Slev. 41
F imm v sreao one zo. mmm им. Иипиш mua stane i -50 mn, LeiO LU.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 30
m pol leta . . • . . .13* sa celo leto .... .340
sa inozemstvo:
mesefao.......Din M
Sobotna izdaja:
celoletno
f Jugoslaviji .... Din 40 v Inozemstvu.... . 60
Cene Inserafom?
Enoslolptia petitna »rsU mali oglasi po Din 150 in Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm viJine po Din 2», veliki po Din V— ln 4-—. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naroČilu popust.
Izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj
Poštnina plačana v oolovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi nlici 6/III. Rokopisi se ne vraCajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 30, upravniiiva 538,
Političen list za slovenski narod.
U|»rava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljnbljana 10.650 ln 10.349 (za inserale) Sarajevo 7ЛИ. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24.797.
Stiskanje rok.
Sedaj je treba stisniti roko, ki se nam prijateljsko ponuja, je dejal zunanji minister dr. Ninčič v svojem ekspozeju o rimskem sporazumu. Človek mora biti cinik, da more v danem položaju mirno poslušati take besed, izgovorjene od voditelja naše zunanje politike. Italija se je usidrala na vzhodni obali Jadranskega morja, kjer nima ne z gospodarskega, ne z nacionalnega, ne zgodovinskega stališča ničesar iskati. Prekršila je s privoljenjem naše slabotne vlado mednarodno pravo, onemogočila naši državi najnavadnejši izhod na Jadransko morje, odrezala nam takorekoč desno roko in dr. Ninčič prepričuje narodno skupščino, da je treba z invaliuno levico udariti v prijateljsko ponudeno roko.
I)r. Ninčič je govoril o uspehih, pa ni vedel nobenega navesti. Moramo reči, da lako klavrnega ekspozeja zunanjega ministra še nismo slišali. Dr. 1,'inčićev ekspoze je najboljšiš dokaz, kako klavrno vlogo je igrala vlada pri sklepanju rimskega sporazuma.
Mi se vprašujemo, kakšne ugodnosti Jfe dobila naša država z rimskim sporazumom, pa jih ne moremo dobiti. Saj jih tudi dr. Ninčič ni vedel navesti. Da je spor radi Reko poravnan in bo v? Itega nastopilo prijateljsko razmerje med našo državo in Italijo, to je vse, kar je znal g. minister povedati. Kakšna ugodnost pa je to? Če te ogoljufam, oslepariui ali oropam ali če te napol zadavim, pa si s tem zadovoljen, pa skleniva prijateljstvo! To je bistvo rimskega sporazuma prav nič drugega!
Edino, kar bi mogli šteti kot plus pri fej žalostni kupčiji, je trgovinska pogodba z Italijo. Toda je za sklepanje trgovinskih pogodb treba izvršiti harikiri? Če smo v resnici več aH manj na strani zavezniške antante, ki ji pripada tudi Italija, je-li potem trgovinska pogodba z Italijo taka posebnost, da jo je treba honorirati s takimi žrtvami, kakor privolitev v kršenje mednarodne pogodbe, s katero se okoristi samo zaveznik in to v našo občutno škodo? AH morda Italija ne potrebuje trgovinske pogodbe z našo državo pravtako kakor mi, <5e ne še bolj? Vrhtega pa je še vprašanje, kakšna bo ta trgovinska pogodba, ali ne bo zopet v pretežno korist le Italiji? Kakšno garancijo ima vlada, da bomo imeli od te pogodbe večjo korist kakor od vsaue trgovinske pogodbe s katerokoli državo, ko je pristala na to, da se pogodba sklepa še-le potem, ko je iz rok izpustila najboljšo garancijo? Mi se opravičeno bojimo, da bomo tudi po trgovinski pogodbi "opeharjeni, kakor smo bili pri rimskem sporazumu in to zgolj za to, da more g. dr. Ninčič g. Mu. soli ni ju prijateljsko stisniti roko? V čem se kaže to prijateljstvo? Mar v tem, da roka g. Mussolinija kulturno davi nase rojake, ki so žrtve italijanskega imperializma? Ali je morda znak prijateljstva še edina drobtina, ki jo je naklonil primorskim zadrugam g. Mussolini z izmenjavo jugoslovanskih kron, kar je bila Italija itak moralno dolžna storiti.
Čim dalje premišljujemo govor dr. Ninčiča, tembolj spoznamo, da je rimski sporazum s stališča naše države in s stališča naših primorskih bratov, ki so pričakovali od sporazuma vsaj zaščito svobodnega kulturnega in nacionalnega razvoja, naravnost nerazumljiv. Razlagati bi se dal le z velesrbskega stališča, alfo je vlada sklenila z Italijo kake tajne konvencije, ki pa gotovo niso in ne morejo biti v korisi države, ako so diktirane od velesrbskih smernic. Zato so storili poslanci Jugoslovanskega in muslimanskega kluba tudi s tega stališča prav, da so se odtegnili glasovanju o rimskem sporazumu, ko so prej podali svoj protest.
PADEC OGRSKE KRONE.
Budimpešta, 19. febr. (Izv.) Z ozirom na padec ogrske krone je izjavil finančni minister, da kaže ogrska krona zopet tendenco za zboljšanje.
ŠTRAJK TRANSK0RTNIH DELAVCEV POPOLN.
London, 19. febr. (Izv.) Listi ugotavljajo. da je štrajk Iransjjortnih delavcev popoln.
Rimska Kotivenctlia spreieta.
SLABOTNA OBRAMBA DR. NINČIČA. - ZA KONVENCIJO SO GLASOVALI RADIKALI IN DŽEMIJET. - GLASOVANJE BREZ HRVATSKIH IN SLOVENSKIH
GLASOV.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Tudi danes je trajala debata o rimskem paktu cel dan, vendar je bilo zanimanje za sam potek seje manjše. To je tudi razumljivo, kajti glavni in važnejši govorniki so že včeraj izrekli svojo sodbo, ki je bila za vlado in njeno politiko porazna. Danes so nastopali govorniki manjše važnosti. Vendar pa je bil potek seje zelo živahen, mestoma tudi buren.
Precej zanimanja je vzbudil nastop bivšega ministra dr. Mate D r i n k o v i č a, hrvatskega disidenta, ki je prvič po dveh letih in pol nastopil v parlamentu. Ne oziraje se na vrednost njegovega govora, je treba konstatirati, da je dr. I) r i n k o v i č s svojim nastopom napravil veliko uslugo režimu. On je neprestano izjavljal, da govori v imenu Hrvatov. Jasno je, da tak nastop ni v korist hrvatski politiki, posebno še, ker je dr. Drinkovič moral biti pripravljen kvečjemu na osebne, nikakor pa ne na stvarne uspehe. Sicer pa tudi kritika dr. Drinkoviča gotovo ni v skladu z mišljenjem hrvatskega naroda, ki je predvsem interesiran na drugačni rešitvi reškega vprašanja. Če je že nastopil v imenu hrvatskega naroda, kakor je izjavil sam, bi bil pač moral drugače tolmačiti želje Hrvatov. Tako pa jih je tolmačil tako dobro, da ga je v svojem odgovoru zelo laskavo pohvalil dr. Ninčič.
Sama seja se je pričela s precejšnjo zamudo, ker kupčija z džemijetom še ni bila gotova. Šele ko so radikali pristali na vse zahteve Turkov in si tako zagotovili njihove glasove, se je seja pričela.
Prvi je govoril zemljoradnik Voja L a z i č, nakar sta prišla na vrsto dva vladna govornika. Velikosrbin S t o j a n o-v i b in radikal S t e p a n o v i č. Oba sta govorila brez vsake stvarnosti v najbolj hujskaškem tonu proti Slovencem in Hrvatom in nista bila izbirčna z izrazi, s katerimi sta oblatila seveda tudi naše vojake in častnike. Njune velesrbske in čokorilov-ske izjave so v polnem obsegu potrdile namene, ki jih je imela vlada pri sklepanju te pogodbe. Ker je radikal Stepanovič trdil, da se nahajajo v arhivih ministrstva za zunanje zadeve akti, ki dokazujejo, da so demokrati, ko so bili na vladi, že priznali Italijo na Reki, je Ljuba Davidović dal kratko izjavo, da takih dokumentov ne more biti in če se nahajajo, potem so falzificirani. Po govoru poslanca dr. Drinkoviča je bila seja skupščine prekinjena in se je nadaljevala popoldne ob 4.
Prvi je govoril radikal T a j s i č. Potem pa radikal Vasa Jovanovič. Oba sta poskušala z lepimi besedami in neutemeljenimi dokazovanji izbrisati sled utiša, kakor sta ga napravila vladna govornika zjutraj in sta seveda priporočala sprejem pogodbe.
V kratkem govoru je minister za zunanje zadeve dr. Ninčič polemiziral z govorniki iz opozicije in se posebno bavil z izvajanji dr. H o h n j e c a, kateremu je na njegova tozadevna vprašanja odgovarjal, da je Francija tudi odobrila naš sporazum z Italijo in da odpoklic francoskega poslanika iz Belgrada ni v zvezi s tem sporazumom, temveč da je bilo to sklenjeno že mesece pred konferenco male antante. Ponovno izjavlja, da naša vlada nikdar ni priznala vlade reške države in izjavi nadalje, da mora in da bo žigosal delovanje Radiča proti državi, ker se ne more odobravati borba, ki gre za tem, da pride do zunanje intervencije. Pohvalil je nato dr Drinkoviča in končno izjavi, da sporazum ni naperjen proti Hrvatom in Slovencem, temveč, da je v korist celi državi, zato priporoča, da ga skupščina sprejme in odobri.
IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA IN MUSLIMANSKEGA KLUBA.
Po govoru dr. Ninčiča se je ob 7. zvečer prešlo k glasovanju. Pred glasovanjem je v imenu Jugoslovanskega in muslimanskega kluba poslanec Kapetano-v 1 č prebral sledečo izjavo:
r Sporazum med vladama kraljevine SHS in kraljevine Italije zadeva vitalne interese Hrvatov in Slovencev in povzroča
splošnim jugoslovanskim narodnostnim in ekonomskim interesom nenadomestljivo škodo s tem, da se ponovno žrtvuje nenasitnemu italijanskemu imperializmu najvažnejša točka naše države. To odtrgava-nje delov od živega hrvatskega organizma je na škodo celokupni naši državi, posebno pa Hrvatom in Slovencem. S popuščanjem Italijanom je sedanja radikalna vlada storila naroden greh, ki se ne more na noben način opravičiti. Radikalna vlada zasluži radi tega najhujšo obsodbo narodnih predstavnikov in zato Jugoslovanski klub in muslimanski klub v znak protesta in ogorčenja ne bosta sodelovala pri glasovanju o tem nečastnem sporazumu.«
Ta izjava je napravila globok vHs in se niti en glas ni dvignil proti njej. V največji tišini so poslanci obeh klubov zapustili dvorano.
GLASOVANJE.
Na to se je vršilo glasovanje. Izid je bil naslednji: Od 312 poslancev, kolikor jih šteje narodna skupščina, jih je glasovalo samo 147 in sicer 123 za, 24 proti. Za sporazum z Italijo so glasovali vsi radikali, 14 džemijetovcev in dva radikalna disidenta iz Bosne. V podrobni debati je glasovanje izpadlo sledeče: 123 za, 21 proti. Demokrati zatrjujejo, češ da so tudi oni po prvem glasovanju vsi zapustili dvorano, kjer so od opozicije ostali samo zemljoradnik5. Nemci se sploh niso udeležili te razprave.
Tako je velesrbsko-turška večina izročila Reko Italijanom, ne oziraje se na zasužnjene Slovence in Hrvate. Jutri zjutraj se s podpisano in ratificirano pogodbo v žepu odpelje v Rim general B o r d e r o
Prihodnja seja narodne skupščine bo jutri. Na dnevnem redu je nadaljevanje generalne razprave o proračunu in se bo najbrže tudi izvršilo glasovanje v načelu.
KAKO SE TOLMAČI DVOJNA TAKTIKA OPOZICIJE.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Dejstvo, da so demokrati in zemljoradniki ostali pri glasovanju navzoči, se različno tolmači, kakor tudi odhod Jugoslovanskega kluba in muslimanskega kluba iz dvorane pred glasovanjem. Kar se slednjih tiče, je treba pripomniti, da so se poslanci Jugoslovanskega in muslimanskega kluba absentirali od glasovanja na izrecncf prošnjo Zagreba, da bi se s tem dokumentiralo, da so sporazum sprejeli in o njem glasovali — četudi nekateri proti — samo Srbi. O svoji nameri so že prej obvestili tudi demokrate. Le-ti so dali poslancem svobodne roke. Nekateri krogi skušajo to dejstvo tolmačiti kot predznak radikaino-demokratske koalicije, o kateri vedo radikali zelo veliko pripovedovati in govorijo že o podrobnostih sporazuma. Tako bi n. pr. demokrati imeli dobiti pet ministrstev in razne druge koncesije. Pribičevičevi ljudje se drže zelo skrivnostno če se jih popraša o teh vesteh, dočim jih pristaši Ljube Davidoviča odločno dementirajo in označujejo kot eno od mnogih intrig radikalov proti opozicio-nalnemu bloku. Ljuba Davidović je danes obiskal dr. Korošca in mu izjavil, da so te vesti brez vsake podlage in da on s strani radikalov ni dobil nobene ponudbe. Glede samega glasovanja bi bilo še pripomniti, da g. P u c 1 j a seveda zopet ni bilo v Belgradu. G. Pucelj se je po svoji stari navadi, da se ne udeležuje sej, kadar se govori o zadevah, ki so važne z.a Slovence, tudi to pot abseotiral in ni niti včeraj niti danes prisostvoval razpravam o rimskem paktu, ker ga sploh ni v Belgradu.
ZA KURJAVO V SLOVENIJI.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Vlada je odobrila ministru prosvele kredit od 500.000 Din za kurjavo šol v Sloveniji.
ŠTRAJK BANČNIH URADNIKOV NA DUNAJU.
Dunaj, 19. febr. (Izv.) Zaradi štrajka bančni uradnikov so danes nehali poslovati vsi denarni zavodi. Jedino poštna hranilnica in Dostnočckovni urad so delali.
V čem two7ini(waIni blok sopfaša?
Zagreb, 19. febr. (Izv.) Na zadnji sej! federalističnega bloka so razpravljali o treh načrtih opozicionalnega bloka in sicer o načrtu Ljube Davidoviča, Ljube Marinkoviča in dr. Korošca. Do sedaj so se vse opozicionalne stranke ze-dinile samo v onih točkah svojih načrtov, ki se ne tičejo programa nobene stranke. Pogajanja z demokrati so dospela tako daleč, da so demokrati pristali principijelno na revizijo ustave in pristali tudi na to, da dobe oblasti tako kompetenco, ki vsebuje revizijo ustave, tako na primer na popolno prosvetno avtonomijo, ker so prišli do prepričanja, da se sedanja ureditev države nikakor ne da vzdržati. Na podlagi poročit dr. K o r o š c a in dr. Hrasnice h konkretnim sklepom, ki so bili sklenjeni v Belgradu, je predsedništvo HRSS dodalo še svoje pripombe in na podlagi teh se bodo razgovori še nadaljevali.
Nadaljni del razprave je bil posvečen ugotovitvi momenta, kedaj naj bi opozicionalni blok poklical zastopnike IIRSS v parlament. Sklenili so, da se bo to zgodilo v trenotku, ko bodo mogli napram odločujočim činiteljem in napram vsej javnosti nastopiti tako, da onemogočijo Pašiču ponovni volivni mandat
Dr. Korošec je dobil polnomoč od strani HRSS, da v primernem času pokliče določeno število poslancev v Belgrad za podporo opozicionalnemu bloku.
Zagreb, 19. febr. (Izv.) Po končani sej? federalističnega bloka so je razgovarjal val dopisnik z več člani o razpoloženju, in jc dobil vtis, da l>odo poskušali vreči vlado Nikole Pašiča tudi brez sodelovanja II. R. S. S.
Zagreb, 19. feb. (Izv.) »Slobodni dom*, piše, da obstojita dva opozicionalna bloka, eden ožji in eden širši. V ožjem bloku so Jugoslovanski klub. Jugoslovanska muslimanska organizacija in demokrati, ki bi v slučaju, da se jim pridruži še osem Nemcev in pet džemijetovcev, imeli večino od 119 proti 117 glasovom. Ker pa doslej dote kombinacije ni prišlo, bi poslala HRSS na pomoč potrebno število poslancev.
BELGRAJSKA VLADA IN MAC DONALD
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Kakor izvemo iz ministrstva za notranje zadeve, je naša viada prejela od angleške vlade zagotovilo, da tudi ona stoji na principu, da se ne vmešava v notranje zadeve drugih držav in da se torej ne bo vmešavala v zadeve naše države, razen v kolikor je to po mirovnih pogodbah in mednarodnem pravu dopuščeno in nujno. V istem ministrstvu se nam ravno ta ko zatrjuje, da Radič na svoje pismo in telegram, ki ju je ob priliki prevzemanja vlade poslal Mac Donaldu, ni od' njega dobil nobenega odgovora in da gtt tudi ne bo dobil. V ministrstvu za zunanje* zadeve mislijo z ozirom r.a to dejstvo, da sei Radič ne vrne več v London, kakor je prvotno nameraval, temveč da ostane ua Dunaju.
Podpredsednik Zveze industrijcev v Belgradu.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) V Belgradu. se par dni nahaja jx>dpredsednik Zveze industrijcev gospod Jean Pollak. G. Pollak se nahaja v Belgradu radi zahteve slovenske industrije pri sklepanju trgovinske pogodbe z Italijo. Z ozirom na to je g. Pollak dosedaj konferiral z vsemi merodajnimi či-nitelji. Danes popoldne pa sta bila g. Jean Pollak in Pavle Pollak sprejeta v avdienci pri kralju. Izročila sta mu eno aktovko. Pri tej priliki se je kralj intenzivno informiral o splošnem položaju naše kožarske in čevljarske industrije in o stanju industrije sploh. G. Jean Pollak kot poti predsednik Zveze industrijcev mu jo natančno orisal kritični jx)ložaj, v katerem se nahaja mo-mentano ne samo usnjarska in čevljarska, temveč industrija v Sloveniji sploh. V mar-kantnih potezah jc navedel kot glavni vzrok sedanje krize inozemsko konkurenco in to vsled premalo zaščite industrije po uvozni carini. G. Pollak je izjavil, da je sanacije tega važnega vprašanja mogoča samo potoni vjikonske ublažitve, oziroma obustave to
ga preplavljanja s tujim blagom potom primerne zaščitne carine. Kralj se jo zelo živahno interesiral za vsa vprašanja.
VLADNA SEJA.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Vlada je danes pred skupščinsko sejo dopoldne in tudi popoldne imela sejo. Dopoldne se je razpravljalo o zahtevah džemijeta in jih je г ozirom na to, da ne bi imela niti kvoru-ma za sprejetje rimskega pakta, sprejela en bloc. Popoldne so razpravljali o resort-nih stvareh. Minister za notranje zadeve je prečital iz Caribroda došlo brzojavko, glasom katere je v Sofiji prišlo do nekakih spopadov. Baje je več ranjenih in mrtvih. ,Vest je nepotrjena in čisto gotovo pretirana. Vlada je sklenila, da se obtožba proti bivšemu pravosodnemu ministru dr. Lazi Markoviču postavi na dnevni red parlamenta v četrtek. Za glasovanje proti obtožbi si je vlada zagotovila glasove džemijeta in smatra, da je gotovo, da Markovič ne bo izročen sodišču, tudi če se Rankovič odstrani s pristaši, oziroma če glasuje proti.
Amerika in dolgovi tujih držav.
Washington. 19. febr. (Izv.) Komisija kb tuje dolgove je sklenila, da ne bo upoštevala predloga, naj se takoj začno iztir-javati dolgovi tujih držav.
Ogrski demanti.
Budimpešta, 19. febr. (Izv.) Uradni krogi izjavljajo, da ni res, da bi angleška vlada stavila ogrski vladi kakšne pogoje zaradi izpremembe notranje ogrske vladne politike, če hoče Ogrska dobiti angleško posojilo. Angleška vlada se v notranje zadeve Ogrske ne bo vmešavala.
PADEC FRANKA.
Pariz, 19. februarja. (Izv.)— Padec francoskega franka silno vznemirja širše sloje ljudstva. Včeraj je veljalo sto francoskih frankov le še en funt šterlingov. — Splošno sodijo, da bo francoski finančni minister moral odstopiti.
ZVIŠANI DAVKI V FRANCIJI.
Pariz, 19. februarja. (Izv.) Po dolgi seji je zbornica sprejela predlog za zvišanje davkov za 10 procentov s 318 proti 254
glasovom.
NEPOTRJENE VESTI 0 PROTISOVJETSKI REVOLUCIJI.
Berlin, 19. febr. (Izv.) Tukaj so se danes razširile vesti, da je v Sibiriji nastala revolucija proti sovjetski vladi. Pojavili da so se monarhisti pod vodstvom Monikov-skega. Ruski zastopnik v Berlinu izjavlja, da na teh vesteh ni niti pike resnice.
MEJA MED POLJSKO IN UKRAJINO ZAPRTA.
Lvov. 19. febr. (Izv.) Kakor poroča
>Gazetta Lwowska«, je meja med Poljsko in sovjetsko Ukrajino zopet zaprta.
Konferenca toaitiških držav.
V Varšavi zboruje konferenca baltiških držav. Pravzaprav se posvetujejo samo Poljska, Latviija, Estonija in Finska; Litve manjka.
Položaj baltiških držav je vse kaj drugega nego ugoden. Skupaj s Poljsko tvo-
rijo barijero med zapadom in Rusijo ter slednjo delijo od Nemčije. Med Finsko in ostalimi baltiškimi državami ni meje; tu je Rusija mednje zabita kot klin. Estonija in Latvija sta miniaturni državici, le Litva šteje 8—4 milijone prebivalcev.
Finska je dežela s prav posebnimi interesi, ki se ima od Rusije najmanj bati; uživala je tudi pod carji skoroda neodvisnost. Drugače je z Estonijo in Latvijo, ki silno zožujeta akcijsko svobodo Rusije na morju.
Litva pa so nahaja v skoro nepomirlji-vem nasprotju s Poljsko. Med njima je
vilnsko in memelsko vprašanje, to je vprašanje samega memelskega ustja in proste plovitbe po reki sploh. Sicer je poslaniška konferenca skušala memelsko vprašanje rešiti, toda Litva se tej rešitvi trdovratno upira. Litva zahteva za prosto plovbo po reki, ki naj se Poljski dovoli, in za soupra-vo memelskega pristanišča od strani Poljske Vilno, katere pa Poljska brez boja nikoli ne izroči. Litva je zato čisto naravno tihi zaveznik Rusije, dočim Estonija iu Latvija — pod izvestnimi pogoji — nagibata k Poljski.
Baltiška konferenca bržčas ne privede do prave zveze; rešila se bodo povečini vprašanja gospodarske narave.
Peffitifee vesti,
-f- Iz Romea. Kmetska zveza je priredila v nedeljo, dne 17. t. m. javen politični shod v društvenem domu, kateri je bil zelo številno obiskan. Poročal jo poslanec Š t r -c i n o sedanjem političnem položaju, razložil nekoliko ogromne številke državnega proračuna, iz katerega je razvidno, da sedanja vlada nima nikakega smisla za kmetske interese, pač pa za vojaštvo in druge enake namene. Sprejete so bile resolucije proti kuluku, za avtonomno šolstvo in proti krivični razdelitvi davkov. Protestiralo se je tudi proti redukciji učiteljic-reduvnic. Izreklo se je g. poslancu kakor celemu Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje.
-f- Pašičeva vlada zopet pripravlja neko akcijo, ki je zavita v neprodirno tajnost. šušlja se o zasedbi Skadra, zraven pa razširjajo vesti o nameravni akciji bolgarskih komitašev. Na vsak način utegne proračun vojnega ministra za 1924-25 zopet zahtevati nekaj večstoinilijonskih dodatnih kreditov. Mogoče pa ima vlada s to akcijo druge namene, da utrdi svoj skrajno majajoči se položaj.
-- Iz Belgrada. Fakultetski svet belgraj-ske univerze je pozval Vojko K o p r i v n i -k a, gozd. inženjera in absol. pravnika, — sina profesorja Janeza Koprivnika v Mariboru — sedaj inšpektorja v ministrstvu za šume in rude, da prevzame honor. docenturo na gospodarski fakulteti v predmetih šumarske-ga prava in šumarske politike.
—	Poverjenike, ki so prevzeli koledarje Kmetske zveze pa še niso napravili obračuna, prosimo, naj to store takoj ali pa koledar vrnejo, sicer ne moremo postreči novim naročnikom.
—	Redukcija nradništva se vrši prav vztrajno. Tako je bil, kakor smo zvedeli, le dni reduciran tudi dr. Vinko Gregorič, primarij v ljubljanski bolnici za notranje zadeve.
—	iligijena po šolah. Od več strani pri-
lmjujo pritožbe starišev in varuhov, da se v naših šolah vse premalo gleda na higijeno dece. Posebno malo so pazi na najpotrebnejše snažen je in pa zračenje učnih prostorov, ki se zjutraj zakurijo in morajo biti otroci v tem zaduhlein zraku cel dan zaprii. Toliko v pojasnilo lrterodajnim krogom.
—	Komite za prevzemanje Južne železnice jo nn vlogo mestnega magistrata ljubljanskega odločil, da se za prevoz trupla pokojnega pesnika Josipa Stritarja iz Rogaške Slatine v Ljubljano odpadajoča vozarina v znesku Din 5400.20 opusti.
-— Katoličani v Skadiu. Skader je središče albanskih kaloličauov, dasiravno šteje mesto poleg 15.000 muslimanov in 732 pravoslavnih vendar le 7091 katolikov. V Skađru je sedež katoliškega nadškšofa ш apostolskega delegata ter katoliških vzgojevališč in šol. Frančiškani imajo tu osnovne šole in nižje gimnazije, jezuiti tehnične šole in višje gimnazije. Duševna in gmotna beda tamkajšnjega prebivalstva je velika in misijonsko delo zahteva zuatnih sredstev.
—	Kraljeva vila ob Plitviških jezerih. — Po begrajski vesteh namerava kralj ob Plit-viških jezerih kupiti večje zemljišče, kjer si zgradi vilo.
—	Nov način sboljševanja plač državnih nameščencev. Državni nameščenci, ki pošiljajo svoje otroke v šolo, dobivajo za otroko po 5 dinarjev rodbinske doklade na dan. To sicer ni veliko, toda vendar nekaj za državnega uslužbenca, ki le z največjo težavo pošilja svoje otroke v šolo. Vendar pa mora biti uradnik, ki hoče dobiti doklado za otroka, zelo pazljiv pri izbiranju šole za svojega otroka. Marsikateri oče bi rad čim hitreje izšolal otroka in ga pošlje v ta namen v zasebno trgovsko šolo (v Ljubljani v Gorazdovo ali Krištofovo), toda te šole kar naenkrat delegacija financ ne prizna več kot šole, ampak le kot zavode, ki imajo pravico dajati le in-strukcije in ukaže ustaviti rodbinske doklade za otroke, ki hodijo v te šole. Posebno vestni računski oddelki pa z ozirom na to odredbo niso le ustavili nadaljno izplačevanje doklad, ampak so celo iztirjali doklade, ki jih je prejel uslužbenec v prejšnjih mescih. V enem, nam znanem primeru, so odtegnili uraduiku, ki pošilja otroke v tak trgovski tečaj, naenkrat, brez kakih obrokov, doklado za 6 mesecev nazaj in v svoji veliki gorečnosti so odtrgali doklado celo za čas, ko otrok še ni bil na tem tečaju ampak še na meščanski šoli. O tem, če gre otrokom na zasebnih trgovskih šo'ah rodbinska doklada ali ne, bo odločevala končnoveljavno generalna direkcija državnega računovodstva in zato bi bilo želeti, da merodajni krogi tej direkciji pojasnijo, da je krivica, ako se odtegujejo iu nazaj iztirjavajo rodbinske doklade ravno tistim državnim uslužbencem, ki bi radi v čim krajšem času končali šolanje svojih otrok in ki nimajo sredstev za dolgoletno šolanje.
—	Vinski vzorčni sejem v Semiču se vrši dne 13. marca v Teliki dvorani društvenega doma.
—	Za godbe. Podpisani namerava izdati za godbo razne skladbe po narodnih motivih in sicer: ouverture, valčke, koračnice, pesmi itd., ako bi se prijavilo dovolj abonentov. — Skladbe bi bile tiskane v glasovih za poedine instrumente ter ne bi bile dražje kot so slične muzikalije v inozemstvu. — Godbe, katere bi bile voljne naročili se na te skladbe, naj se blagovolijo prijaviti pri: Ivanu Ocvirk, kapel-nik, Sinj, Dalmacija.
Nnznnnemn dobrotnika za velikodnšen
dar 2087 50 Din po g. Vojtehu Hybašku za naše revčke v zavetišču sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano povrni Bog stotero t
—	Prvo glavno zborovanje zagrebške zdravniške zbornice. 17. t. m. se je otvorilo v Zagrebu prvo glavno zborovanje tamkajšnje zdravniške zbornice. Predsednik dr. Htlhn je v svojem govoru razpravljal o načelu, ki ga zastopa socialno ministrstvo zlasti sekčni načelnik vseučiliški profesor dr. štampar, da imej vsak državljan v vseh slučajih pravico do popolnoma brezplačne zdravniške pomoči. Dr. Hiihn je v svojih izvajanjih prišel do zaključka, da je to načelo v naši državi zaenkrat neizvedljivo.
—	Zračni promet Pariz-Bukarešt-BelgraA Iz Patičeva je minolo soboto odletelo prv« potniško letalo črte . Franeo-Rumaine« v Bu karešt in Pariz.
—	Potresno gibanje v Dalmaciji. Potresno gibanje v srednji Dalmaciji, katerega sre-disčše je Šibenik, se nadaljuje v lahkih stres-ljajih, Id se pojavljajo skoraj dan za dnem. V šibeniški dolini opažajo, da se morje ob vsakem potresu zniža in zopet dvigne za približno pol metra. Ker ie ta pojav navadno znanilec večjih potresov, živi prebivalstvo v velikem vznemirjenju.
—	Jugoslovansko—ameriška paroploma družba. Londonska brodarska družba Baburi-ca in drug je v zvezi s splitskima brodarskima podjetjema Petrinovič in Banac ustanovila novo prekomorsko plovbeno družbo pod naslovom >Jugoslovan?ko-ameriška plovba«. Začetna glavnica znaša 200.000 funtov šterlingov, ki se poviša z izdajo delnic. Novoustanovljena družba je te dni kupila devettisočtonski parnik, ki mu je dala ime ^Marija Petrino-vič«; vrše se pogajanja za nakup nadaljnih novih modemih prekomorskih parnikov od angleških in ameriških ladjedelnic.
—	Struge na Dolenjskem. Vlomilci so sfe zadnji čas oglasili tudi pri nas. V.omljeno je bilo v noči od 14. na 15. t. m. pri Francetu Nose v Kolenčivasi št. 10. Tatovi so bili predrzni in so vlomili železno omrežje pri oknu. Vlomilci so odnesli 4 moške obleke, 1 suknjo, 6 »moških srajc, 1 par ženskih čevljev, 1 dežnik, 1 par zlatih uhanov, 2 zlata prstana, 1 nikeljnasto uro in 1 zlato uro z verižico, 2 svilena naglavna robca, 1 volneno odejo ter raznega manufaktuvnega blaga (22 m). Posestnik je oškodovan za 8500 Din. Svari se pred nakupom teh stvari.
—	Ženo vrgel v vodnjak. V Mandičevcu pri Djakovu je kmet Konig iz ljubosumnosti vrgel svojo ženo v vodnjak, kjer jo je odkrila njena lOletna hčerka. Sprva so mislili, da se je zgodila nesreča ali samoumOr; kasneje je pa oblast dobila ovadbo, da se je izvršil zločin, nakar so KOniga aretirali. Konig je naj prej tajil, nato pa zločin priznal.
—	Rnzne nesreče. V tovarni zlatnin in sre* brnin >Zlatarka« v Celju je padel vajenec Va-lentinič Viktor na ledni poti in se močno poškodoval na glavi. — Pri kr. šumski upravi v Kostanjevici je hlapec Ivan Iierin prišel vsled padca med konje in se težko poškodoval na rokah in nogah. — Pri Rudolfu Kiffma-nu, stavbeniku v Mariboru, je sekač Napotnik Anton padel in si zlomil več reber.
—	Neznan vlomilce je vdrl v stanovanje Marije Koroščeve v Kokoričih. Odnesel je nekaj zaseke, masti in mesa, nekaj obleke, odejo in pregrinjalo v skupni vrednosti do 3000 Din.
—	Izgnan je za nedoločen čas iz ljubljanskega in mariborskega policijskega okrožia 27 letni Mirko Verčon iz Vipave.
Edmund About:
42
Kralj gora.
Iz francoščine prestavila K. Hafner.
Nisem smel zgubiti niti trenotka; minute eo bile zlate. Vzel sem njegovo pištolo in sem jo vrgel v prepad. Pograbil sem njegovo bodalo in sem ga hotel vreči za njo, ko sem so spomnil, da lahko z njim režem rušo. Moja velika ura je kazala enajst. Ugasnil sem oba ognja smolnatega lesa, ki sta razsvetljevala našo mizo; luč bi bila lahko opozorila kralja. Bilo je lepo. Luna je' zelo medlo svetila, toda zvezd je bilo brez števila; bila je noč kot nalašč zame. Narezal sem rušo v dolgih trakovih. ,Vse je bilo pripravl jeno v eni uri. Ko sem jo nesel k studencu, sem se zadel z nogo ob Vasilija. Vstal jo s težavo in me kar iz navado vprašal, če kaj rabim. Izpustil sem svoje breme, se vsedel poleg pijanca in ga prosil, naj pije še enkrat na moje zdravje. >Da,< je rekel, »žejen sem.« Napolnil sem mu zadnjikrat bakreno čašo. Spil je polovico, skušal vstati, padel na obraz, iztegnil roki in se ni več premaknil. Stekel sem k svoji zavnri in čeprav sem bil novinec v tej Btvari, sem v petinštiridesetih minutah trdno zamašil potok. Šumu padajoče vode je sledila globoka tišina. Ustrašil вет se. Mislil sem si, da ima kralj gotovo rahel spanec, in da ga bo ta tišina nemara vzbudila. V zmešnjavi misli, ki me je napadla, sem se domislil prizora iz Sevilskega brivca, kjer se liartolo zbudi, ker ne sliši več glasovirja. Splazil sem se ob drevju do etopnjie in H'1 m z očmi prelete! Hadži Stav-tosov kabinet. Kralj je mirno spal na strani svojega čibudžija. Priplazil sem se »koto do njegove smreke in sem napel ušesa;
vse je spalo. Vrnil sem se k svoji zatvorni-nici preko mlake ledeno mrzle vode, ki je narastla že do mojih gležnjev. Nagnil sem se nad prepad.
Gorski hrbet se je zrcalil nepremično. Od časa do časa sem opazil nekaj duplin, kjer je stala voda. Dobro sem si jih zapomnil; na ta mesta bom lahko stopil z nogo. Vrnil sem se v šotor, vzel škatijo, ki je visela nad mojo posteljo in sem jo obesil čez ramo. Ko sem šel mimo kraja, kjer sva obedovala, sem pobral kos kruha in kos mesa, ki ga voda še ni zmočila. Stlačil sem te reči v svojo škatijo za jutrajšnji zajutrek. Zavora je dobro držala, veter je posušil mojo pot; v dveh urah je bilo vse pripravljeno. Za vsak slučaj bi bil rad vzel s seboj Vasilijevo bodalo. Toda bilo je pod vodo in nisem hotel izgubljati časa z iskanjem. Se-zul sem svoje čevlje, jih zvezal skupaj s trakovi in jih obesil čez ramena na jermena svoje škatlje. Končno, ko sem oskrbel vse, pregledal zadnjič svoje delo in vrgel poljub proti Atenam in Marijani, sem stegnil eno nogo čez rob, prijel z obema rokama vejo, ki je visela čez prepad in podal sem se na pot pod božjim varstvom.
Bilo je težko delo, bolj težko kot sem si zgoraj predstavljal. Skala, ki se je le slabo posušila, mi je vzbujala neko vlažno-mrzlo čuvstvo, kot bi se bil dotikal kače. Slabo sem presodil razdaljo in oprijemali-šča so bila bolj redka, kot sem mislil. Dvakrat sem zgrešil pot in zavil preveč na levo. Moral sem se vrniti preko neverjetnih zaprek. Večkrat sem zgubil upanje, toda nikdar me ni zapustila volja. Zmanjkalo mi je stopinje; imel sem senco za vrbo in padel sem petnajst ali dvajset čevljev globoko in se grabil z rokama in s celim truplom ob gorski hrbet, ne da bi se mogel kam
oprijeti. Korenina figovega drevesa me je zgrabila za rokav; še sedaj vidite tukaj sledove. Nekoliko dalje se je splašil ptič, ki je čepel v svoji duplini in prhnil tako hitro mimo mojih nog, cia bi bil od strahu kmalu vznak padel. Stopal sem po nogah in rokah, posebno še po rokah. Roke so bile razpraskane in čutil sem, kako so se mi tresle vse mišice kot harfine strune. Moji nohti, so bili tako razbiti, da jih nisem več čutil. Morda bi bil imel več moči, če bi bil zamogel premeriti pot, ki sem jo še me! pred seboj; toda kadar sem obrnil glavo, se mi je začelo vrteti in zbal sem se, da ne padem v globočino. Da si ohranim pogum, sem vzpodbujal samega sebe: govoril sem glasno skozi svoje stisnjene zobe. Rekel sem si: Še eno stopinjo za mojega očeta! Še eno za Marijano! Eno za presenečenje tolovajev in na Hadži Rtavrosovo jezo k
Končno sem sta! na precej široki plošči. Zdelo se mi je, da so tla spremenila barvo. Stisnil sem nogi, se vsedel in lahno obrnil glavo. Bil sem samo deset korakov oddaljen od potoka; dosegel sem rdečo skalo. Razsežna prostornina, z malimi kotanjami, v katerih je stala voda, mi je dovoljevala, da sem se nekoliko oddahnil. Izvlekel sem svojo uro; bilo je šele pol treh. Meni se je pa zazdelo, da je moja pot trajala že tri noči. Potipal sem se, če imam še cele roke in noge; na takih potovanjih vemo vselej, kdo odide, nikdar pa ne, kdo pride. Imel sem srečo; bil sem le na nekoliko mestih pomečkan in razpraskan. Najbolj bolan je bil moj plašč. Dvignil sem svoje oči kvišku, ne zato, da bi že hvalil Boga, temveč da bi videl, če se kaj premika nad menoj. Slišal sem le kapljice vode, ki so kf.pale čez mojo zatvornico. Vse je šlo dobro; za hrbtom sem bil varen; pred
seboj sem imel Atene; torej zbogom, kralj goral
Hotel sem skočiti v sotesko, ko se jo nekaj sivkastega dvignilo pred menoj in začul sem najbolj divje lajanje, ki je kdaj odmevalo ob tej uri. Vidite, gospod, delal sem račune brez psov svojega gostitelja. Ti človeški sovražniki so se vedno gonili okoli taborišča in eden izmed njih me je zavohal. Ne morem vam popisati, kaka jeza in kako sovraštvo me je prijelo; s tako silo ne zaničujemo nerazumnih bitij. Raje bi bil stal nasproti volku, tigru ali belemu medvedu, ki so plemenite živali, ki bi me bile pač požrle, pa ne izdale. Zveri love zase; toda kaj naj rečem o teh grdih psih, ki so me hoteli grozovito raztrgati, da po-dvorijo staremu Hadži Stavrosu. Preklinjal sem jih; dajal sem jim najgrša imena; toda naj sem počel kar sem hotel, pes je bil glasnejši kot jaz. Spremenil sem svoje obnašanje; poizkušal sem z lepimi besedami; nežno sem ga nagovarjal grški, v njegovem materinem jeziku; imel je en sam odgovor na vse moje prigovarjanje in ta odgovor je pretresal ozračje. Prišel sem na novo misel: obtihnil sem; obtihnil sem; tudi on je obtihnil. Vlegel sem se v mlakužo; raztegnil se je ob skali in renčal med zobmi. Napravil sem se kot bi spal; tudi on je spal. Lahno sem se spustil v potok; poskočil je in ni mi preostalo drugega, kot da sem se vrnil na svoje mesto. Moj klobuk je ostal med rokami ali pravzaprav med zobmi mojega sovražnika. V hipu je bil podoben močniku, marmeladi ali omaki. Ubogi klobuk! Obžaloval sem ga; zamislil sem se v njegov položaj. Ce bi sc bil zamogel izmuzniti z nekoliko ugrizi, bi 8i ne bil premišljal dosti; toda te zverine ne ubijajo samo človeka, one ga požrof
—	Umrl Je v Pragi vseučiliški profesor dr. Jan Deyl, sloviti specialist za očesne bolezni, član raznih znanstvenih korporacij in ustanovitelj Deylovega zavoda za slepce.
—	Izseljevanje Poljakov na Francosko. Zadnji čas se Poljaki trumoma izseljujejo v Francijo, kjer je sedaj že do pol milijona poljskih izseljencev. Povečini so to poljski delavci in rudarji.
—	Žalostna posledica spiritizma. Na Dunaju sta vzbujala precej mesecev veliko pozornost spiritistična medija Viljem in Rudolf
Schneider. Proizvajala sta stvari, ki so veljale doslej kot neverjetne. To je ravnatelja velike umobolnice na Steinhofu pri Dunaju dr. Holuba zapeljalo, da je oba medija vpeljal tudi v znanstveno družbo. Nedavno pa so zdravniki, ki so se s produkcijami obeh medijev nekoliko natančneje pečali, ugotovili, da sta oba medija navadna sleparja. Razkrinkanje obeh medijev pa je na dr. Holuba tako vplivalo, da ga je vsled razburjenosti zadela kap.
—	Kaj je umetniško delo. Znan profesor civilnega prava je pojasnjeval slušateljem, kaj je umetniško delo. »Poslušajte, gospodje,« je dejal. »Peljal sem se s Holand-skega, kjer se mi je posrečilo dobiti lepo porcelansko posodo, namreč skledo za juho. Na meji mi je dejal carinski uradnik: »Umetnina. Jo moram zacariniti !< »Pa menda vendar ne, saj je le kuhinjsko orodje, ki se potrebuje v slednji družini k — »Nikar me ne imejte za norca,« je pripomnil carinski uradnik, »saj ima luknjo I« — Zdaj sem gi skledo bolj natanko ogledal in opazil, da ima na dnu res luknjo, tako da bi iz nje vsa juha iztekla. Bilo je vse zastonj, moral sem plačati carino. >Ali zakaj?« sem še vprašal uradnika, mar mislite, da je skleda umotvor?« — »Predmet, ki se ne more rabiti za nobeno reč, je umetnina!« je pojasnjeval uradnik. »Evo vam definicije, gospodje« je sklenil profesor evoje predavanje.
Primorske mme.
p Zopet Marezige. Minolo soboto je zapustilo koprske zapore sedem mareziških mla-deničev ki so bili zaprti zaradi raznih dogodkov o priliki zadnjih volitev. Po fante so prišli njihovi starši ter so se v njih spremstvu vračali proti domu. Pri Vnganelu je pa fante čakala gruča tamkajšnjih slovenskih fašistov, ki so začeli nanje brez najmanjšega povoda streljati in metati kamenje. Marezinski fantje so se komaj rešili v vas. Naslednji dan so lanije napad naznanili orožnikom v Marezigah. Ti so nato zaslišali vaga"elske fašiste, ki so seveda vso krivdo zvrnili na mareziške fante. Orožniki so nato fašiste izpustili, vse mareziške fante pa znova zaprli. To je povzročilo med Marezičaui nepopisno razburjenje in žalost. Oče enega izmed fantov se je hotel iz žalosti obesiti. Ženske in otroci so jokali. Nato se je zbralo 30 mož, ki so odšli k orožniškemu poveljniku v Koper, kateremu so opisali ves dogodek. Poveljnik je bil mož na svojem mestu ter je ljudem zagotovil, da bo takoj poskrbel, da se fantje izpuste na svobodo in da bodo napadalci kaznovani. Opozoril jo tudi, da naj se v podobnih slučajih obručajo vedno naravnost nanj in ne na podrejene postaje.
p Postojnska jama. Italijansko vojaštvo je te dni prebilo predor, ki je dolg 7 km in veže postojnske jame s Črno jamo. Predor se imenuje po predsedniku italijanskega Tou-ring kluba »Bertarellijev predor«.
štajerske novice.
š Poročil se je dne 18. februarja v Ljubljani g. Drago Čeb, železniški uradnik v Mariboru, z gdč. Marico Žabkar, učiteljico v Središču.
IZ PTUJA.
Poroka. Poročil se je g cand. iur. Janko Šegula z gdč. Rozmanovo.
Tudi rcdukcija. Skoraj vsi slovenski listi so svojčrs pisali o vpokojitvi žundarmerijskega majorja Ferenčaka, ki je bil nastavljen v Ptuju. Nekaj časa je vodil posle g. žandar. kape-lan Peteln, ki pa je bil pred kratkim premeščen v Ljubljano. Na Ferenčakovo mesto je nato stopil srbski major, ki je sedaj žand. komandant ptujskega okraja. Nimamo nič proti gospod* majorju, če zna slovensko, kajti kdor izmed oficirjev hoče služiti v Sloveniji, mora razumeti in obvladati slovenščino. Vprašamo samo, ali je bilo potrebno pošiljati zdravega oficirja v pokoj in nastaviti drugega? Ne mislite, da naše ljudstvo tega no vidi, vse dobro opazuje in molči. Prišel pa bo čas, ko bo govorilo I
Imeli smo v Ptuju veliko pionirskega in saperskega materijala, ki je dobro služil tudi ob raznih povodnjih, ko so morali vojaštvo poklicati k rešilni akciji. Danes? Vse je odšlo v južne kraje, lo nekaj čolnov še sameva pri železniškem mostu ob Dravi. Pravijo, da dobimo v Ptuj moderen materijah Obljub je bilo 2e veliko.
Se ena redukcija. Rcducirali so tudi davčnega eksekutorja. Sedaj pa ne bo več ekse-kucijl Še več jih bo, ker hočejo polagoma ta posel naprtiti finančni kontroli.
Podružnica Jugosl. Mntico je imela v so-buio 16. i. m. svoj ieini občni zbor. Izvoljen je bil zopet stari delavni odbor.
Dva jubileja. Narodna Čitalnica bo praznovala lclos 60 lelnico svojega obstanka. Slov. pevsko društvo, ki se ie razvilo iz uevsketia
zbora Narodne čitalnice, pa svojo štirideset-letnico.
Umrl jo dne 15. februarja v 46. letu vinogradnik v Podlehniku in posestnik na Vi-čavi pri Ptuju g. Gottfried Lach. — V Ptuju pa je umrl kleparski mojster g. Šumenjak, ki jo hil več let zaposlen v mestni plinarni. — Umrla jo gospa Papel, žena starega občinskega stražnika na Bregu.
ШтптШ
g Stara pota. Kakor smo že včeraj omenili, je nastopila za dinar reakcija, ki je zavzela vse večjo dimenzije, kot smo mislili. In sicer v kratkem času. Na včerajšnji curiški predborzi je notiral dinar 7.40, ob sklepu je padel na 7.25, po sklepu še nižje. Zagrebško borzo se je polastila prava panika. Borzni komisar je zaprl borzo z utemeljevanjem, da so hoteli borzijanci dinar umetno vreči k tlom. — Tako se borza nI vršila. Popoldne so no-tirali v prostem prometu: Italija 852.50—360, London 355—359, Pariz 335—359, Praga 238 in dalje, Dunaj 0.1175—1190, Curih 1430 do 1440, Newyork 82—82.50. — Vse čvrsto.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 325—330 Din, oves 240—245 Din, kruza 240—250 Din, pšenična moka št. 0 310 Din. Tendenca zelo slaba.
g Konkurz. V konkurz je prišla firma »Adrija« mednarodna transportna in komisijska dražba z o. z. v Ljubljani.
g Fpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: Administrator, podjetje za administracijo hiš in nepremičnin, e.Montiranje terjatev posredovanje kreditov itd. družba z om. zav. Ljubljana; Kovačič & Japelj, trgovina z mešanim blagom, Ljub'jana; Kovinska industrija R. Nipič in drugovi, dražba z o. z.; Mlekarna in trgovina z mešanim blagom Anton Vajdič in drag, Ptuj. Izbrisale so se nastopne firme: Ka Ika, mehanična tovarna pletenin, družba z o. z., Kranj; Kranjska aprovi-zacijska družba z o. z. v Ljubljani v likvidaciji; Hieng & Rus, nakupovanje, proizvajanje in prodajanje lesa in lesnih izdelkov, Rakek.
g Vpisi v sadruini register: Planšarska zadruga na Češnjici, reg. zadruga z om. zav., Češnjica v Bohinju; »Klavnica«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Guštanju; »Pa-nonija«, osrednja gospodarska zadruga v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo; Hranilnica in posojilnica v Predosljlh, r. z. z o. z. registrovana zadruga z omejeno zavezo.
g Produkcija tobaka na Balkanu. Leta 1923. je znašala produkcija tobaka v Jugoslaviji 21.000 ton, v letu 1922. pa 9700 ton, v Bolgariji 44.000 ton, 1. 1922. samo 22.000 ton.
g Zvišanje glavnice. »Metra«, združene tvornice trakov in pramen d. d. povišuje delniško glavnico od 4,500.000 Din na 5 milijonov dinarjev, oziroma na 7,500.000 dinarjev. Slograd, slovenska gradbena in industrijska d. d. od 300.000 dinarjev na 500.000 dinarjev, ta glavnica se sme po sklepu občnega zbora brez predhodne državne dovolitve zvišati na 2,300.000 dinarjev.
BORZA.
Zagreb, 10. febr (Izv.) Prost promet. Italija 3.50—3 55, London 855—ЗвО, Newyork 82- 82.50, Pariz 3.35-3.40, Praga 2.38, Dunaj 0.1165-0.1190, Curih 14.10—1415. — Borza je bila sistirana. Ves denar brez robe.
Curih, 19. febr. (Izv.) PeSta 0.02, Italija 24.75, Berlin 0.000000128, London 24 80, Newyork 577.50, Pariz 24.05, Praga 16.70, Dunai 0.0081, n.-a. krona 0.0081, Bukarešt 3, Belgrad 7.25.
I	pnyi.ro
lj V. delavski večer se je vršil včeraj v Rokodelskem domu ob zelo številni udeležbi krščanskosocialne delavske mladine. Predaval je tovariš žužek, nakar je sledila nadvse živahna debata. Naglašalo se je zlasti, kako moderna demokracija s tiskom, splošno volivno pravico in vsemi svojimi svoboščinami stoji izključno v službi kapitala in da vsled tega rešitev družbe n e leži v sodobnem demokratizmu. Prihodnjič predava tovariš Mate U j e v i ć o socialni demokraciji. Delavski večeri so poslali središče novega krščanskosocialncga pokreta.
lj Shod somišljenikov SLS za šolski okraj se je vršil snoči v Krekovi prosveli. O komunalni politiki sta poročala občinska svetnika dr. Rožič in Mozer. Občinski svetnik dr. Rožič je obširneje razpravljal o projektu elektrarne ter o občinskem proračunu, občinski svetnik Mozer pa o zadevah pogrebnega zavoda ter o mestnih vožnjah. Po poročilih se je razvila daljša debata in se je izrekla soglasna zaupnica klubu občinskih svetnikov SLS s pozivom da nadaljuje svoje delo po dosedanjih smernicah.
lj Demokrati m usluSbencl cestne električne železnice. Včerajšnje »Juro« je napadlo ljubljanskega župana, češ da jo dovolil uslužbencem cestne električne železnice odpis davščine na nočni obisk gostiln. Da pokažemo ljubezen liberalcev do delovnih slojev, prinašamo sledeče pojasnilo: Strokovna organizacija, ki "i politična, se je obrnila na g. župana s prošnjo, da dovoli odpis davščine na nočni obisk v gostilni »Vista« na Zaloški cesti, ki je najbližja stajališču cestne električne železiice. Enako udobnost uživa že peronska restavracija na slavnem kolodvoru, kjer so
železničarji, ki prihajajo po končani službi na malo okrepčilo, oproščeni davščine. Vsak so-cijalno čuteč človek razuino ta socialen korak župana, samo ljubljanski deinokratje nimajo sočutja do ljudi, ki si po svoji naporni službi, ki konča še-le po 10 zvečer, poiščejo skromnega okrepčila. Uslužbenci cestne električne železnice smo hvaležni »Jutru«, da je odkrilo ljubezen demokratov do delovnih slojev. Žalostno pri vsem tem je, da gospodje svoje-časno, ko so Ime'.i še večino v občinskem svetu, niti pogodbe med železnico ln občino niso najmanje poznali in so prepustili usodo uslužbencev milosti in nemilosti dunajski židovski družbi. Ljubljanskim demokratom kličemo: Zanemarili ste svoje dolžnosti prej, ko ste imeli moč, ne ovirajte vsaj dela sedanje večine občinskega sveta, ki se resno trudi, da zboljša naše službeno razmerje. Toliko v vednost delovnim slojem Ljubljane, da bodo znali poplačati to ljubezen ljubljanskim demokratom. — Uslužbenci cestne električne železnice.
lj »Dve neverjetni zgodbi na magistrntu.« Pod tem naslovom je magistratni dopisnik — višji uradnik — priobčil v včorajšnjem »Jutru« očitek županu, da je razdelil brezplačne vozovnice med občinske svetnike. Po naših informacijah je stvar tale: Ljubljanski župan dobi vsako leto od mestno električne železnice 5 brezplačnih voznih listkov, ki jih razdeli med one, katero spozna vrednim in potrebnim. Le naravno je, da jih je oddal tistim občinskim svetnikom, ki so oddaljeni ter žrtvujejo veČino svojega prostega časa delti v blagor mestne občine. Radi zanimivosti omenjamo, da so dosedanji imejitelji teh vozovnic res bili višji uradniki, od katerih pa niti eden ne stanuje več kakor 10 minut od magistrata.
lj Poročil sc je včeraj v stolni cerkvi sin uglednega večletnega županu Jakob Plut, predsednik Orla v Semiču z gdč. Marijo S t a -riha. Poročal ju je bivši semiški kaplan, sedaj stolni vikar ljubljanski. Obilo sreče!
lj Mesto venca na krsto pokojnemu honorarnemu profesorju dr .Bogomilu S e n e k o -
v	i č u so zbrali univerzitetni nastavniki vseh fakultet 1.170 dinarjev za podporo siromašnim slušateljem ljubljanske uinverze.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 10. do 16. februarja 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 24, mrtvorojeni 1; umrlo je v tem času 31 oseb, od tega 7 tujcev. Vzrok smrti je v 2 slučajih življenska slabost, v 3 jetika, v 3 pljučnica, v 1 škrlatinka, v 2 zastrupljene rane, v 8 srčna hiba, v 3 rak; ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 10. do 16. t. m. je bil v LJubljani naznanjen 1 slučaj škrlatinke, 2 slučaja trebušnega legar-ja, 1 koz noric. 1 dušljivega kašlja.
lj Diskretni posli. Pred deželnim sodiščem se je vršila včeraj precej zanimiva obravna- ; va proti babicama Alojziji Stržinarjevi in Frančiški Grilovi, ki sta bili obtoženi, da sta se pečali s splav Ijanjem. Naved o se je več slučajev in je bilo zaslišanih okrog 10 prič, ki so izpovedale po večini obtežllno. Po dolgi razpravi je bila Stržinarjeva obsojena na en mesec ječe, mora plačati stroške in takso 50 dinarjev, Frančiška Grilova pa je bila op;o-ščena.
lj Tatvina v Knaflovi ulici. Neznan tat je vlomil v etanovanje Josipa Suchyja v Knaf o-
vi	ulici in mu ukradel žaket obleko, površnik, k!obuk in žepno uro v skupni vrednosti 12.000 dinarjev.
lj Pačite! Po Ljubljani in mon'a tudi po bližnjih mestih hodita dve neznani osebi in nabirata milodare za Rdeči križ in to brez vsakega pravega pooblastila.
Cerkveni vestrik.
c Marijanski kongres. Prva seja popravljalnega odbora, h kateri so nekateri gospodje že dobili vabila in bi se imelo vršiti danes, se mora iz nepredvidenih vzrokov preložiti nf pozneje.
Socialni vestnik.
s Stalislika o izseljevanja iz Jugoslavije v letn 1923. Izseljenski komisarint v Zagrebu je izdal podrobno statistiko o izseljevanju iz kraljevine SHS v minolom letu (glej ljubljanski Uradni list dne 19. febr. 1924, št. 13). Izselilo se je iz: Srbije 582, Vojvodine 3970, Črne gore 225, Hrvatske in Slavonije 2538, Dalmacije 1165, Slovenijo 779, Bosne-Hercegovi-ne 111, skupaj 9370 oseb, od tega 5717 moških in 3653 ženskih. Po poklicu je bilo 910 kvalificiranih delavcev in 86 kvalificiranih delavk, nekvalificiranih delavccv 1703 in 1713 nekvalificiranih delavk, poljedelcev skupaj 2781, svobodnih poklicev 210 moških in 347 žensk, nepridobivajočih svojcev (starcev, žena, otrok) 1620. Po veri je bilo 7873 rimokntolikov, 1367 srbsko-pravoslavnib, 40 grkokatolikov, 79 evan-gelijcev, 8 muslimanov, 3 židje. Po narodnosti je bilo 1248 Srbov. 3711 Hrvatov, 739 Slovencev, 22 drugih Slovanov, 2322 Nemcev, 1100 Mažarov, 137 Romunov, 22 drugih narodnosti. Pismenih je bilo med izseljenci 8018, nepismenih 1322. Izselilo se je 4130 izseljencev v Združene ameriške države, 717 v Kanado, 1535 v Brazilijo, 2721 v Argenlinijo, 46 v Chilc, 72 v ostale ameriške dežele, 7 v Južno Afriko, 135 v Avstralijo, 4 v Novo Zelandijo, 8 v ostale dežele sveta. Posestvo v domovini ima 5058 izseljencev, prodalo je posestvo 735 izseljencev, brez posestva je 3577 izseljencev. Selijo se 8801 prvič, 445 drugič, 97 tretjič. 26 čelrlič. 7
večkrat. Razlog selitve je za 8797 Izseljencev
gospodarski, zu 573 drug. Zagotovljen zaslužek v novem kraju je imelo 7348 izseljencev, 2022 jih jc šlo nn dobro srečo.
izpred sodišča.
MBNIKAR IN DR. ŽERJAV C0NTKA DR. GORŠIO.
Med naslovno omenjenimi gospodi »e je vnel osler spor, kuleregu so prenesli končno v javnost v raznih člankih in poslanih v »Jutru« in v »Narodnem Dnevniku«. Dr. Gorši-ču se se očitale odnosno nninigavule ruzua nerodnosti, nakar jc dr. Goršič odgovarjal in spravil marsikaj v janosl, kar bi se sicer 110 bilo zvedelo. Očitalo se je dr. Goršiču gledo skrbstva dr. Ora/.nove zapuščine, glede uprave invalidskega odseka in stanovanjske zadeve. »Jutro« jo napovedalo dr. Goršiču boj, ki ga je začelo s takozvano vivisekdjo (to je raz-telesenje pri živem telesu). Povod sporu jo dalo svoječasno gradbeno povelje za Delniško tiskarno, katero povelje pa je bilo kasneje razveljavljeno, ker se je stanovanjsko sodišče uverilo, da ni bilo umestno. Dalje se je Goršiču očitalo, da se je bolj zanimal za pred-meto zapuščine pok. dr. O r a ž m a, ki' še danes ni izročena plemenitemu namenu. Dr. Goršič je dobil od upravnega odbora dr. Oraž-move zapuščine spričevalo, da jo bilo njegovd postopanje kot oskrbnik zapuščine popolnoma pravilno. Senat je po dolgem posvetovanju ugotovil, da gre v tem slučaju, za preganjanje, ki ga je naperil dr. Žerjav proti Goršiču, ker se je hotel nad njim osvetiti za drznost, ker je ta iskal o njem razne informacije. Dopustili so se nekateri novi dokazni predlogi in se je v to svrho obravnava proložila na nedoločen čas. Ribnikarju je očital dr. Goršič, da ga je on začel vivisecirati, nazval ga je pre-pravičnega šefa in dejal, da jo organiziral proli njemu gonjo invalidov, da je nestrpno čakal njegovega padca in da naj mu pove, ali je za plotom ali ne in, da je povzročil napade v «Jutru«. Tudi v tem slučaju je nastopil dr. Goršič dokaz resnice, predlagal razne priče in spise, kar je senat pripustil in je bila tudi ta obravnava preložena nn nedoločen čas in bomo svoječasno poročali, kako se bo pravda končala.
Pa se dajmo šturmat! Sprla sta se v Šmarju po|;. Janez Bučar in France Kramar in si< cer zaradi nekega hloda, ki je padel preko meje. France Kramar, ki je precej hud človek, kar prizna sam, posebno če ga kdo ujezi, je pograbil »krepelce«, v resnici čvrst kol, in začel šturmat Ručnrja, ki se je branil s sekiro in ga ranil nn hrbtu. Bučar je bil obsojen radi prekoračenja dopustne mejo silobrana ua 10 dni zapora, mora plačatia stroške in pa 50 Din takse.
Bogat tat. Ivan Bekar, posestnik v šked» nju pri Trstu, kjer ima hišo in vinograd, vredno 100.000 lir, je hil obtožen, da je kot zidarski polir pri Zalokarju in Novaku povodom raznih popravil, ki jih je izvrševal z več delavci, ukradel plošče za štedilnike, deske in parkete v vrednosti do 1800 K. Bekar je razun tatvine desk vse priznal in bil obsojen na tri tedne težke ječe.
Faznaniia.
Starešinski sestanek se vrši danes ob 8. v dvorani Akademskega doma. Referlra več strokovnjakov o elektrifikaciji Ljubljane. Vabljeni starešine in akademiki, goelje dobrodošli! — Predsednik.
Diskusijske večere o perečih vprašanjih boeb) prirejala odslej skupno Slov. kat. akad. starešinstvo In Prosvetna zveza. Prvi teh večerov so vrši v p<-4> tek 22. t. m ob 8. v dvorani Akademskega domn. Predava univ. prot. A. Ušeničnik o bistvu socialnega vprašanja.
V prosveti K rakovo—Trnovo je nocoj ob trt« čelrt na 8. predavanje s skioptičniml slikami.
Natečaj. Uprava Ljubljanskega velesejma ги» pisuje dve nagradi za najboljša plakatna osnutka in sicer prvo v znesku Din 1500 in dnigo Din 1000. Osnutek za plakatni format 63 krat 05 cm pripravljen za tri- aH štiribarven tisk. Osnutke je vposlati do dne 1. marca tek. leta na velesejmski urad zapečatene in opremljene s šifro. Vse podrobnejšo informacije daje ravnateljstvo velesejmskega urada (telefon 140).
Narodno glsdišče.
Sprememba opernega repertoarja. Vsled obo« leloati gdč. Thalerjeve se danes v sredo ne morejo peti operne enodejanke, ampak ee poje priljubljena opera »Gorenjski elavček« zn red C.
Ljudska predstava т drami. V četrtek, dne 21. t. m. vprizori so v dramskem gledališču Mol-narjeva igra »Llliomc, ki je bila lansko leto igrana v abonmaju. Predstava se vrši kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Predprodaja pri dnevni blagajni.
Opozarjamo, da izdeluje usnjene od.dej v la^todi ateljejih in po meri „niolro le Uoa.eicl.ena indastr ja OD,eKe
тиммши
Dtago Scftroab, ljubljena
Kar Vi potrebujete, je Elzafluid. To prave domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Polzim* na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. FeUer, Uonja Stublca, Elza trg St. 134. Hrv.
Najcenejše in najnovejšo eblfke za dame in gospode dobite samo: ftelenb. ul. 8. Grlčar Ic ia&
)©O00(9©(9000©© (9®(9(9(9G(9(9
Na zahtevo
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Knjigoveznica K.T.D. v Ljubljani Kopitarjeva ulica I. II.
K9<9@<9®(9®©QQ(90G(9G(9(9(9QQ(9(9(9(9&

ftfmimMivm
gelea iz glicerina In medla
b rez maščobe Ondovlto utiinkuje pri oradečell krhki ln гагрокап! koži.
Mclattlne-mllo titZ!' JUelattine-pndor
Glavna zaloga za razprodaialce:
„ISIS" d. d.. Zagreb,
oddelek Jurij Brdlle, Palmotićava 66.
Promet ekspresnib pošiljk potom Simplon-Orlent Ekspresa
VSa tozadevna pojasnila daje tvrdka
Grom
earinsko posredniški špedicijski biro L.ubljana, Kolodvorska ollca št. 41
kot zastopnik Mednarodne družbe spalnih vozov za promet enepresniti poS'.ijk.
ORGANIST
eedljancc, Hče službe; zmožen jc tudi tajništva. Naslov pove uprave lista itev. 068.
DEKLA za kuhinjo
tite službe. Nastopila bi že 1. marca; najraje k dveraa osebama brez otrok ali h kaki mali družini. Gre tudi V gostilno ali hotel. Ponud-Jv na upravo pod .Dekla«.
Absolvent
dvorazredne trg. iole IŠČE MESTA praktikanta. Cenj. poaudbc pod »Praktikant It. 963« na upravo »Slovenca«.
Zanesljivo ŽENSKO
pošteno, staro do 30 let, ki zna kuhati in lep hišni red voditi, sprejme k maH družini takoj. - Naslov pove uprava lista pod štev. 974.
PRODAJALKO
mešane stroke, prvovrstno moč, veščo slovenskega in nemškega jerika, sprejmem v trgovino mešanega blaga v lepem kraiu bivše Štajerske. — Ponudbe pod «Pro-dajalka It. 938' na upravo a Slovenca«,
ABSOLVENT
drž. 2-razr. trgovske iole v
Ljubljani, z nekaj mesečno bnnčno prakso, išče mesta knjigovodje v kaki trgovini, kjer bi imel, če mogoče, tudi hrano in stanovanja. Nastopi po dogovoru. - Naslov v upravi lista pod Itev. 965.
Mlado DEKLE
dobro vzgojeno, sprejmem takoj za pospravljanje sob m k otrokom. Naslov pove uprava lista pod Itev. 975.
ZAHVALA.
Makso Bogataj Julči Steržaj
poročena Ljubljana, 16. februarja 1924
Ob ptebridki izgubi, ki nas je zadela e prerano smrtjo naše iskreno ljubljene, zlate in nenadomestljive mame, stare mame ln ta-5gospe
Marije Franzot
posestnice
m nam bili v veliko tolažbo mnogoštevilni izrazi toplega sočutja, ki so nam dohajali od bližine In od daleč. Za vse te dokaze iskrene ljubezni do blage nam pokojnice se zahvaljujemo najtopleje vsem dragim prijateljem ln znancem ter vsem, ki so jo spremili v tako obilnem številu na njeni zadnji poti.
Globoko zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, Mestnemu pogrebnemu zavodu, pevcem za ganljive žalostinke, kakor tudi vsem blagim darovalcem krasnih vencev ter sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabni pokojnici ter nas to'nžili ob tej bridki izgubi
Zgoreli Rožnik, 18. febniarja 1024.
30-80 m vodovodne cevi
20 mm po 19 Din meter, prodam. — Ravnotam se kupi BREJA KOZA. — Joško POLŠE, Mala vas It. 40 pri Ljubljani.	464
žalujoči otroci.
Prazne sode
strojnega ali drugega mineralnega olja kupim vsako množino. - ODON KOUTNY, trg. z orodjem in tehn. potrebščinami, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 7. 866
BRINJE
italijansko, istrsko in hrvatsko ima v zalogi
I. KNEZ
v LJUBLJANI, Gosposvetska cesta 3.
CEBULČEK
in korenjevo seme kupujemo. — SEVER in KOMP, Ljubljana, Wollova ulica 12.
Kateri dober človek
bi POSODIL v veliki sili drž. nameščnno-u 1000 Dia T Odplačilo v štirih mesečnih obrokih. Za uslugo dam premog. — Pisma na upravo lista pod: »Takoj IL 462«.
I a cementno strelno, tn o- la dvozarezao
OPEKO
garantirano za 25 let, oddaja po brezkonkurenčnib cenah tvrdka Mihael Omaben, Vilnja gora. S podrobnimi ponudbami ln vzorci vedno na razpolago.	913
.............................
P. П.
šivilje gospodinje j
opozarjamo, da so zopet do- j epeli najboljši Šivalni strofi |
Sritznerl
l v vseh opremah, j
{ Pouk v vezen I U ter I 1 Krpanju perila in i
j nogavit (štofanjsl brez- j I plačo o edino te pri: j
I Josip Peteline 1
i Liubliana. Sv. Petra n. j
{ Mehanitna dtlarr.ln pod vod- { I stvora priznanega strokov- : niaka in mehanika Stanko | ; Galeta na razpolago za ši- ! r valne stroje vseh sistemov | in koles. 7984 ? i j lm,„i,NHm,iNiMrapnim,iutiHmnim|!
»TRIBUNA« F. B. L„
tovarna dvokoles in otroikih vozičkov v Ljubljani, Kar-lovska cesta St 4 — Zvo-nareka ulica It. 1. — Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles, malih pom motorčkov in šivalnih strojev. Preko zime se shranijo in »prejemajo v polno popravo za <-majliranie in poniklanie dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji
HI
je varstvena znamka priznano najboljših in nnjtr-pažneiših Čevljev
DragOfln DO011C
Maribor, Koroika cesta St. 19
I Lastne delavnice in roCno delo.
Pozor, AmerikancH Prodam iz proste roke večje kmečko posestvo z vsemi
gospodar, poslopji, z lepim sadnim vrtom, njivami, travniki in gozdovoma. V hISi se sedaj nahaja tudi gostilna in sicer ob cesti Škofja Loka—kolodvor. - Natančnejša pojasnila daje M. RRŽIS-NIK, Rajhenbnrg.	741
Originalna Tellkijeva trta v SHS
Prte Jugoslovanshe trlnice v DitRliVARU
Lastniki:
Slgmund Teletu, Vliian? лШав Bresslaner, Da-
rurar. Po velikosti in čistih vrstah prvi in najvočji nasadi v državi, t ri porota jo svoje slovite proizvode vseh poznanih atueriSkih i o-dlog: (ključev in korenjakov) iz Daruvarskih nnsodov v najbolji ka kovoati izrecno samo: Uerlandlert i fllpar a Te.etci 8 B, Rnnestr s MonMkola. Aramon * Rupeetris Ganz.n br.l. Rlpar.s Portnlis. Priiave spiejemamo dokler traja zaloga. NaroČila naj se pošljejo na UPRAVO
PRVIH JUGO-SLAVCMSKIII 107MAhA
Milan Bresslaner,
Uaruvar
i. gradbena zadruga v Gor. Straži
reg. zadr. z omej. zavezo — p. STRAŽA
objavlja
slavn. občinstvu svoje delovanje in prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter se izvršujejo tudi načrti in
proračuni — Priglasi naj se naslove na STRAŽO	in podružnici NOVO MESTO in METLIKA.
POZOR!
»Plemenita kosa« je najboljša!
KDOR HOČE za prihodnjo sezijo pravočasno imeti DOBRE KOSE na zalogi, naj mi takoj predpiše svoje naročilo. Cena za .Plemenite kose« bo brezkonkurenčna in se bo ugotovila po stanju našega dinarja napram Sv. Frs dne 15. aprila 1924. Kose bom tudi letos dal v komisijo, s pogojem, da sc plača polovica . naročenih kos en mescc po prejemu in ostanek pa po končani seziji. Ob končani seziji se vzamejo tudi vse neprodane, kakor tudi nerabne kose, ako tudi so bile že poskušene, nazaj, ker za vsako koso jamčim. Kose začnem razpošiljati začetkom meseca opriia.
Za obila naročila se priporoča
MIHAEL OMAHEN, Visnjagora.
VELIKO ŠKODO
ei sami delate ako kupite blago drugje, p r e d e o si ogledale nizke cene v trgovini
»DANIC A«
MAJZELJ in RAJšELJ, LJURLJANA, Turjaški trg I
(bivša Preskrbovalnica). - Velika zaloga štofov, hlače-vine, žameta, kontenine, tiskovine, barhenla, flanele, odej, pletov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, iopic ter najrazličnejšega drugega blaga. — Istotam zaloga USNJA VSEH VRST. Postrežba vestna in točna.
Ugodno NAPRODAJ zaradi starosti! pneeetathe vaUk*
^ enonadstropna trgovska HIŠA
s trgovino t mej. blagom, vino- in iganjetoč, skladiifa tudi za 25 vagonov, posebno za dež. pridelku sposobni«, v industrijskem kraju, važno križišče južne železnice, v Sloveniji Hiša ima 18 kompletnih stanovanj, 80 m fronte, zraven spada ludi 6 oralov gozda. Sijajna bodočnosti * Vprašanje na poltnf predal 53, Celje, ki daje natančna in podrobna pojasnila.	95$
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev * Ljubljani bo oddal potom javne ponudne obravnave dela in dobave za izvršitev osrednje kurjave, prezračevalne in naprave za gorko ▼odo, potem vodovodna dela ter dela in do» bave za opremo kopelji in stranišč v novem Uradnem poslopju na Miklošičevi cesti.
Proračunjena vsota za vsa ta dela in do* bave znaša okroglo 2,500.000 Din.
Ponudbe morejo obsegati vsa navedene dela in dobave, nanašati se pa morejo tudi le na osrednjo kurjavo, prezračevalno in napravo za gorko vodo na eni ter na vsa ostala dela in do° bave na drugi strani.
Zapečatene na ovitku z napisom: »Ponudba za izvršitev osrednje kurjave itd.« oziroma »Ponudba dela itd. v Uradnem poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani«, opremljene ponudbe je vložiti najpozneje
■ЈГ do 26. marca 1924 ob 12. nri
pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4/1.
Ponudbe, ki bi došle pozneje, ne bodo v nobenem slučaju upoštevane.
Za ponudbe, oddajo in izvršitev razpisanih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in prora« čuni so reflektantom na vpogled pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev med uradnimi urami, oziroma si jih morejo tam nabaviti za napravno ceno.
Ljubljana, dne 19. februarja 1924.
OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV ▼ LJUBLJANI.
Predsednik:	Ravnatelj:
Dr. Golia s. r.	Kocmur s. r.
Razpis.
Oblastna monopolska direkcija ▼ Ljubljani
razpisuje na temelju odloka Uprave državnih monopolov v Beogradu ponovno ofertalno dražbo na dan 3. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne v tobačni tovarni v Ljubljani, za dobavo sledečih ekonomijskih artiklov:
1.	68.000 kom. prikrojene VALOVITE LEPENKE za pakovanje Kuba - cigar;
2.	51.000 pol OVOJNEGA PAPIRJA, zelenkaste barve, 31*5 X 41-5 cm;
3.	130.000 pol OVOJNEGA PAPIRJA, sive barve, 33 X 44 cm;
4.	82.000 pol OVOJNEGA PAPIRJA, rn» jjave barve, 33 X 44 cm;
5.	384.000 pol OVOJNEGA PAPIR.!A, redeče barve (po vzorcu), 37 X 78 cm;
6.	480.000 pol OVOJNEGA PAPIRJA, m-јате barve (po vzoren), 31 X 48 cm;
7.	100 kom. ŠKARLI za cigare;
8.	700 kg ALIKANTNE SLAME za Brazilske 162 mm dolžine, 1000 kom. = 0*180 kg;
9.	400 kg SLAMNATIH CEVK za BrazIIkc 60 mm dolžine, 1000 kom. = 0-170 kg.
Pismene, s 100 Din kolkovane in zapeta«, tene ponudbe je vložiti do 11. ure dopoldne dneva licitacije pri tobačni tovarni v Ljubljani.
Ponudniki — tuzemci morajo položiti prt blagajni tobačne tovarne v Ljubljani najkasneje do 10. ure dneva licitacije kavcijo v iznosu 5%, inozemci 10% od vrednosti ponudbe.
V ostalem veljajo pogoji dražbe od 4. febr. t. 1. razpisane z razpisom št. 3759 od 27. dec. 1923 ter splošni pogoji za ofertalne licitacije za nabavke ofertalne licitacije Uprave državnih monopolov od 23. jun. 1922 E, M. Br. 8191. Natančnejši podatki so na razpolago v ekonomiji tobačne tovarne v Ljubljaui.
Zahvala.
Vsem, prav vsem izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo za sožalja, ki so nam v toliki meri prihitela, da nas tolažijo ob pre-bridki in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene moraice in tašče. — Vsem darovalcem krasnega cvctja, gg. pcvccm za ganljivo petje, •rčna hvala! — Dovoliva se še posebno zahvaliti g. prof. Valentl za njegov trud olajšati zadnje dni njenega trpljenja. Usmlljenki, častiti sestri Mariji, naj Bog plača za njeno postrežbo) Se enkrat: hvala vsemi
Ljubljana, dne 19. februarja 1924.
Anica in Josip Peteline.
k ; Pomladni Ре!шјш v £ipskm
od 2. do 8. marca 1924
Splošni vficrčni sejem s tehniškim in gradbenim sejmom Največji in najstarejši sejem sveta Najugodnejša prilika prodajo in nakup Velika рпђгапа na času in stroški
Sesenski sejem bo v času od 31. avgusta Oo 6. septembra 1924 Pojasnila daje in prijave sa semenj sprejema
б. ђ. б. transportno д. д. $ClCQb & Valentin, Zagreb
flhademltki trg 8, telefon 13-31 tn 23-13
Izdala koniorcij >Slovencae.
Odgovorni urednik; Fiaav Кгешгаг v Liubliaiu
Juftoalovaoska tiskarna v Ltubliani,
i i.