačnih 1 delavcev) in Viljem Rudolf (vodja že-1 lezniške aprovizacije). V nadzorstvo je bilo voljenih na novo ! 12 članov, in sicer: Josip Udovč (predsednik splošne železničarske organizacije) Ljubljana, Pavel Kristan (Ljubljana, Franc Buča (Glince), Franc Ogris (Vič), Ivan Podlesnik (lavnatelj Nakupovalne zadruge v Ljubljani), Leon Patik, ravnatelj pleiarske šole v Radovljici, Josip Martinčič, predsednik krajevne politične organizacije JSDS Celje, Anton Radovič, tajnik bolniške blagajne v Kamniku, Alojz Slano-vec (tajnik Zveze delavskih zadrug v Mariboru), Peter Logar in Anton Čop (zastopnik rudarjev v Mežiški dolini). Od starih članov so ostali v nadzorstvu Bit-tner (Udmat), Celarc (Rožna dolina), Oaš-perič (Ljubljana), Zugwitz (Sava), Crnologar (Jesenice) in Hribar (Tržič). Po volitvah zaključi ravnatelj Kristan občni zbor, povdarjajoč zgodovinski pomen dneva, ko so položili konsumnemu društvu za Ljubljano in okolico novi temelji in je postalo iz njega — Konsumno društvo za Slovenijo. Naj živi, raste in cvete! (.Konec pride.) sss Po svetu, asa Mirovna konferenca v Parizu je proti Jugoslaviji prav tako okrutna kakor proti drugim državam. Sedaj ko gre za takozvano Jadransko vprašanje in primorske Slovence, Reko in Za-der, se je ta ošabna imperialistična gospoda postavila čisto na stališče, po katerem izgubi Jugoslavija okolo 400.000 Slovencev, Reko in Zader. Belgrajska vlada sicer odklanja predlog ali možakarji v Parizu so stavili ultimat. Belgrajska vlada je zaprosila za podaljšanje ultimata za nekaj dni, kar pa ne bo imelo posebnega uspeha. Anglija in Francija sta očividno na strani Italije. Vsekakor izgubimo poleg Primorja še Reko in Zader, ki pride pod italijansko oblast. Največ, kar utegne dobiti v tem sporu Jugoslavija, bo prosta železniška zveza z Reko. Slovenci in Hrvati so prirejali te dni proti tein nakanam Italije protestne shode in hujskali na vojno, namesto, da bi zahtevali odločitev ljudstva, to je plebiscit. Belgrajska vlada se pa zlasti zanaša na pomoč Amerike ter da tudi šele potem zadnji odgovor, ko izve v tem pogledu mnenje Amerike, ki sc pa zadnje čase ne zanima dosti za staro propalo Evropo. — Kakor je razvideti iz delovanja pariške mirovne konference, je cakorckoč končala svoje »blagoslovljeno« delo, vsaj ji ni šlo za kaj drugega kakor da izrabi evropske države za svoj kapitalizem. Evropa bo, če ta pogodba obvelja gospodarsko zasužnjena m prav nič drugega ni pariška konferenca dognala. Pač ima pariška konferenca šc e-no »važno« točko rešiti: sklenila je, da naj izroči Nizozemska bivšega cesarja Viljema sodišču v Londonu. Nizozemska se je bra nila, a končno bo Viljem le sojen. Pri 1 tem pa nastane vprašanje, kje so vsi dru-! gi krivci vojne in hujskači nanjo? Najbr-| že uidejo, ker ententi ne gre za obsodbe, | marveč le za vojni plen. V Nemški Avstriji, I Ki se nahaja v skrajno bednih razmerah, | so predložili v narodni skupščini nacu ; zakona za odpis imetja. Načrtu so se pa bogataši uprli, zaradi tega so načrt odložili. Zaradi gospodarske krize v Avstriji . se je pričela zopet velika agitacija za zedinjenje z Nemčijo. Nemška Avstrija je sklenila gospodarsko pogodbo s Cebosiovaško, s katero pa Avstrijci niso nič kaj zadovoljni. Na Ogrskem hočejo uvesti zopet monarhijo, in sicer bodo izvolili najprej nekakega predsednika, ki bo naročil potem sestavo viaue iz večinskih strank. Ustavna skupščina pa bo odločevala o nadaljni usodi države. Ogrski socijalni demokratk so izstopili iz vlade, ker jim je vlada prepovedala volilne shode, bela meščanska vlada terorizira in gospodari na Madžarskem krvavo. Kandidature za predsedstvo Zedinjenih držav. »Deutsche Ahgemeine Zeitung« poroča iz naga: Ameriški demokratski listi so pričeli nudo borbo za kandinaturo Hooverja. Wilsonovo mnenje do sedaj še m znano. Voditelj demokratov Hitschock se je izrekel za kandidaturo Hooverja. Občinska volitve v Slovenili sc bodo vršile najbrže šele meseca marca, neželmi predsednik dr. Žerjav je sice« ukazal sestaviti volilne imenike po nekem načrtu za volilno pravico, ki ga je sam skoval, in ki ni pravičen in ne času primeren. Delovni sloji bi bili izključeni od volilne pravice. Volilno pravico bi imen po njegovem načrtu le občani, ki bivajo že dve leti v občini in žene, ki imajo ne le ljudsko šolo ampak tudi višje šole. Možakar je torej pogruntal volilno pravico Cisto tako kakor mu je kazalo. No, mi mu ne zamerimo, ker vemo, da taka volilna pravica ne more obveljati. Predsednik Žerjav si je mislil, deželne vlade ni, bom pa kar sam komandiral, bo že šlo. In sedaj bo pa le Žerjav vzel slovo. Ko se sestavi nova vlada, se bo posvetovala o volitvah in odredila sestavo volilnih imenikov na podlagi novih določb. Kljub temu pa morajo biti naši pristaši povsem pripravljeni, da pregledajo volilne imenike, vpišejo v imenike, kar ni naših ljudi vpisanih in dajo tudi izbrisati iz njega vse tiste, ki ne spadajo vanj, ker bati se je, da bodo vaški in mestni mogotci delali uu vse kriplje, kako bi spravili naše ljudstvo ob pravico do zastopstva v občinah. tjiii iiv*»>*<)«-..• taurtiiumnm- -• » S iz naše države, ta Vedno večja liberalna ljubezen do bližnjega. Zadnjič smo poročali, da plove stronela staroliberalna dohtarska stranka že kar pod tremi zastavami. Rekli smo, da imajo staroliberalna JDS, Samostojno kmetsko stranko in narodne socialiste. Ti gospodje dohtarji, veliki trgovci, velik' posestniki in drugi škrici mislijo namreč, da, več ko bodo imeli zastav, več vo-lilcev bo drlo za njimi. In nekdaj je res bilo tako, ko naše ljudstvo še ni poznalo socialnodemokratičnega programa. Danes pa take pisane zastave ne vlečejo več-Vsak volilec in vsaka volilka vpraša danes, kaj ta stranka hoče in pa kako hoče-Ne mislite pa, da so liberalci s svojino dosedanjimi zastavami že zadovoljni. ne, orav te dmi se pehajo po Štajerskem za Nemci. Ustanovili so v Celju in sedaj šnujeio tudi v Mariboru »gospodarsko stranko«, da bi z njo pridobili nemške volilce zase. To so tisti zeleni Jugoslovani liberalni in klerikalni nazadnjaki. Oboji bi se radi prikupili Nemcem in jim že po-nuiaio mandate. Kakor na izvemo, ne bo iz te iieodkritosrčne kravje kupčije nič, ker Nemci predobro poznajo to zahrbtno gospodo. .Ta gospoda bo torej nastopala pri volitvah kar pod štirimi zastavami! Naj pa nastopa macari nod desetimi zastavami, nas ne bo premotila! Z velikim bobnom delajo klerikalci sedai pred volitvami svoio politiko. Obrekujejo in lažejo, da se kar kadi. In če jim praviš, to in ono ni resnica, na molče kakor zakleta grofica. Ko so bili še v bei-grajski vladi, bi bili lahko marsikaj napra vili, vsai šo vladali tri četrt leta. Bog ne dai. da bi pogledal v niih časonise in našel tam vsai eno pametno stvar. Pa 'ih vprašaj, naj vendar povedo, kai so del-dk kako. da so zavozili to državno noliti^o pa d tudi ne daio odgovora. Niti eneva pomembnega dejania ne morem navest! Svoio lenobo in nezmožnost hočem prikriti z lažmi o naši stranki. Ker vse to nič ne pomada, so pričeli Jokati kakor s»-bonto otroče in tako milo pronio in orno-vedmeio, kako bi radi sedeli v vladi in v občini, prav kakor otrok, ko se nm ie polegla ieziea. Te prošnje in lok na niso odkritosrčne. O ne. nriiatelii. za oblast Mm gre. bo'e se. da se bo liudstvo samo vladalo in se iim tako vzame vnliv. Agrarno vorašanle. Dela za izgoto-vitev agrarne statistike, ki bo služila za podlago nri definitivnem izvedeniu agrarne reforme, so se pričela naiprei v smeri, da se ugotovi sedanie stanie veleposestev v vsem našem kraliestvu. Za Sioveniio in Prekmurie so bila ta dela nred oar dnevi končana. Sestavljena ie mapa. ki predstavila stanie veleposestev, kakor tudi pregledne detajlne risbe. V Slovenili ie vsega veleposestniškega ozemiia 242 286 ha. od leva odnada na gozdove 171.772 ha. V F^rekmuriu nride v noštev 19.973 ha zemlie. Istotako se vršilo ta dela v Banatu. no Hrvaškem in v Slavoniji. Stroški agrarne statistike bodo znašali približno l miliion krm Prepoved izvoza tuiega denarja. Presbiro iavlja uradno: Na nodlagi naredbe ministrskega sveta M. št. 4034 od 27. decembra 1919. v zvezi z naredbo ministrstva za finance I. št. 3074 od 13. nov 1919. ie ministrstvo za finance izdalo odlok. da se prepove iz kralievme SHS izva-žanie grških drahem v vsoti 700 komadov in italijanskih lir v vsoti 1200 komadov. Potniki ne smelo nesti s seboi več vrst denaria. katerega izvažanie ie prepovedano, ako presega vrednost vsoto 1000 francoskih frankov, računiaioč do kurzu, ki ga določuic ministrstvo za finance. Ves denar, ki se skuša iznesti iz kralievine SHS proti tci naredbi, bodo obmejne carinarnice zaplenile v korist državne blagajne. proti dotičnim osebam na se bo postopalo krikor proti tihotapcem. Mejne carinarnice so dolžne, vršiti najstrožio kontrolo četnikov, ki prekoračilo državno tnejo in se smeio posluževati vseh odredb, ki iih nrednisme zakon proti tihotapcem. na ministrsn očividno ne nekolki Koikovanje vlog Srbski taksni zakon ocivionu m takozvanega racijoniranja nekol jm prenizko kolkovanih vlog. to ie a, no katerem se stranko radi t( vloga oa se vendar uradi !r če. *4 bila pravilno kolkova vsaki nr!iiP*) dobl,e obvestilo, naj 1 bilo Lvn -h 1 ?;’OZaria3o na to, da n« koJatr sevp °e Za Be,«rad P^vil pSh‘ nda ,no na5ih kolkovnil Pa vloga pride do min nekolkovana ali premalo, gre kar ad aeta, to je: se sploh ne reši. S tem pa pride stranka, ki tega ne ve in čaka na rešitev, lahko včasih do občutne stvarne škode. Zato bodi javnost s tem izrečno opozorjena. nai nazi. da ne pozabi kolkovati. — Daiie Je tjilo obiastvom naročeno, nai se liudie ooozore. da se kot stranke v svojdi zadevah ne obračalo do oseb oosameznin ministrov, nego vedno le na pristojno ministrstvo. Preskrba Invalidov. Vlada ie sklenila koncentrirati vso invalidsko oskrbo pri ministrstvu za socijalno skrb. Dovolila Je v invalidne svrhe mesečne podpore 100 milijonov kron. 300 000 sirot v Jugoslaviji. V državi SHS ie sedai 300.000 sirot brez očeta in matere, za katere mora skrbeti država. Zvišani« eksistenčnega minimuma. Z ozirom na to. da ie dosedanji eksistenčni minimum, ki le prost osebne dohodarine (1600 K) za današnie razmere prenizek, le deželna vlada predlagala finančnemu ministrstvu v PeDradu. da se eksistenčni minimum današnjim razmeram primerno zviša. Vrhovno sodišče v Zagrebu. V Zagrebu ustanove začasno vrhovno sodišče-Poslovalo bo, dokler ustavna skupščina sklene tozadevne postave. Hrastnik. Ponesreči! ie tukaj in vsled nnškodb nmr! rudar Ivan Fabene, dolgoletni rrariiivi in vestni član tukaišniega gasilnega društva. Mesto venca na krsto imr-Wa so tovariši gasilnega društva poklonih ženi rainkega 50 K. Shod v Lembergu pri Poljčanah. V nedelio popoldne ob dveh se bo vršil ljudski shod v l embergu pri Poljčanah v gostilni Lovrenčak. Poročala bosta socruga Vidr- s'mn iz Rogaške Slatine. . Falska elektrarna mi Mariboru preide v hignslovanske roke. Vrše se ooga-iama. 7a Maribor in indnstriio na Stalcr-skem k* pridobitev te elektrarne velikega nomena. Flektrična železnica Maribor - Prek-morfn. Od Maribora do Pesnice in tam en del do I nč. drngi del na nreko Sv. Lenarta v Prekmurie bi stala železnica pet Hn šecf rm’iipmv kron. Načrt zanjo ie napravil vodia elektrarne na Fali. Mnvn tvornie«. V Šoštanju namerava »Unhiianska kredit"a banka« kuniti od tvrdke Agraria in Nicked tvorniška no-slnrip, in inventar ter ustanoviti delniško družbo z imenom »Kemična tovarna v Šoštamu«. Gsem sladkornih tovarn v Jupos!av‘il. V Jngoslaviii imamo zavsem osem sladkornih tovarn, in sicer dve v Srbi'i (Beograd in CuprhaT eno v Bosni (1 isora), eno v Sinvoniii (Os;ek) in štiri v Banatu in Paraniti (Baran’e. V. Pečkerek. Novi Vi bas CervenkaV Vse te tovarne so dobro urejene, toda v njih se dela malo. ker ni surovin. Gospodarske vesti. llrnrfjfer jitpos’ovaoskpga denaria. Peleraiski kroni stoie še vedno na stn-lišJn. da se nai zamenia'o d K za 1 dinar. Odredih c.o ie drugo obliko zamenjave, svoSena načrta na niso nič iznrerneniii. Na ta način se potegne tri četrtine kronske^ denar?a iz ornrreta. knr bo občutno zadelo če go sr. oda ne izbere primerne poti. zlasti manj imovite sloie. Na državni vinarski in sadiarski šoli v Mariboru se vrši od 24. do 26. februarja tridnevni tečai za obrezovanie trsia. ter čiščenle in obrezovanie sadnega drevja. Rriiave ie vooslati podpisanemu ravna-teiistvu do 15. februarja. Stanovanje si nai zasiguraio udeleženci sami. — Ravna- telistvo državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Molzni tečaii. Kmetijsko poverjeništvo namerava letos po deželi prirediti enotedenskih potovalnih molznih tečajev. Namen teh tečajev je, opozoriti živinorejce na veliki pomen pravdne in čiste molže za mlečnost krav. Poučeval se bo praktično in teoretično pravilni način molže in poglavitna pravila za oskrbo mlečne živine. Tečaji so brezplačni: udeležence zbereio kraievni faktorji, ki morajo tudi poskrbeti za primeren prostor. Me se bodo predavanja v^š 'a. Kot udeleženci tečaja pridejo V poštev dekleta, dekle in gosnodinie ter mlajši fantie. Živinorejske zadruge, kmetijske podružnice in občine, ki žele v svo:em področju takšnega noučnega tečaia, naj vlože prošnje za prireditev taistega na- poverjeništvo za krretiistvo v I iubliani. V pro.šmi je navesti koliko udeležencev se ie priglasilo in da je 'za primeren prostor za predavanje presk.rbl’cno. Kletarski tečaj. Na državni vinarski in sndiarsM šnii v Mariboru se vrši tridnevni kletarski tečai od dne 4. do vštev-ši dne 6. februaria t. i. Ta tečai ie na-rnenien v črvi vrsti vinogradnikom in go-stilničariem. ki nai voošlieio svoie oriiave do konca tega meseca ravnateljstvu. Istočasno si nai vsak sam zasigura stanova nie. Hofete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor bariun mehko kožo? Nočete solnčnih peg, mozoljev in o rcev? U’orahij jte Killerjevo pravo Elza obrazno, k"žo obvarup čo p •m a n o! Ob-čudo a d bude e! Z' Idam! I lonček 6 <, No. III moč-nei&e vrste 9 K K temu F. II rjev« naif nej5 hlijno-:: mitčn > milo 15 :: Hoče e Imeti lepe, zdrave i e? Fellerjeva prava E1 za Tannochina pi)m.id*| z< ra-t las doseže bujne la-e! Zipreči prh j, ore. rano ostvenje! Zibrtef pk'8»! 1 lonček 6 K, N*,J lil 9 K K ti-rnu močno' terovo milo zi umivanj^ glavi 8 i\ Šampon I K Mazilo za brae I K 80 v. : :: in 2 K 50 v. ■: : Mučijo V s kurja oče,a? Felleriev pravi turistovski obliž učinkuje brez boleč n, h tro m za-ncsliivoINnbenih ku'j h očes več! Nubt-nib žui|ev! Nobene trde kože! Mda ška lj ca 3 K 50 v., ve-:: “ lika švatlja 5 K 50 m. : -j Želite Se kaj? Felie'jeve Elza umivalne pastlije (Kolonjska voda. t ikatlja 5 K. Fel erjev usinalni prašek p"di p< te 'pr 1 šaatlja 5 K FeiUriev mentomi Čdnik zopvr glavo- in Zobobol. . ikatijica 3 K 5i) v. Felleriev El a fluid. 6 dvnjnat h ali 2 ve iki špecijajni steklenici 24 K. Nijb I ši piifum z najf nej8im duh m od 8 K naprej N ifinejii H ga-pude Dr Klu^ir, bel, roza in rumen, 1 vtlika švatlja 12 K. Mi čna F ancovka v steKlenieah po 6 K in 16 K. Omot n poštnina posenej a naiceneje. EUGEN V. FELLER, Ijekamar Stubica Donia Elza trg Nr 358 (H^vat-ka). Drasrinia v Grilcu. V Gradcu velja sedal hleb kruha 4 K 16 vin., kilogram moke H K 20 vin. Mast velja že dali časa v nakupni ceni 160 do 180 K. Če se ciobi ceneiša mast. izvira iz starih zalog. Kilogram sladkorja bo kmalu dosegel ceno 50 kron: eno jajce velia 4—5 K; fižol in polenta sta nestala prava redkost. Les za kurjavo velia skoraj toliko kot meso pred vojno, dober premog skoral več. Vsied neznosne draginje sta sedai v avstrijski republiki samo dva sloia: delavstvo strada In trpi. na drugi strani živi aristokracija v izobilju, nasladah in razkošju. SESsaa Drobiž. C2S33 Edvard Bernstein znani nemški so-cijalistični pisatelj je slavil te dni sedemdesetletnico svoiega rojstva. Habsburžani se ne smejo nikdar vrniti. Vrhovni svet je sprejel predlog, da se Habsburžanom / in liolienzollerncem prepove za vse večne čase povrnitev. Italijani hočejo imeti cesarja. Italijanski senatorji in vplivni poslanci delajo na to, oa se proglasi Italija za cesarstvo. Ministrski predsednik pa je proti temu. On že ve zakaj!? Prostitucija na Dunaju. „Der Abend“ poroča, da se nahaja na Dunaju 1500 pod policijskim nadzorstvom stoječih prostitutk. Število onih žena in deklet, ki se vdajajo skrivaj prostituciji, jo naraslo na 25.000. To število se od dneva do dne'/a pomnožuje. Te dni je izvršila dunajska policija pogon, pri katerem je prijela nad 1000 deklet, ki so se vdajale prostituciji. Izmed teh je bilo 800 spolno bolnih, to je več kakor 55%. Med aretiranimi se nahajajo dekleta iz najboljših rodbin. List pripominja, da je beda na Dunaju tako velika, da celo očetje in matere, ki zavzemajo sicer ugledno socijalno pozicijo, ne zadržujejo več svojih hčera, da bi ne hodile ponoči na ulico, da si nekaj zaslužijo. Pritlikavci na Pirenejah. Znano je, da živijo v južni Afriki črni pritlikavci, manj znano pa bo najbrže, da živijo v Španiji tudi beli pritlikavci. Na skrajnem vzliodu Pirenej namreč je v dolini okoli Ribasa neka pokrajina, v kateri živi precej veliko število ljudi, katere sosedi nazivajo „Na-nos“, t. j. pritlikavcu Nobeden med njimi ne doseže višine poldrugega metra, mnogi pa še niti en meter niso visoki. Telesa so še precej pravilnega, roke in noge imajo majhne, boke in ledja široka, radi česar izgledajo močnejši, kakor so v resnici. Vsi imajo rdečkaste lase, a lice bolj četvero-ogiato nego okroglo. Oči imajo malo postrani, kakor Kitajci in Tatari; moški nimajo prave brade, temveč samo nekaj mehkih dlačic. Lica so sicer polnega, toda koža je bleda in mrtva, kakor da bi bila brez mišic. Moški so ženskam tako podobni, da jih razločuješ samo po obleki Usta imajo razmerno zelo velika, ustnici ne zakrivata povsem velikih in močnih zob, belih kot sneg. Mnogi izmed njih imajo velike golše, kar je posledica tamkajšnje vode. Ti pritlikavci živijo popolnoma sami za sebe. Ženijo se samo med seboj. Nikdo se za nje ne briga, a sami nf-majo sredstev, da bi dosegli večjo naobrazbo. Radi tega so duševno tako zaostali, da mnogi med njimi ne poznajo več-i jih številk. Sosedje jih zasmehujejo ter govorijo o njih na podoben način, kakor so govorili nekdaj Grki o Abderitih. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Limbuš-Pekre-Laznlca. — Pri zadnjem shodu v Limbušu, jc naročilo več sodrugov ■»L judski glas« in so plačali eden 9 kron, dva pa po 4 K 50 v, kar je poslal s. Sianovec, kateremu ....:čili denar, upravi. Ker so se pa ti naslovi tali sodrugov izgubili v upravi, prosimo zaupnike. da nam z dopisnico sporoče naslove omenjenih naročnikov, da jim za-moieino list poslati! Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? , Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? ! Slabost? Oj kako tu ublažujejo bolečine : in utrujejo telo masaže s Fellerjevim pra-. vim Elza-fluidom! 6 dvojnatlh alt 2 veliki i Specijalni stekelnici 27 kron. Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se le Feilerjevih pravih Flza-krogljič; 6 škat-ijic 12 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Felier, Stubica donja, Elza trg št. .358, H« vatska. P. Zamenjam svoje posestvo j za večje. Moje posestvo obstoji iz 4jobov rodovitne zemlje, 2 johov travnikov, 1 joha njiv, nov podni cimper z opeko krit. nov dobro tekoč, iz. d vseh 6 čajev sestoj oč mlin, hiša v dobrem stanju, vse z opeko krito, pol ure od kolodvora Laški trg. Naslov: =- A. S , poštni predat Laški trg. Mišit-pod&arse stenice-ščurki tn vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja j »ajbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstvu j kot proti poljskim mišim K 7*—, ta podgane in ! miši K 7'—; osobito ostra pasta za podgane ; ti 7"—; za ščurke K 7‘—; pesebno možna tinktura za stenice K 7-—; uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti ufiem pri perutnini K 6 — ; prašek proti mrčesom 6 K; proti ušem pri ljudeh 4 —8 K; mamilo ma uftt ! pri Sivini 4—8 K; tinktura proti mrčesu ti a sadja j in zelnnjadi (uničevalec rustlin) In mravljam K 6' Pošilja po povzetju Zavod za eksport M, Jflnker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3, N. GOGOLJ: Majska noč ali utopij* nka. Poslovenil Milan Fabjančič. (Dalje.) 3 Tedaj šele je grenko zaplakala gospodična in zakrila z rokami svoje belo lice: „Uničil si, oče svojo rodno hčerko! Pogubila je čarovnica tvojo gr šno dušo! Odpu ti ti Bog; toda meni, nesrečnici, gotovo ne dovoljuje On živeti na belem svetu . .. “ - „In tam. vid s li?“ . . Tu se je obrml l.evko h Hani in pokazal s prstom na hišo. .Rogi, j tja: tam dalje od his^ je prav visok breg! S lega brega seje vrgla gospodična v vodo in od onega časa je ni več na s'etu . . „A čarovnica?* je bojazljivo ispregovorila Hana in uprla vanj svoie za-olzele oči. „Čarovnica? Starke so si izmislile, da so od tedaj prihajale vse ulepljenke ob mesečnih nočeh v grajski vrt, da se grejejo na mesecu, in stotnikova hčerka da je pos ala njihova voditelj ca. N ke noči je z.agledala mačeho kraj ribnika jo napaola in s krikom odnesla v vodo. Toda čaiovnica je bila tudi tu na nostu: izpre-menila se je pod vodo v eno i/.med utopljenk in tako nšia biču od z» !• ne trstike, ki so jo z njim hotele tepsti u opljenke. Kdo bi verjel babam! Pripovedujejo še, da z.bira gospodična vsako noč utopljenke in pogleduje vsaki posamezni v obraz, da bi tako spoznala, katera od njih je čarovnica; ali do sedaj je še ni spoznala. In če naleti na1 človei-a, ga prisili, da ugiba tudi on; če se hrani, mu grozi, da ga bo utopila v vodi. Vidiš, noja H«nica, kako pripoveduje o stari ljudje. Sedanji gospod hoče zgraditi na tem mestu zganjamo in je poslal nalašč zato sem žgan arja . . . Slišim pogovor. Naši se vra- čajo od petja. Bodi zdrava Hanica! Spi sladko in no misli na te babje čenče!* Ko je to rekel, jo je krepkeje objel, poljubil in odšel. „Bodi zdrav, Levko!“ je rekla Hana in za-inišljeno uprla oči na temni gozd. Ogromni ognjeni mesec se je v tem tre-notku pričel veličastno režati iz. zemlje. Bilo ga je se pol bod zemljo, pa že se je celo vesoljstvo knpalo v nekakem slovesnem sijaju. Ribnik se je zaiskril in senca dreves se je razločno začrlavale na temnem zelenju. „Bodi zdrava, Hrnal* so se za njo začule besede, ki jih je spremljal poljub. „Ti ei se vrnil!" je rekla ona in se ozrla; ko pa je zagledala pred seboj neznanega fanta, se je obrnila v stran. „Pozdravljena, Hana!“ seje oglasilo znova in znova jo je nekdo poljubil na lice- „Tu je nebodigatreba prinesel zopet drugega!* se je razjezila ona. „Bodi zdrava, mila Hana!* „Že zopet tretji !* „Bodi zdrava, zdrava! Pozdravljena, Hana!“ in poljubi so jo obsipali od vseh strani. „Saj jih je cela tolpa 1“ je kričala Hana, se trgala iz gruče fantov, ki so jo neprenehoma hiteli objemati. „Kako da se ne neveličajo neprestano poljubovati! Pri Bogu, skoro se ne born smela pokazati na ulici 1* Po teh besedah so se vrata zaloputnila in sliša'o se je samo, kako se je skripaje zaobrnil železni zapah. (Daljo prih.) Sploino Mimi Mtvo v liiljaii : reglsfm zadruga z neieoo zavezo: cprejoimt hranilno vlogo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ur« popoldne, v .sobotah in dnevih prod prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih 4°/(, Lil® Miansha ol. I registrovana zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za Tole. županstva io orade. RalooderoejTe plakate io vabila za sbode Id :: veselite. :: leme laHjuOie. flalmoderoelTa oredba za tiskanje Ustov,knjig, broftir Itd.