Posamezna številka 30 vinarjev,
šlev. »2.	v imm \
sodom, dne 10. ovousla n.
Leto XLVL
5 Velja po pošti: s m oelo leto oaprat.. K 50 — za en mesec „ .. „ 4.50 za Nemčijo oeloietno. n 55'— za oatalo Inozemstvo. „ 60 -
V	Ljubljani na dom Za oelo leto napre).. K 4S-— sa en meaeo „ .. K 4-—
V	opravi preleman metefino „ 3-50
s Sobotna izdaja: 5 Za oelo leto ..... K 10 — za Nemčijo oeloietno. „ 12'— za ostalo inozemstvo. „ 15 —
W Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/III. Rokopisi so no vračajo; neiranklrana pisma se ne oa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. =
Političen list za slovenski narod.
Enostolpna petltvrata (58 aa široka In 3 mm visoka aU nj»
prostor) sa enkrat . . . . po 50* za dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primera popust po dogovora. Ob sobotah dvofnl tarlL
Enostolpna petltvrata K 1-Izhaja vsak dan izvzemšl ae-delje ln praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vosnl rod
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št; 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 50.
Pretekli leden.
Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani je Da svojem občnem zboru dne 6. t. m. z dve-tretjinsko večino glasov izvolilo nov odbor s prelatom Kalanom na čelu; Susteršič-Lampe-tova struja je ostala v manjšini >s povprečno 175 glasovi proti 426. Društvo praznuje 301et-nico svojega obstoja. — Dosedanji načelnik S. L. S. prelat Andrej Kalan jc z oziroin na nezdružljivost predsedstva v K. T. D. in S. L. S. odložil predsedstvo S. L. S.; načelniške posle bo vodil začasno podnačelnik, državni poslanec dr. Lovro Pogačnik. — Ogrski Slovenci so poslali izjavo za jugoslovansko de-' klaracijo. — Dne 16. in 17. t. m. se ustanovi v Ljubljani Narodni svet. Ob tej priliki prihiti v Ljubljano mnogo odličnih slovanskih gostov. Čehov "oliakov, Srbov in Hrvatov. —
^ , '■ ' J .' ~ Me"
avstrijsko in ogrsko vlado se vrše pogajanja o ustanovitvi samostojne ogrske vojske. Stvar se tiče tudi Hrvatske in ogrska vlada je povabila Hrvate na pogovore — radi lepšega. Zmenili se niso nič in odgodili rešitev na re-gnikolarne deputacije, ki nikoli ne zborujejo. V ogrskem parlamentu so poslanci hrvatsko-srbske koalicije protestirali proti temu, da bi se hrvatsko domobranstvo in črna vojska metala v en koš z ogrskim honvedom in ogrsko črno vojsko. — Holmsko gubernijo so podredili generalnemu poveljstvu v Lublinu, kar se smatra za znamenje, da se holmsko vprašanje reši v poljskem smislu. — Bavarska se je izjavila proti carinski zvezi z Avstrijo.— Splošni koncil ruske pravoslavne cerkve se snide 15. avgusta t. 1; V Moskvi. — Hetman je potrdi! novoimenovanega poveljnika nemških čet v Ukrajini, gen. polkovnika pl. Kirchba,-cha. — Na Ruskem se boljševiška vlada z zadnjimi močmi upira proti Čeho-Slovakom, ki stalno prodirajo proti zapadu, in ententinim četam, ki;sp zasedle Arhangplsk in Vladivostok. Ceho-SIovakom hite na pomoč japonske čete. — Na italijanskem bojišču so Italijani zasedli Dosso Alto; drugih večjih bojev ni bilo. — V Albariiji smo še nekoliko napredovali; sovražnik je'zasedel črto Fieri-Berat. — Na Francoskem so se Nemci umaknili čez reke Ancre, Avre in Vesle. 8. t. m. so napadli Angleži med Ancro in Avro in vdrli v nemške oostojanke. Ameriška pomoč se na zapadnem nojišču čimdalje bolj čuti.
Ustanovitev Narodnega sveta.
Slovanski dan v Ljubljani.
Kakor smo poročali, se bo dne 16. avgusta konstituiral v Ljubljani Narodni svet, ki bo štel 52 članov, V njem bodo zastopane vse jugoslovanske dežele naše državne polovice. Vseslovenska Ljudska Stran-ta odpošlje v Narodni svet 18 delegatov, xl katerih pripade na S. L. S. na Kranjskem 7 odposlancev. V zadnji seji načelstva S. L. S. se je sklenilo, da imenuje stranka kot svoje zastopnike v Narodni
svet naslednje gg.: dr. Izidor Cankar, urednik; dr. Jos. Jerič, odvet. koncipient; prelat Andrej Kalan; Jos. vitez Pogačnik, podpredsednik poslanske zbornice; dr. Lovro Pogačnik, drž. poslanec; Bogumil Remec, profesor; Karel Škulj, dež. poslanec.
Slovenski Kmečki zvezi na Štajerskem pripada v Narodnem svetu 6 mest, S. L. S, na Goriškem 3 mesta in Političnemu društvu za koroške Slovence 2 mesti.
Dne 16. avgusta prihiti tudi v Ljubljano obilno število slovanskih gostov, Čehov, Poljakov, Hrvatov in Srbov ter ves 1 Jugoslovanski klub. Delegati bratskih na-I rodov bodo imeli z Narodnim svetom in | Jugoslovanskim klubom dne 17. avgusta j važna posvetovanja.
Hkrati objavljamo za te dni podroben spored:
Dne 16. avgusta: Ob pol 10. predpol-
dan otvoritev seje N. S,, ki se vrši v posvetovalnici na magistratu. Spored posvetovanja: Poročilo o pripravah za N. S.; pravila; konštltuiranje predsedstva N. S.; program delovanja; debata in predlogi; stili-zacija in sklepanje o pi-ed'ogih; volitev odsekov.
Seja se prekine ob pol 1. opoldan in se nadaljuje popoldan od 3, do 6. ter eventuelno drugi dan dne f7. avgusta od 9, do 10. ure predpoldan.
Ob pol 7. na južnem kolodvoru pri br-zovlaku sprejem čeških in poljskih gostov.
Dne 17. avgusta: Od 9. do 10. ure konec nosvetovania N. S.
Ob 3. uri popoldan seja Jugoslovanskega kluba v srebrni dvorani Uniora, na kar se vrši istotam (srebrna dvorana Uni-ona)
ob pol 5. uri skupna seja Jugoslovanskega kluba, češko-poljskih gostov, Narodnega Sveta in došlih jugoslovanskih zastopnikov;
ob pol 9. uri prijateljski sestanek v veliki dvorani hotela Union
Deželna nslava, deželno gospodarstvo in dr. Snsierl.
Fran p 1. Š u k 1 j e. I.
-r. šusteršič — kot »furtimaš«.
Kaj je deželni red? Ta temeljni zakon je naša deželna ustava, »magna charta libertatum« je za nas, in deželni glavar, poklican njegov varuh, moral bi ga varovati kakor punčico v očesu. Braniti ga mora proti vsakemu kršenju, proti vsakomur, celo — ako bi trebalo — proti no-sitelju cesarske krone. A kako ga bo varoval dr. Šusteršič, kako ga bo uspešno branil in ščitil, ko ga vendar baš on sam neprestano — prelamlja in krši?!
Pričel je s prelomom deželnega reda takoj po svojem imenovanju in lotil se ga baš na najdelikatnejšem mestu, v finančnih Zadevah. Deželni red namreč čisto drugače določa razmerje deželnega odbora proti deželnemu zboru, nego se dandanes praktikuje v deželnem dvorcu. Tam je nastal pod Šusteršičevo strahovlado uprav narobe-svet. Deželni odbor se pri nas dand anes ponaša kot absolutni gospodar nad deželnim zborom, dočim iz določil deželne ustave jasno izvira pravno razmerje, da je deželni odbor z deželnim glavarjem vred le s t a 111 i organ deželnega zbora, le njegov stalni odsek, kateri le izvršuje, kar je bil sklenil deželni zbor.
Nadvlada deželnega zbora nad deželnim odborom in odvisnost istega od njegovega gospodarja, deželnega zbora, kaže se posebno jasno v prevažnih finančnih določilih deželnega reda. »Deželni zbor se mora pri upravljanju deželnega zaklada in ostalih zakladih, ki so v deželni upravi, strogo držati določenega proračuna.« (§ 13. dež. r. In zopet: »V slučajih nujne potrebe, ki zahtevajo ne-proračunjene izdatke, sme deželni odbor tak izdatek izven dovoljenega proračuna na lastno odgovornost odrediti, če bi se tak izdatek ne dal odložiti do prihodnjega sklicanja deželnega zbora, ne da bi dotični svrhi pretila bistvena škoda; mora pa takoj začetkom prihodnjega zasedanja naprositi deželni zbor odobren j a.« (§ 14. d. r.)
Tako se glase dobesedno fundamen-talne določbe deželne ustave glede ravnanja z deželnimi dohodki in deželno imovino. Kako pa jih je dejansko izvajal sedanji g, deželni glavar?
Takoj po svojem nastopu pričel je lepšati in razkošno opremljati svoje naturalno
LISTEK.
V dunajskem Pratru.
Nedelja popoldne v julijski vročini. Kam se obrniti? Izbira je velika, zabave v zaprtih prostorih in na prostem ne manjka. Saj je odprta še večina gledališč, ki so sicer praznovala deloma že od maja naprej. Ljudje preživljajo svoj dopust na Dunaju, ker nimajo nikamor iti. Vsaj po večini ne. Bogata dama mi je pripovedovala med vožnjo na Dunaj, da stane soba na Semmeringu za 2 osebi po 90 K na dan, kosilo v gorskem hotelu na Schnee-bergu 125 K za osebo. Ona da je bila lani na cenejšem letovišču, kjer je plačevala za oskrbo le po 35 K na dan. Teh cen ne zmagajo srednji sloji gledalcev in tudi igralcev ne, zato ostane skoro vse na Dunaju in hodi v prostem času po zabaviščih. Kako silno smo se motili glede gledališč ob začetku vojskel Ravnatelji so jih hoteli kar zapreti, sedaj pa jih imajo odprta še v juliju. Kdaj smo slišali kaj ?dol*icga!	j
Itncl sem voliti med opereto in \Vurstrlpratrom« in se odločil za zadnje. ■ j si ga nisem ogledal pravzaprav še \c',ir; včasih smo bili preveč »kunštni« 1 a take zabav? Dnnes oa sem se hotel |
nasmejati prav tako, kot se nasmeje in pozabava v nedeljo široka plast Dunajča-nov, zraven pa še priti stvari do dna, kaj lako vleče ljudi v Prater. Težko sem se stlačil v električno in izstopi! pri cirkusu Busch. Kar notri! Konja sem videl samo dva, odrastlega atleta samo enega, prvovrstnih atletinj pa šest in štiri otroke, ki so izvajali čuda telesne spretnosti. Cirkus seveda poln. Nato sem se peljal za 40 v. po »jamski železnici« in videl notri čuda nemških pravljic. Prav vesel sem bil in hvaležen, da sem toliko doživel za dve dvojači. Nato na orjaško kolo! Kar sram ine je bilo, da se še nisem peljal z njim. Razgled je res prekrasen. S posebno reklamo priporočajo obisk »mornariških igrokazov«. Že pred poslopjem sem čul streljanje topov; vršila se je baš pomorska bitka v gledališču. Kar notri! Če gredo drugi, zakaj bi jaz ne! In šel sem na lim in še drago plačal. To je bil pa res že tak »švindel«, da sc more radovati samo, kdor nima pojma o morju, in je ves očaran, če tam pred kuliso, ki predstavlja Dubrovnik ali Kotor, vlačijo po vodi majhne modele ladij, zraven pa streljajo, da bi te bilo groza, ko bi ne bilo vse skupaj smešno. Zlezel sem nato v ugrabljen angleški tank. Čuden stvor! Nič koles nima, ampak čez vso stvar ste napeljani ogromni, široki verigi, ki krožita okoli nizke, podolgaste kolibe in jo tako premikata na-
prej. Dotični, ki je stvar izdelal, se jc očividno trudil, da tvori stvor kar mogoče majhen cilj sovražni artiljeriji. V notranjosti je vse tako polno strojev in orožja, da nimajo ljudje skoro prostora. Po vseh količkih igra godba, prodaja se pecivo in pijača, tako da tvori Prater idealno priložnost, znebiti se veliko denarja v kratkem času. In ljudje se prilike pridno, zelo pridno poslužujejo, tako da moraš skoro povsod čakati, da prideš na vrsto. Saj je denarja med ljudmi mnogo,
V »orjaškem kolesu« sem našel gospodični iz Ljubljane in vprašal, kako žive na Dunaju. Aprovizacija da toliko kruha na teden, da se z njim izhaja dva dni, če človek ni prehud jedec. 20 dek mesa pač večina poje v enem dnevu. Pol kile krompirja tudi zadošča marsikomu za dva dni, tako da je človek skoro za tretjino tedna s hrano za skrajno silo preskrbljen od države. Za ostali dve tretjini pa skrbe vmesni trgovci. Ti spadajo med največje, dobrotnike Dunaja; res je, da poberejo evežu zadnje krajcarje, a ohranijo p« stotisoče pri življenju. In denar je vendar ničla v primeri z življenjem. Brez najmanjšega pretiravanja moramo reči, da bi Du-najčani pomrli gladu brez vmesnih trgovcev. Hvala Bogu, da ni nikakega strahu, da bi te vrste ljudi zmanjkalo. Bog jih živit	L D.
stanovanje v deželnem dvorcu. Ni ga motilo, da je v proračunu za 1. 1912. bila v to svrho ustavljena le skromna svotica 200 K, in sicer pod naslovom: Nabava in vzdrževanje oprave v stanovanju deželnega glavarja«. (Proračun za 1. 1912.: Potrebščina I. B 10. § 1.) Kdo se bode tudi zmenil za take malenkosti ter za pustonadlež-ni § 14. d. r.?! Kar na svojo roko, ne za-slišavši deželnega odbora nili deželnega stavbenega urada je naročal in nabavljal toliko, da je vsa tozadevna potrebščina znašala vsaj 40- do 50.000 K, bržkone celo precej več, kar bodem kasneje s številkami deželnozborskega računskega zaključka točno dokazal.
Predočimo si najprej določila deželnega reda § 14. in pogoje, pod katerimi sme deželni odbor — nikakor pa ne deželni glavar sam — prekoračiii od deželnega odbora dovoljeni mu proračun! Pred vsem mora izdatek biti »nujen«, in sicer tako nujen, d?, se ne bi dal odložiti »do prihodnjega zasedanja deželnega zbora, ne da bi dotični svrhi pretila bistvena škoda«. Po vsem jasno je, da.v danem slučaju niti govora ne more biti o taki neodložljivi nujnosti. Glavarjevo stanovanje, ležeče v monumentalni zgradbi, katera je bila stoprav sedmo lelo v porabi, bilo je v najlepšem stanu ter ni potrebovalo nit.' najmanjših poprav. Čemu tedaj vsa ta potrata in čemu ta nervozna hitrica, s kojc se je vršila pretirana la zapravljivost!
Ali deželna ustava zahteva za vsak slučaj, ko zaukaže deželni odbor preko proračuna kak nujni izdatek, da mora »takoj z a č c t k o m prihodnjega zasedanja naprositi deželni zbor odobrenj a«. Tedaj predlogo na deželni zbor! Naravno, da deželni odbor tej kategorični zahtevi deželnega reda ni mogel ugoditi. Kaj bi predlagal in kako si bo izprosil indemniteto, ko ga vendar nihče nikoli ni bil vprašal za njegovo mnenje, ko nikdar o stvari niso biti sklepali, ko o celem ogromnem trošenju vsaj uradno nikoli nič slišal ni?! Tedaj bi bil moral deželni glavar celo stvai sam najprej spraviti v sejo deželnega odbora ter jo potem predložiti v odobrenje deželnemu zboru.
Umevno, da tega ni storil, kakor ima drzno čelo, temu škandalu se ni maral in ni mogel razpostavljati, saj bi se bili zgražali celo najzvestejši njegovi pristaši, celo oni možakarji, kateri v hlapčevski posluž-nosti še dandanes slepo dirjajo skozi drn in strn za velikim svojim čarovnikom, ako bi se uverili iz suhoparnih številk, kako nečuveno se je razsipal deželni denar! To se je moralo zabraniti; odobrenje deželnega odbora, za katero se ni moglo prosit; odkritim načinom, moralo se je izvabiti »f u r t i m a š k o«, t. j. uprav zahrbtno in tatinsko in v to svrho se je moralo poskušati zanesti v deželno knjigovodstvo k o -r u p c i j a !
Deželno knjigovodstvo razpolagalo je 1. 1912. s prav sposobnimi uradniki, kakor so sploh tedanji deželni uradi po darovi-tosti in marljivosti svojega osobja daleč prekašali sovrstne državne upravne oddelke. Predstojnik deželnega knjigovodstva je zelo nadarjen in spreten uradnik in drage volje priznavam, da je včasih bilo pravo veselje za šefa avtonomne uprave, delati s tako bistroumnim sotrudnikom. Tembolj se je čuditi, da je iz njegovih sicer tako spretnih rok se izcimilo skrpucalo »Deželnega računa za 1. 1912,« (prit. 124). Ta računski sklep, zadnji, katerega je sploh videla naša javnost, je namreč pravi nestvor ali pa z drugega stališča uprav mojstrsko delo.
Jasno zrcalo vsemu gospodarstvu t deželnimi sredstvi mora biti deželni račun, toda oni za 1. 1912. je potvora zgolj iz razloga, ker je njegov sestavljavec moral skrbno prikrivati deželnemu zboru ves trošek, provzročen po razkošni opremi glavarjevega stanovanja. Računal je pri tem z ono kvarno razvado, z obžalovanja vredno hitrico, s katero so se v zadnjih letih bili reševali računske predloge v finančnem odseku ter pred vsem z dejstvom, da se računski sklepi žalibog v naših parlamentarnih kornoraciiah običajno nc UVA«
žujejo. »Saj ga ne bodo preštudirali,« si je mislil mož in — ni se varal! Torej ni niti vinarja nc izrecno izkazal kot potrebščino za stanovanje deželnega glavarja, temveč previdno je razdelil ves dotični trošek na razna poglavja, naslove, paragrafe in točke, češ, »iščite, ako vam je drago, in našli bodete, ako boste — mogli«!
Kako je tedaj skrival svoto približno 30.000 K, kolikor so utegnile stati razne povsem nepotrebne poprave in adapcije v glavarjevem stanovanju?	* -
V	tem pogledu pridejo v poštev pred vsem postojanke deželnega računa sub B
Stroški:
t. Razsvetljava več proti proračunu za	K 2876-44 2. Oprava deželnega dvorca in pisarn
več proti proračunu za ....	K 10867-17 t. Stroški za deželni avtomobil več
proti proračunu za......K 24686-29
i. Popravila in adapcija poslopja več
proti proračunu za......K 21939-07
i. Električne naprave, svetila in druge
pritikline več proti proračunu za	K 3572-76
skupaj proti proračunu tedaj v e č za K 63891-73
V	tej svoti, v tem prekoračenju proračuna tiči torej ona potrebščina, katero 'e deželnemu zakladu naprtilo hrepenenje J, dra. Šusteršiča po razkošno opremljenem stanovanju na troške kranjskih davkoplačevalcev. Ali stvar zasluži, da si šc sližje ogledamo posamezne nastavke!
Pred vsem bode v oči, da se je 1. 1912. v deželnem dvorcu toliko več trosilo za -azsvetljavo in električne naprave! V proračunu nahajamo pod to točko po triletnem povprečnem uspehu vpostavljeno svo-l.o 2400 K, dejansko pa sc je zanjo rabilo 5286 K 44 vin. (1. c. B I. 8, točka 3). In poleg tega še v XI. poglavju 1, 5, trošek za /električne naprave«, svetila in druge pritikline poslopja«, kjer je bilo proračunje-nega le 1000 K, dejanska poraba pa jc znašala le 4572 K, tedaj več za 3572 K 76 v. Toliko več luči! Nehote se vpraša: Ali so za Boga to leto ves deželni dvorec iz na-Sega srednjega pasa pomaknili visoko gori v arktične pokrajine, na mrzli sever z njegovimi neskončnimi nočmi?! Tolažilno dejstvo, da temu ni bilo tako, da so dvorec ln njegovi prebivalci mirno ostali in nepremično na svojem mestu, izvemo takoj, če pogledamo v deželnem računu« za en paragraf dalje, kjer nahajamo v 3. točki, da sc je razsvetljavo za uradne prostore v Pongratzevi hiši na Turjaškem trgu št. 4, kjer je tedaj provizorno bil nameščen d e -ielni stavbni urad, torej oni oddelek deželnih uradov, kjer se najmanj sme štediti z lučjo, proračunalo z 200 K, v istini rabilo le bornih 100 K! Tedaj zgolj radi tega tako neprodorna tmina v deželnem računu, ker je bilo veliko preveč luči n svetil v razkošno opremljenem zaseb-lem stanovanju g. deželnega glavarja!
»Oprava deželnega dvorca« in » Po- i pravila in adapcija poslopja« provzročile glasom »deželnega računa« tudi večji trošek za 10.867 K 17 vin., oziroma za 24.686 K 29 vin., skupaj tedaj za 35.553 K 46 vin. Pri oceni obeh teh računskih postojank se mora presojevalec vendar začuditi, ker je pri komaj dovršeni monumen-lalni zgradbi takoj po prvih šestih letih njene porabe že se obelodanila nujna potreba tako dragih poprav in adapcij. Tem hlastneje bo torej brskal po operatu deželnega knjigovodstva, češ, saj morajo ta lerazmerno visoka prekoračenja — kakor običajno — biti zadostno pojasnjena in opravičena v kaki j p o m b i. Zaman se bode trudil! Pri zvi-iku okroglo 22.000 K za »Poprave itd.« niti besedice ne pojasnita (1. c. XI., pogl. 1, 4), pri zvišku okroglo 11.000 K za »opravo dež. dvorca itd.« (1. c. I., pogl. 10) ia le nezadostna in premalo jasna opornika! In zakaj ta molčečnost in preraču-ljena nejasnost? Odgovor je lahek: dotični deželni uradnik, kateri je bil sestavil deželni račun in bilanco in ki ga dobro poznam kot darovitega in vestnega računskega uradnika, ni smel na dan z resnico, temveč skrbno jo je moral pri-<rivati pred deželnim zborom in pred jav-iim mnenjem po deželi. Ali je šc kdo tako laiven, v očigled tej očividni farbariji« domnevati, da jo je zagrešil dotični gospod '.golj iz pretirane udanosti do najvišjega svojega šefa? In ah se ne uriva marveč nisel, da je temu uradniku naravnost bilo zaukazano, proti boljši njegovi vedi m direktno v protislovju z uradno dolžnostjo njegovo na ta način potvarjati de-čelne račune? Baš ker predobro poznam dotičnega gospoda, meni vsaj rešitev pred-stoječih vprašanj ne dela niti najmanjše »reglavice!
O prekoračenju pri »deželnem avtomobilu- na tem mestu ne bom govoril. Predmet je dovolj zanimiv, da zasluži obravnavo zase. Istctako se ne bodem spod-likal na dejstvu, da so se 1. 1912. pod naslovom »Razne druge potrebščine« vršile lekatere »poprave« po hodnikih in v ve-»fibulu deželnega dvorca. Na novo so jih I 1912. pobelili in preslikali, dasi je po-s»ypje stoprav stalo komaj 7 let ter ako-■ avno nihče, celo ne dež. stavbeni urad ni Čutil nobene potrebe za taka dela, oziroma za dolične stroške. Vse to pleskarsko delo je stalo tedaj k večjemu okroglo 2000
kron, in ker je v istini bilo popolnoma nepotrebno, vsiljuje se nehote domneva, da so ta razmerno majhni denar trosili le radi tega, da bi za špansko steno skrivali neprimerno večje izdatke za potrato v glavarjevem stanovanju. »F u r t i m a š t v o« torej i v tem pogledu!
Deželni red zahteva izrecno, da se mora pri nujnih nepredvidnih stroških, za koje nima pokritja v deželnem proračunu, »takoj začetkom prihodnjega zasedanja naprositi deželni odbor o d di b r e n j a.« To se nikoli ni zgodilo. Posebne naprosbe iz umljivih razlogov nikoli ni bilo, zato pa so se izdane vsote utihotapile z umetno sestavljenim deželnim računom v deželno dvorano in prelehkoverni deželni zbor sprejel jih je brez vsake kritične ocene. Ali pa je z voti-ranjem deželnega računa tudi zares že rešena cela odijozna stvar samovoljne, potratne in protiustavne nabave našega g. deželnega glavarja?
Prepuščam razsodbo o tem zanimivem vprašanju bistroumnosti naših gg. ju-ristov. Opozarjam jih lc na besedilo § 14. dež. reda, kateri izrecno veleva, da sme deželni odbor posebno označene nujne izdatke »izven dovoljenega proračuna« odrediti le »na svojo odgovornost« — ali kakor stoji v nemškem tekstu »un-ter eigener Verantwortung«.
Vsekakor je stvar nekako zagonetna. Deželni odbor v tej zadevi ni bil vprašan ter potrebščine za glavarjevo stanovanje nikoli ni bil dovolil; dalje, glavar sam in brez privoljenja svojih deželnih odbornikov niti neproračunjenih, stvarno povsem opravičenih izdatkov na svojo roko nikoli ne sme napraviti; končno, deželni zbor nikoli ni imel prilike, presojati in odobriti dotične razmerno visoke troške, kateri so mu bili le »furtimaški« predloženi v po-tvorjenem deželnem računu, — naposled bi se z ozirom na ta dejstva celo dalo tr- I diti, da g. deželni glavar še do danes ter navzlic spretnosti in umetnosti, s katero je bil sestavljen deželni račun za 1. 1912., ni rešen one »lastne odgovorno-s t i«, o koji govori tisti sitni § 14. deželnega reda.
Kaj pa, če bi nazadnje dežela Kranjska po svojem zastopniku, deželnem zboru vojvodine Kranjske od sedanjega glavarja zahtevala in izterjala— povrnitev onih v s o t, potrošenih za perverzno potratnost v njegovem stanovanju?! .. ---^
Gopirs&i proMemi nošeno" naroda.
Po dolgih, temeljitih predpripravah se zbere čez par dni narodni svet. Niti en teden nas ne loči od onega dne, ko bodemo lahko z veseljem vzkliknili: imamo matico, okoli katere se zbira cel narod. One naloge, katere izvršuje v državi vlada, bode prevzel, kolikor je to pri sedanjih razmerah mogoče, narodni svet, ki si ga je izvolil cel narod po treznem in prostem prevdarku Narodni svet bo imel prjr bližno tak delokrog kakor ga ima vlada. V stvareh, ki bodo spadale v njegov del,o-krog, bode izključno on kompetenten; stranke bodo v teh vprašanjih vezane na njegove sklepe.
Narodni svet čaka ogromno delo v političnih in kulturnih vprašanjih. Zdi se pa, da bo imel še bolj važen in širok delokrog v gospodarskih stvareh. Ako zasledujemo slovensko zgodovino, vidimo, da je le redkokedaj v kakem gospodarskem vprašanju vstala ideja o slovenski vzajemnosti. Samo v eni točk: smo se nekoliko približali temu idealu, vendar ne združili in sicer v zadružništvu. Mnogokrat je nastala ideja, da bi se vse slovenske zadruge združile v eno centralo, da bi postavile skupni program, ki bi bil prikrojen po slovenskih razmerah. A niti ta ideja se ni uresničila. Še vedno imamo več zadružnih central, ki gredo svojo, mnogokrat nasprotujočo si pot. V drugih gospodarski vprašanjih pa sploh ni nastala ideja o slovenski skupnosti. Do sedaj nismo poznali enotnega programa v poljedelstvu, živinoreji, industriji, obrtništvu, importu, eksportu itd.
Da ne bo mogel postaviti narodni svet programov za vsa gospodarska vprašanja, je jasno. Pač pa bo njegova naloga, da prevzame v svoj delokrog one stvari, kise morajo po enotnem načrtu v najkrajšem času rešiti, da ne bo trpelo slovensko gospodarstvo občutne in nepopravljive škode. Ako tega čimpreje ne izvede, bod emo občutili zle posledice dolga desetletja.
Naj torej nekoliko razmotrivamo, katera vprašanja zahtevajo nujno rešitev ali pa vsaj obširne predpriprave po enotnem programu. Pri tem moramo vpoštevati, da se nahaja ne le naše ampak sploh, svetovno gospodarstvo v kritičnem položaju, da se pričakujejo tako velike izpremem-b e , kakor jih svet še ni videl. Ako ne bodo v tem trenotku naše moči, ki so itak žc
skoro izčrpane, združene, ako ne bodemo
imeli jasnega cilja, postanemo reveži in težaki še v hujši meri kakor do sedaj. Vsakdo izmed našega naroda čuti, da se nahajamo na pragu nove dobe, na pragu velikega gospodarskega preporoda. V tem zgodovinskem trenotku smo si ustvarili narodni svet, ki nam bo pomogel do blagostanja, a to samo tedaj, ako mu damo sredstva v roke, , da bo mogel smotreno voditi naše gospodarstvo po natančno začrtanem prografnu.
Najbolj pereče vrašanje je aprovizacija. Brezdvomno je, da je to vprašanje vseslovensko, da spada torej v delokrog narodnega sveta. V aprovizačnih stvareh je posameznik brez moči; edino le s politično intervencijo in z večjimi svota-mi bodemo mogli obvarovati tisočere in tisočere pred lakotjo, ki jim preti prihodnjo zimo. Na Kranjskem se kažejo znaki pomanjkanja živil, na Goriškem, v Trstu, Istri in Dalmaciji pa že vlada lakota. Ako ne poseže narodni svet, bode ncpodcen-ljiv del Primorske in Dalmacije končno podlegel stradanju.
Na Dunaju obstoja demobiliza-c i j s k i urad, ki razprodaja že sedaj različne predmete, ki jih rabi kmet ali obrtnik, n. pr. vo ila, orala, različno poljsko in obrtniško orodje itd. Galicija je dobila do sedaj za stotine milijonov takega blaga po smešno nizkih cenah, mi še ničesar. Narodni svet nam bo preskrbel primeren del demobilizacijskih predmetov.
Obnova Primorske napreduje jako počasi. Manjka osrednji organ, ki bi vodil obnovitvena dela, s politično intervencijo narodnega sveta pri centralnih oblastih in drugih uradih se bo pospešila upostavitev Primorske. Naše dežele morajo postati deležne vseh dobrot, ki jih je namenila vlada za po vojski poškodovane pokrajine. Končno se mora izvfšiti upostavitev v prid našemu ljudstvu in ne tujcem.
Ako hočemo ustvariti podlago za obširno nalogo, ki jo bo moralo izvrševati naše zadružništvo po vojski, ga moramo koncentrirati.
To bi bile najvažnejše gospodarske naloge narodnega sveta, ki bi se morale takoj začeti realizirati. Njih sadovi se morajo pokazati že med vojsko. Razven tega bo imel narodni svet obširen delokrog, da bo ugladil pot prehodni dobi ter ustvaril predpogoje za novo gospodarsko dobo po vojski. Do sedaj nismo imeli lastne države in radi tega nismo urejevali onih gospodarskih stvari, ki so spadale v delokrog vlade. Sedaj pa moramo resno misliti "na to, da bodemo prevzeli vse agende trgovskega, finančnega in železniškega ministrstva za-javna dela v lasten delokrog. Da uredimo vsa ta vprašanja v soglasju in v prid našim gospodarskim razmeram, je treba nešteta vprašanja natančno pretre-sovati ter že sedaj pripravljati predpogoje za njih izvedbo. Narodni svet bo imei tu obširno polje za udejstvovanje. Naj navedem le nekatera gospodarska vprašanja, o katerih si moramo biti popolnoma na jasnem že pred koncem vojske: preskrba z živili, sirov i nami in industrijskimi produkti v prehodni dobi, omejitev brezposelnosti, prevzetje tujega premoženja v slovenske roke, valuta, carin a., železniško omrežje, paroplovba, transportne tarife, trgovski odnošaji z drugimi državami itd.
To so gospodarski protlemi našega naroda. Njih rešitev spada v delokrog narodnega sveta.
Bullfii o oviran miru.
London, 8. (K. u.j Pacifistična skupina je izzvala razpravo, _ker je zahtevala, naj se z odločnostjo deluje za mir. Član prejšnje liberalne vlade Robertson je po-vdarjal v svojem odgovoru, da nemška vlada nc bo nikdar soglašala z razorožbo, če jo v to ne prisilijo.
Balfour je izvajal v svojem odgovoru, da razprave niso nudile nič novega, Oviro miru tvori marveč okolnost, ker ne temelji nemški militarizem na častihlepnosti nekaterih vojakov, marveč ker se nemški pisatelji, profesorji, teoretiki in praktiki ter taki, ki se pečajo s trgovino in z zgodovinskimi preiskovanji, zavzemajo za teorijo, da je bila prava politika vsakega naroda, ki je hotel postati velik, politika svetovnega vladarstva. Ta velika, nemoralna herezija se je ukoreninila posebno v olikanih slojih Nemčije; predno se ta korenina ne uniči, fe malo upravičene nade, misliti na to, da postane Nemčija prostovoljno miroljubni član družbe narodov.
Zlo je izviralo v lahko priborjenih vojaških uspehih Nemčije. Edina pot, ki uniči to zlo, obstoja v tem, da pokažemo, da vojska nc privede vselej do lahkih uspehov in da se včasih ne doseže ž njo noben uspeh. Ni naša naloga, da stavimo vprašanje, če je bila ta grda nemška doktrina fantazijska slika osamljenih mislecev, ker nam gre le za to, kako jc postopala nemška vlada.
O Belgiji, tako je rekel Balfour, nočemo drugega reči, kakor da spomnimo zbornico na okolnost, da se dozdaj ni še nikdar noben nemški državnik toliko premagal, če so tudi dogodki dali mirovni smeri v Nemčiji krepkega sunka, da bi jasno in določno brez vseh dvoumnosti rekel: Belgijo smo vzeli brez vsakega povoda, vrniti jo hočemo, kakor hitro nam bo mogoče in sicer z vsem, kar smo ji vzeli. Nikdar niso tako govorili in vendar more edino taka politika zadovoljevati najekstremnejše mi-roljube v spodnji zbornici.
Na nemški vzhodni meji dobimo še jasnejši zgled, kako se izvajajo nemške teorije, dokler je Nemčija mogočna, Nemčija izvaja vsled ruskega poloma svoj vpliv od severne Finske do Črnega morja. Na Finsko je prišla Nemčija kot osvojevalka; toda izvzemši hlapčevanja Nemčiji ni hujše usode, kakor če Nemčija osvobojuje. (Ve-selost.) Finska je zdaj v oblasti Nemčije.
Nekoliko bolj južno leže baltiške dežele. Brez vsakega obotavljanja in brez vsakega usmiljenja je delala Nemčija na to, da je z vsa!:im srede' om, i i jc bilo v njeni moči: s silo in z izsiljenimi pogodbami te narode spravila pod nemško vojaško in gospodarsko nadob1. da so njeni dninarji v trgovskih vprašanjih in jo preskrbujejo v vojski s četami.
Nemčija se jc odločila, da te narode tlači in jc zemljevid tega dela Evrope po svoji volji stvorila tako, da sc je skrbno čuvala ga prilagoditi primerno mejam narodov in plemen. Novo stavbo je marveč tako zgradila, da se mora b-ez nemških stebrov podreti. Ne mogel bi umevati, če bi velesile zaveznikov mogle trpeti in do. voliti kakršenkoli mir, ki bi se ne oziral n.' to razmerje.
Metoda Nemčije nasproti Rumuniji sc je uporabljala zelo značilno. Nemčija ni le prisilila Rumunijc, da mora prispevati k nemškim vojnim izdatkere, marveč si je ustvarila tudi nadzorstvo nad industrijo v Rumuniji, ker je napravila sebe v Rumuniji za absolutnega vojaškega in gospodarskega vladalca.
Mi smo tudi znatno povečali svoja ozemlja. Zasedli sm ojužno Palestino in velik del Mezopotamije in vzeli nemške kolonije. Če se hoče kdo poučiti o razločku nemških in angleških metod, naj primerja razmere v ozemljih, ki smo jih mi zasedli, z razmerami dežela, katere so bili Nemci osvojili.
Kamorkoli smo prišli mi, smo ustva* rili varne razmere. Verjamemo, da raste zdaj v Mezopotamiji več žita, kakor stoletja sem, da se veseli Palestina večjega blagostanja kakor kdajkoli prej in da so se v nemških kolonijah dosegla velika izboljšanja. Če se najskrbnejše proučuje postopanje nemške vlade in izjave nemških politikov, ne vidim najmanjšega znamenja, da je mogoč z njimi plodovit razgovor. Prepad, ki loči zvezne velesile od osrednjih velesil, je tako globok, da ga ni mogoče napolniti in tako širok, da ga je komaj mogoči premostiti.
Balfour se je obrnil nato k pacifisti-stični skupini govoreč: Kakor stoje zdaj stvari, ni mogoče, da se vrnejo Nemčiji kolonije v Afriki. Balfour je vprašal nato pacifistično skupino, če je pripravljena Nemčija opustiti svojo sedanjo politiko nasproti ruski vladi. Če ne spremeni Nemčija svojega srca in če popolna zmaga zaveznikov ne prepriča v Nemčiji vseh, da je bila nemška politika pogrešena, ne more reči, kako je mogoče zopet obnoviti Rusijo.
»Lavoratore« od torka zvečer je prinesel informativen uvoden članek o jugoslovanskem vprašanju, ki zasluži, da iz njega podamo svojim čitaleljem nekoliko misli, ker je pisan mirno in objektivno.
Člankar pripoveduje, da nameravajo jugoslovanske socialistične stranke sklicati v Zagreb konferenco, da določijo taktično postopanje vseh soc. strank napram jugoslovanskemu gibanju,- ker morajo te stranke dati jugoslovanskemu proletariatu zgled edinosti in ker morajo dati trdno podlago za postopanje v problemih, ki jih ni mogoče ignorirati. To se bo pa lahko doseglo, ker se te stranke zvesto drže načela internacijonale in ker so male razlike, ki še obstoje glede jugpslovanskega vprašanja, le formalne narave.
Jugoslovani, pravi dalje člankar, preživljajo v sedanji splošni krizi svojo posebno krizo, ki bi lahko bila usodna. V največji nevarnosti so Slovenci, in zalo je zavzelo ravno med temi jugoslovansko narodno gibanje gigantske oblike in je postalo pravo ljudsko gibanje. Z ene strani ogrožajo Slovence pangermani (2 vrsti zaplenjeni), z druge pa nenasitljivost italijanskega imperializma v slučaju, če zmaga ententa. Teritorialne zahteve *tega, ki so bile razglašene na dan, ko je Italija stopila v vojsko, ne obsegajo (brez Dalmacije) nič mani '<ot 9970 kvadratnih kilometrov z nad 1 milijonom prebivalcev, od ka-
Secii demokracija in jugoslovansko vprašanje.
800.000 Jugoslovanov, od teh 500 jj Slovencev. Za narod, ki šteje 1,500 ;oč prebivalcev, je to malo preveč! — Jugoslovani so razdeljeni že zdaj politično in administrativno na osem ozemelj. Vrhu tega se delijo še na 4 narodne dele. In kakor bi to ne zadostovalo, se razlikujejo šc po veri. Novih ločitev in amputacij bi Jugoslovani ne prenesli. Toda njih ne ogrožata le nemški in laški imperializem, ampak tudi mažarski, ki si hoče podjarmiti Bosno in Hercegovino in ji za vedno usuž-njiti ogrskemu kapitalizmu. (Zaplenjeno.) Imperializem velikih narodov ima male narode samo za objekt kolonizacije. In resnično, kdor bere jedilni list italijanskega imperializma (zaplenjena ena vrsta) in kdor ve, kako postopajo Ogri z nemažar-skimi narodi in kako se postopa v-kakem drugem kraju*z nenemškimi narodi, ta pač hitro zgubi vsako navdušenje za načela svobode, človekoljubja in samoodločbe, ki jih proglašajo državniki ravno teh držav. (Zaplenjeno par vrstic.) Jugoslovani torej stavijo vse svoje upanje v mir sporazuma na podlagi samoodločbe narodov in pa v slogo lastne moči. Zato zahtevajo zedinje-nje vseh Jugoslovanov v eno avtonomno demokratično državo. Ta zahteva datira za liberalne in klerikalne stranke, od meseca maja 1917, odkar je podal Jugoslovanski klub v parlamentu znano majniško deklaracijo.
Člankar pripoveduje, da jugoslovanskim socialnim demokratom, pa ni bilo treba čakati ruske revolucije, ki je ustvarila za zedinjenje Jugoslovanov ugodno ozračje, ampak oni da so te zahteve stavili že 1. 1909. na konferenci v Ljubljani, katere so se udeležili tudi zastopniki italijanskih, nemških in čeških sodrugov in kjer so zahtevali zedinjenje vseh Jugoslovanov brez ozira na jezik, vero in narečja. 'Jugoslovanski socialisti da so bili torej prvi, ki so odkrito in javno zahtevali združitev jugoslovanskih narodov brez ozira na politične meje in državnopravne zahteve v eno avtonomno državo v demokratični zvezi narodov. V dosego tega cilja je pa potrebno sodelovanje vseh socialističnih strank in pa mir soorazuma med narodi na podlagi samoodločbe.
Člankar zaključuje: Če se bo konferenca bavila s temi problemi, bo s tem rešila brez dvoma eno najvažnejših vprašanj in bo izdatno koristila ideji jugoslovanskega združenja, pa tudi realnim potrebam proletariata!
Boli z Italijani.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. avgusta. Uradno se poroča:
Na italijanski fronti je topniški boj na prostoru Sedmih občin posebno divjal.
V Albaniji so boji ponehali.
Načelnik generalnega štaba.
Bilko na Francoskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. avgusta. Veliki glavni stan:
Vojna skupina kraljeviča R u p e r t a.
Med Ysero in Avro ponoči živahno topniško delovanje. Jugozahodno od Yperna in južno od Lyse so po najhujšem ognju sledili sovražni delni napadi, ki so bili odbiti.
Med Ancro in Avro je sovražnik vče-/aj napadel z močnimi silami. Od goste megle podpiran je sovražnik s svojimi tanki vdrl v naše pehotne in topniške postojanke, Severno od Somme smo vrgli sovražnika v protisunku iz naših postojank nazaj. Med Sommo in Avro so naši proti-sunki ustavili sovražni naval vzhodno od črte Morcourt — Harbonnieres — Caix — fresnoy — Contoire, Zgubili smo ujetnikov in topov. Od ujetnikov, ki smo jih ujeli, smo izvedeli, da so poleg Angležev napadali tudi avstralski in kanadski pomožni ».bori ter Francozi.
Nad bojiščem smo sestrelili 30 sovražnih letal. Poročnik Loewenhardt je priboril svojo 49., 50. in 51., poročnik Udet svojo 45., 46. in 47., poročnik baron Richthofen svojo 33., 34. in 35., poročnik Kroll svojo 31. in 32., nadporočnik Billik svojo 29., poročnik Koenecke svojo 23., 24. in 25., poročnik Auffahrt svojo 20. zračno tmago.
Nemško večerno poročilo.
Berlin, 9. avgusta zvečer. Uradno: Med Sommo in Avro nadaljuje sovražnik svoje napade.
Prvi glavni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Angleška poročila o ofenzivi na zahodu.
London, 8. avgusta, (K. u.) Reuterjcv urad je poizvedel, da sc napredovalni pohod Angležev in Francozov nadaljuje. Majvečja globina, ki jo je dosegel, znaša !8 kilometrov. Naši kavalerijski oklopni •ozovi in tanki so vozili pred napadalno jrlo. Dcsjejiii so skoraj železniško križa-
lišče Chaulnes. Do zdaj so ujeli 10.000 ujetnikov.
Amsterdam, 8. avgusta. (K. u.) Lloyd George je v Cardiffu prebral ob sprejemu množice, ki ga je navdušeno pozdravljala, najnovejšo brzojavko o bojih v Franciji. Nato je zaklical: Prebili bomo!
London, 8. avgusta. (K. u.) Bonar Law je poročal spodnji zbornici, da se je pričela rano zjutraj francosko-angleška ofenziva na približno 20 km dolgi bojni črti od Morlaucourta do Montdidierja. Ob 3. uri popoldne so dosegle armade vse točke, ki so jim jih določili, ko se je pričel napad. V tem času smo osvojili nad 100 topov in ugrabili 7000 ujetnikov. Prodirali so povprečno 4 do 5 milj, v enem slučaju celo 7 milj. Zbornico so nato clo 15. oktobra odgodili.
Woliiovo poročilo.
Berlin, 9. avgusta. (K. u.) Wolffov urad poroča: Različne ugodne okoliščine so angleško-francoskemu napadu med Ancro in Avro pripomogle do začetnega uspeha. Predvsem je zelo gosta megla zjutraj dne 8, avgusta pospeševala sovražni sunek. Megla jc tako zakrila skupine an-gleško-francoskih tankov, ki so se po nenadnem silnem ognju pričeli valiti naprej, da so neopaženo prišli mimo nemških obrambnih topov proti tankom in udrli deloma v artiljerijsko črto. Junaško se je branila nemška pehota proti tankom in navalom, ki so od vseh strani nenadoma vdrli proti njej. Za hrbtom angleško-fran-coskih strelnih črt so še dolgo ragljale strojne puške. Neugodno vreme je ententi-nim četam omogočilo, da so na posameznih mestih vdrle, tako da so mogli prodreti do črte, ki je navedena v nemškem vojnem poročilu. Tu pa so naletele na protisunek nemške rezerve, ki je preprečila nadaljno prodiranje napadalcev. Severno od Somme jih je pa vrgla nazaj iz nemških postojank.
Zadnji napor Francije.
Geni, 9. avgusta. »Petit Journal« poroča: Ministrski predsednik Clemenceau je rekel članom armadne komisije v glavnem stanu, da bo vpoklic letnika 1920 zadnji vojaški ukrep Francije, o čemer je trdno prepričan.
Podmorska vojska.
Berlin, 9. avgusta. Uradno: V zaprtem ozemlju pri Azorih in zahodno od Gibraltarja so zopet potopili pet večjih parnikov in eno jadrnico; skupno torej okroglo 25.000 ton. Z enim parnikom se je potopilo poleg 370 ton drugega tovora angleškega vladnega zlata v kovanem denarju, vrednega pol milijona mark. Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Dogodki v Rusiji.
V vzhodni Sibiriji obnovljena oblast sovjetov.
Moskva, 9. avgusta. (Kor. ur.) »Kras-naja Armija« piše: Vzhodna Sibirija je do Bajkalskega jezera očiščena Čeho-Slova-kov in obnovljena oblast sovjetov. Več oseb je bilo usmrčenlh. Jutri pridejo na nabor vsi bivši častniki do 60. leta, — V Moskvi je mirno,
Moskva, 9. avgusta. (Kor. ur.) Sinoči so štirje oboroženi avtomobili napadli poslopje vseruske kooperativne zveze. Napadalci so premagali stražo, razbili blagajno in odnesli 4 milijone rubljev.
Ententine čete proti Vologdi,
London, 9. avgusta, (Kor, ur.) Reuter: Po izkrcanju v Arhangelsku korakajo zavezniki proti jugu, ob železnici, proti Vologdi. Pet milj južno od Arhangelska se je postavila v bran četa, katero so podpirali Nemci. Bila je vržena nazaj in se je umaknila na Obozerskajo nazaj (70 milj južno od Arhangelska).
Ruski ultimat Japonski. — Poročila o Rusiji.
»Pravda« poroča: Ljenin je v viharni seji moskovskega sovjeta izjavil, da stavi Japonski zaradi nastopa v Sibiriji ultimat. — Poštni promet med Švedsko in Rusijo je od 6. t. m. naprej prekinjen, — Novo-imenovani avstrijsko ogrski poslanik v Rusiji baron Franz je odpotoval v Berlin, da se posvetuje s Helfferichom. — Avstrijsko zunanje ministrstvo je izja.vilo, da na intervencijo nemških ali avstrijskih čet skupno z ruskimi četami proti Angležem, ki prodirajo iz Arhangelska, ni misliti.
liaiijanskl letalci na Dunaju.
Dunaj, 9. avgusta. Italijanski letalci so pripluli danes po 9. uri nad Dunaj, kjer so metali v IV., IX., X., XV. in XVI. okraju in v Schwechatu letake: več stotisoč so jih vrgli. Ljudje so se za letake kar trgali in ruvali. Vsak ga je hotel imeti. Ker živimo v časih navijanja cen, se je precej pričela živahna kupčija ž njimi. Cena italijanskih veleizdajalskih letakov je bila prvotno 2 kroni, a pozneje je poskočila do 20 kron
za letak. Policija je izdala svarilo, da so laški letaki prepovedani.
Letake so metali troje vrst. Zrva vrsta je bila v italijanskih barvah zeleno-be-lo-rdeče s savojskim grbom in s številko 128, druge vrste letaki so bili beli s številko 129. Besedili teh letakov sta nemški. Metali so tudi letake z italijanskim besedilom. Posebno veliko letakov je padlo v notranje mesto v park pred mestno hišo in v »Volksgarten«. Častniki, vojaki in policijski stražniki so jih pobrali, kar so jih mogli, a kakor rečeno: radovedni Dunajča-ni in Dunajčanke so jih tudi pobirali in z največjo pozornostjo brali.
Besedilo letakov.
Dunaj, 9. (K. u.) Uradno: Prihod letalcev se zato ni precej opazil in javil, ker so se letala, ki niso bila obtežena z bombami, držala lahko zelo visoko in ker je jutranji vzduh omejeval razgled. Besedilo nekega teh oklicev se je glasilo:
Dunujčani! Učite se spoznavati Italijane! Če bi hoteli, bi lahko vrgli cele tone bomb na vaše mesto, toda pošiljamo vam samo pozdravov trobojnice, trobojnice svobode! Mi Italijani ne vodimo vojske z meščani, otroci, starci in z ženami. Vodimo vojsko z vašo vlado, sovražnico narodne svobode, z vašo slepo, trdosrčno in kruto vlado, ki vam ne more dati ne kruha in nc miru in ki vas vodi le s sovraštvom in z goljufivim upom. Dunajčani! O vas se pripoveduje, da ste inteligentni, toda odkar ste oblekli prusko uniformo, ste padli na nivo berlinskega grobjana in cel svet sc jc zasukal proti vam. Ali hočete nadaljevati vojsko? Storite to, če hočete izvršiti sa-moumor, Kaj upate? Odločilne zmage, ki so vam jo obljubili pruski generali? Njih odločilna zmaga je ravno taka, kakor kruh iz Ukrajine: Čaka se in umre, predno pride! Dunajski meščanil Pomislite, kaj vas čaka in prebudite se! Živela svoboda! Živela Italija! Živela ententa!
Ostali letaki, enega je podpisal d'An-nunzio, so podobno pisani in še bolj bombastični. Ideje in besedilo odgovarjajo popolnoma čustvenemu življenju in dovolj znanemu duhu, s katerim se Italijani vojskujejo.
* » *
Uradno poročilo o posetu italijanskih letalcev na Dunaju.
Dunaj, 9. (K. u.) Dogodek, ki je bil že dolgo mogoč, se je uresničil. Sovražni letalci so preleteli, mesto Dunaj. Po mnogih napadih, ki so jih morala pretrpeti tako mesta naših zaveznikov kakor tudi sovražnikov, že dolgo časa ni bila nobena skrivnost več, da mora kaj takega pričakovati tudi Dunaj. Pred več kakor enim letom se je že naznanilo prebivalstvu z letaki v hišnih vežah, kaj naj Dunaj ukrene, če ga napadejo letalci, da se kolikor mogoče varujejo. Četudi svaril mogoče niso resno sprejeli, je današnji dogodek pokazal, da je potrebno ponoviti določbe in sc ravnati po njih.
Tehnika je dvignila danes letalo na tako višino, da mu obrambno orožje ne more slediti. Saj so celo veliki, občutljivi in polvisoko leteči Zeppelini z uspehom napadli Anglijo, ki se brani z vsemi dosegljivimi sredstvi, kakor so poročali včerajšnji časopisi. Mala, moderna letala tem lažje dosežejo višino, v kateri jih je težko celo z daljnogledom razločiti, vsled česar uidejo letalnim stražam.
Naše današnje obiskovalce, ki jim je pomagalo še soparno jutranje vreme, je bilo zato mogoče šele spoznati, ko so se nad Dunajem spuščali nižje.
Pristaviti se pa mora, da se more tako visoko letati le, če se nima bomb s seboj. Letala so zato metala le letake, katerih učinek se bo razblinil na zdravem mišljenju Dunajčanov,
En italijanski letalec ponesrečil. — Letalcem poveljeval d'Annunzio.
Dunaj, 9. (K. u.) Od letal, ki so metala letake na Dunaj, se je eno spustilo na tla pri Schwarzanu blizu Dunajskega Novega mesta. Letalo je popolnoma zgorelo. Za-žgal ga je letalec sam.
Dunaj, 9. Trdi se, da je poveljeval italijanskim letalcem major dAnnunzio. Italijanski poročnik, ki so ga prijeli, je izpovedal v Dunajskem Novem mestu, da so se dvignili letalci danes zjutraj v Padovi.
Zračna pot na Dunaj.
Zračna pot na Dunaj iz Italije znaša približno 400 kilometrov. Dunajsko časopisje sodi, da so se italijanska letala, 7 jih je bilo nad Dunajem, dvignila ob solnčnem vzhodu.
Italijanski letalec nad Mariborom.
Dunaj, 9. Ob 9. uri dopoldne se je br-zojavilo iz Maribora, da so videli tam sovražno letalo, ki se je vračalo z Dunaja.
Politične novice.
-f- Preki sod za Štajersko, Koroško in Kranjsko odpravljen. Graško vojaško poveljstvo je dne 6. t. m. razveljavilo naredbo z dne 15. majnika 1918., s katero je bil pad vojaškimi obrati in vojaškimi ose-
bami na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem proglašen preki sod. S tem je prekl sod pri nas zopet odpravljen.
-j- Nemški listi so se že malo spametovali. Priznavajo, da se ta vojska ne more končati s popolno zmago tega ali onega »vsled dosedanjega položaja na različnih frontah«. Edino, pišejo, kar more sedaj vojsko končati, je >časten sporazum obeh strank«. Ali nismo tega od vsega početka zahtevali, še tedaj, ko so Nemci zahtevali mir meča?
-f Poslanec Dobernik, ki je bil sin slovenskega učitelja (še iz stare šole) na Djekšah v velikovškem okraju, torej v fari, v kateri še dandanes ne slišiš nemščine, je moral, dokler je živela še njegova prva žena, hoditi k nedeljskim mašam in ji donašati spominke od raznih romarskih cerkva. Da bi pa tudi v Celovcu hodil očitno k nedeljski božji službi, do tega ga ni pripravila. Ko je pa ona umrla in se je on pozneje čisto udinjal Siidmarki, je odpadel od vere in je zapustil testament, glasom katerega sc mora njegovo telo po votanskem načinu upepeliti. Dobernik )e bi! prvi, ki je reklamiral Trst in ves širok pas od jadranskih obal dc koroškoštajerskega nemškega ozemlja za Alldeutschland. Sedaj pa jc moral odsto , piti!
»Karntner Tagblatt^ je še vedno
nezadovoljen z Jugoslovani. V št. 178 pri-! občuje znani komunike o zadnjih posveto-' vanjili jugoslovanskega kluba ter dostav-! lja: Ali se Jugoslovani ne spominjajo, ka-]• ko je posl. Stransky v državnem zboru de-; jal: Mi sovražimo to Avstrijo , in s taki-I mi ljudmi vedno hodijo ratno ob rami!« — Denuncijacija se takozvanemu krščansko-socialnemu lističu vedno dobro poda, Jugoslovani pa smo kar ginjeni, ko nam tako ginljivo pridiguje urednik Pavlič, ki na volkstagih in v svojem listu trobi na vso sapo v isti rog, kakor proč-od-Rimovci Wolf, Angerer e tutli quanti, da ne zabimo lutrovskih pastorjev. Gospoda, ko boste pomedli pred svojim pragom, se pomenimo kaj več! — V isli številki poroča list zlob-ncjc kakor drugi o ogrskih otrokih v Pri-morju in napada hrvatsko domače prebivalstvo.
-j- Hrvatski delegati so se, potem ko so podali v ogrskem parlamentu par papirnatih protestov, \rni!i v petek v Zagreb.
-j- Sklep socialno demokratske stranke na Hrvatskem. Pravda« prinaša sledeči sklep: Glavni odbor socialno demokratske stranke Hrvatske in Slavonije je v seji dne 2. avgusta sklenil soglasno: 1. Glavni odbor stoji na stališču popolnega samoodločevanja naroda (zaplenjeno), priznavajoč sklepe balkanske socialistične konference od 1910. leta in ljubljanske konference iz leta 1912. zahteva ujedi-njenje Slovencev, Srbov in Hrvatov kot enotnega troimenega naroda (zaplenjeno). V delu za ta cilj bo nastopala socialno demokratska stranka samostojno in neodvisno. V drugi točki zahtevajo splošno, enako in tajno volilno pravico na Hrvatskem in bodo zato nadaljevali boj, ker jc to tefnelj in začetek demokracije političnih organizacij Hrvatske.
Ministrstvo za ljudsko zdravje. Danes je v Wiener Zeitung izšla odredba celokupnega ministrstva, ki naznanja ustanovitev ministrstva za ljudsko zdravje. Istočasno je v Wiener Zeitung« objavljeno imenovanje osobja novega ministrstva.
-f Dr. Hochenburger umrl. Bivši justični minister, sokrivec Stiirgkhovega absolutizma dr. Hochenburger je umrl. Leta 1897. je Hochenburger še pozival v parlamentu v svojem govoru, da treba obesiti vse ministre, ki so podpisali naredbo po § 14., na laterne, leta 1914. pa je bil glavni duh Stiirgkh a in njegove zle dobe, ki je vladala samo s § 14. podprtim absolutizmom. — Klicarji nemškega absolutizma ir njegove dobe umirajo.
-f Mladočeški poslanec Mastalka in trutnovsko sodišče. Praga, 9. avgusta. Poslanec Mastalka je vrnil ministrskemu predsedniku dr. pl. Hussareku red železne krone s pripombo, da se čuli kot zastopnik jičinskega volilnega okraja z ustanovitvijo okrožnega sodišča v Trutnovein občutno prizadet in da nc more nositi cesarjevega odlikovanja, če nastopa vlada proti življenjskim interesom češkega naroda.
-j- Ogrska zbornica. Budimpešta, dne 9. avgusta. Zbornica sprejme vojnopre-skrbovalni urad v tre!jem branju. Nato preide v razpravo o predlogi glede obnovitve pogorelega mesta Gy8ngy<5s. Predloga se nato sprejme v špecijalni in splošni debati. Nato se vrši razprava o ureditvi na plače vzetih posojil državnih nastavljencev. Govori finančni minister Popovicz. Nato se zakon sprejme. Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu ie tretje branje 22 imunitetnih zadev.
-f Razlastitev na Ogrskem. Budim pešta, 9. avgusta. V današnji seji ogrski zbornice je izjavil dr, Wekerle, da name rava vlada izvršiti važne nreuredbe, tak« i tudi razlastitev imetja,
-f- Brigadir poljskih legij polkovnik Josip Haller v Parizu. Krakov, 9. avgusta: »Nowa Reforma« poroča iz Švice: Bivši brigadir poljskih legij polkovnik Jožef Haller, o katerem so poročali, da je na Ukrajini izvršil samouinor, je došel v Pariz. Halleru sc je posrečilo prebiti s svojimi četami nemške črte in zbežati v Rusijo, odkoder je dospel v Pariz. V Parizu nastopa Haller kot oficijalni zastopnik Poljakov pri aliirancih.
-f Nemški in italijanski prostozidarji i:opet združeni! Italijanski časniki so prinesli senzačno vest, da letos italijanske lože niso priredile več svečanostnih sej ob obletnici vstopa Italije v svetovno vojno, kersoscv zadnjih mesccih zveze z nemškimi ložami zopet obnovile. 17 nemških prostozidarskih lož je pa tudi v Avstriji. Ogrske lože so pa bile itak vedno pod vodstvom laškega Velikega orijenta. — V Celovcu je loža »Eulen-horst«. Kje so torej veleizdajalci?
Dnevna novice.
—	Osebna vest. Č. g. Jožef Hren, kaplan v Podbrdu, je vpoklican za vojnega kurata,
—	Društvo ljubiteljev poljskega naroda v Ljubljani in Poljaki. Glasilo poslanca dr. Glabinskega -Kurjer Lwowski« prinaša v svoji četrtkovi številki uvodnik o društvu ljubiteljev poljskega naroda v Ljubljani.
—	Odlikovan jc bil orož. stražmojster v Zagorju Legat z železnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje.
—	Zveza jugoslovanskih železničarjev .klicuje dne 8. septembra t. 1. v Trstu izredni občni zbor. Natančna pojasnila in dnevni red prinese prihodnja številka »Jugoslovanskega Železničarja«.
—	Vipavska dolina. (Na naslov okrajni in deželni komisiji za preživljanje.) Lanskoletna suša in pa posebno še vedne nastanitve vojaštva skoz dve leti so Notranjsko, osobito pa vipavsko dolino spravile skoro ob ves živež. Aprovizacija jc sramotno nezadostna, zabele sploh ni. Vipavec se prej ni bavil s svinjerejo, s poljedelstvom pa jako malo. Saj si jc kupil z vinskim izkupičkom ves živež. Tako je prišlo sedaj do splošne mi-zerije. " Ali bi torej ne bilo modro in pravično, če bi oblasti dajale podpore in prispevke za preživljanje v najvišji, postavno dovoljeni meri. To bi bilo vsaj nekaj in bi kazalo, da imajo oblasti vsaj nekaj socijalnega čuta ;n razuma. Pa žalibog, da se to ne zgodi. Izmed stotih slučajev le enega: Malo posestvo! Družina velika: oče, mati, stari stric, stara mati, šest otrok. Da so se mogli v mirnem času preživeti, so morali odrasli sinovi po dninah in eden v Ameriko, da je poslal nekaj kronic domov za davke in obresti. Pride vojna. Trije sinovi so morali na fronto, In so še sedaj tam. Od dveh seve sta se duši rajši preselili v boljši svet, Medtem je oče samega dela in kopanja na pol onemogel. Mati ima opraviti z dvema nedoraslima otrokoma in s starim stricem in staro materjo, ki sta oba že čez 80 let stara. Kako živeti? Okrajna komisija prisodi podpore vsem skupaj 4 K 80 vin. na dan! Bogme! Če bi bili vsi trije sinovi doma, bi prislužili vsak po 20 K na dan, torej skupaj: 80 K na dan! Kaj takega se ne sme več ponavljati. Naredila se je seve pritožba, a ta bo rešena malo pred sv. Nikolijem! Med tem pa bo uboga družina že vsa izstradana! — Komisije morajo vendar vedeti, da imajo svojci vojakov postavno pravico do podpor, ter da te podpore oziroma prispevki niso kaka milost ali miloščina.
—	Blagor deželnih meja. (Neenake živinske cene.) Polovica vipavske doline je na Kranjskem, polovica na Goriškem. Potok Hubl jo reže. Po vsej dolini pa je isto ljudstvo, samo slovensko, isto narečje, iste šege, isto solnee, isto vino. Nosila je vsa dolina skoz 2 leti isto vojno breme. Vsa dolina je tudi pod istim cesarjem, v isti državi in pod istimi postavami in isto pravico. Zdaj nas druži še isti glad. Živina je tudi ista. Pa — cene niso iste, kakor tudi nima vsa dolina istega deželnega glavarja. Kranjski Vipavec dobi za kg 3 K, goriški Vipavec pa — 10 K. Pa seno, ki jo je goriškovipavska krava, je ravno isto, katero žre kranjskovipavska. In sam sem šel gledat, saj imam samo par korakov čez mejo, in sem kupil goriško-vipavske krave, seve po 20 K kg, in jedel njih meso, pa je tudi ravno isto, kakor kranjskovipavskih, Tukaj vidimo vso bu-dalost deželnih mej! — Čut pravice pa s tem tudi trpi in razburjenje kranjsko-vi-pavskih kmetov je veliko in raste od dne do dne. Pa nismo jezni samo na goriške krave, ki vsaka prinese v hišo lepo doto za vsako nevesto, ampak smo jezni tudi na merodajno zastopstvo kranjske dežele, ki gre v patriotičnem samozatajevanju do skrajne meje, do — pogina samega sebe,
- o kaj še, do pogina bližnjega, kmeta.
— Smrtne obsodbe pri armadi na bojišču. Z Dunaja poročajo: Povelje vojaškega poveljstva z dne 29. julija t. 1. vsebuje
odlok, ki določa, da se mora moštvu pri ra-portu naznaniti 74 pri armadi na bojišču izvršenih smrtnih obsodb. Usmrčenih jc bilo 44 mož nadomestnega bataljona pešpolka štev. 71 radi zločina upora, 13 mož od peš-polkov štev. 28, 98, 102, 91 in strelskega polka štev. 8 radi zločina velcizdaje. Dalje 17 smrtnih obsodb proti članom čeho-slovaške organizacije, ki so se bojevali proti Avstriji in bili od naših čet ujeti.
—	Obnovljeni železniški obrat med Črnovicami in Rumunijo. Dne 17. avgusta 1918 bodo zopet otvorili železniški promet med Črnovicami in Rumunijo, ki je dve leti vsled vojske počival. Obrat bo začasen in se uredi končnoveljavno, ko bo ratificirana mirovna pogodba.
—	Prodaja krompirja. Ker se novejši čas mnogokrat dogaja, da posamezni kmetovalci, ne da bi upoštevali odredbe ministrstva za prehrano, propadajajo po visoki ceni raznim vojaškim kuhinjam, kakor tudi drugim vojaškim formacijam večje množine krompirja, opozarjamo tem potom, da jc vsaka taka prodaja od strani kmetovalcev strogo kaznjiva ter bodo vsi tisti, ki se jih pri taki prodaji zaloti, občutno kaznovani. Pravico do nakupa krompirja ima edino Zavod za promet z žitom ob času vojne, oziroma od njega nastavljeni komisijonarji.
—	O lakotni bolezni na nemškem Češkem vpijejo sedaj zopet nemški listi. Če pa mi hočemo o nji poročati z Notranjskega bomo pa — konfiscirani. Razloček pa je tudi še ta, da je lakota na severnem Češkem bolj na papirju in v glavah hujskaških politikov, na Notranjskem pa v resnici in v želodcu.
—	Za povečane slike hodi sedaj po Slovenskem neki agent v službi židovske tvrdke na Dunaju. Računa jih kar po 60 in več kron komad. Za judovske milijonarje nimamo denarja!
—	Maksimalne cene za hotelske sobe določa ravnokar izišla naredba ogrske vlade.
—	Kravo ukradel. V Mali Pristavi pri Št. Petru na Notranjskem je bila dne 3. avgusta dopoldne na paši ukradena osem let stara krava, težka približno 500 kg in vredna 6000 K. Krava ie bila pšenične barve z belimi lisami ter bi se imela šc v tem mesecu oteletiti. Tatvine sumljiv je neki mož, ki je dotični dan gnal v smeri od Št. Petra proti primorski meji še neko drugo kravo in imel obešeno čez hrbet vrečo za kruh, kakor jih po navadi nosijo vojaki. Verjetno je, da je tat odpeljal kravo čez deželno mejo na Primorsko in jo tam prodal. Kdor bi o tatvini kaj vedel, naj javi to najbližji orožniški postaji.
—	Glavna zbiralnica perila za čete, ki se vračajo iz ujetništva, v Ljubljani, ulju-dno naznanja prebivalstvu Kranjske, da zaključuje zbiranje perila. Na Kranjskem se je doslej nabralo 870 moških srajc, 826 moških spodnjih hlač ter 9.245 K 84 v daril v denarju, in sicer: v Ljubljani 360 srajc, 250 hlač in 3579 K 60 v; v Kamniku je šta-cijsko poveljstvo nabralo 52 srajc, 47 hlač in 526 K 50 v; posebno zadovoljiv je uspeh v postojnskem okraju, ki je glavni zbiralnici v Ljubljani poslal 82 srajc, 60 hlač in 1408 K 90 v. Razen tega se je pri zbiralnici iz vse kronovine nabralo dokaj rjuh, oti-rač, robcev, nogavic, kontenine i. si. Kakor je videti, je uspeh zbiranja po Kranjskem za prebivalstvo, ki je že v prvih letih vojne darovalo mnogo perila, zelo časten, zlasti če se vpošteva, da spričo občnih težav samo s perilom ni več posebno založeno. Ker se dotok perila še ni docela ustavil, bo o končnem rezultatu mogoče poročati šele tedaj, ko bo zbiranje faktično končano, torej šele tekom tega meseca. Glavni zbiralnici ni samo dolžnost, ampak tudi srčna potreba, izraziti v imenu vojakov, ki se vračajo iz vojnega ujetništva, iskreno zahvalo darovalcem in darovalkam civilnega in vojaškega stanu za veliko njihovo požrtvovalnost in darežljivost. Glavna zbiralnica se prav tako iskreno zahvaljuje tudi krajevnim odborom, ki so pri nabiranju tako uspešno sodelovali, zlasti pa še slavn. časopisju za izdatno radovoljno pomoč. O korporacijah in o posameznikih, ki so se prav posebno potrudili na korist zbiranja in dosegli posebne uspehe, bo glavna zbiralnica, kakor ji veleva dolžnost, poročala na višja mesta, istotako o pohvalnem sodelovanju žendarmerijskih postaj. Še enkrat: Srčna hvala vsem in vsakomur! — Po 20. avgustu t. 1. preidejo agende in zaloge glavne zbiralnice, v kolikor dotlej še ne bi bile odposlane vojnooskrbovalne-mu uradu na Dunaju, Berggasse 22, na vojaško štacijsko poveljstvo v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 29, II. nadstropje. — V Ljubljani, 5. avgusta 1918, — Aleksander Mork von Morkenstein, podpolkovnik, poveljnik priglasilnice za ženske pomožne moči pri soški armadi, Ljubljana, Narodni dom.
— Pogreša se žc štiri leta Franc Ku-kec, vojak 17. pp., 1. stot. ,doma iz Loža, ki se je boril v Galiciji in bil najbrže ujet. Kdor izmed domov iz ruskega ujetništva se vrnivših vojakov o njem kaj ve, naj to sporoči Ani Kukec. l ož pri Starem triJu.
— Prošnja. V tukajšnji bolnišnici za
malarijo leži veliko število bolnikov: Čehov, Slovakov in Rusov, ki nimajo nikakega čtiva. Kdor bi imel knjig v teh jezikih, ga v imenu teh ubožcev prosim, da jih pošlje na moj naslov, da jih jim razdelim. Že naprej: Bog povrni! — Fr. S. Šmid, ku-rat, Branica, p. Štanjel na Krasu.
LiubSianske novice.
lj Slovanski gostje v Ljubljani. Dne
16. t. m. pričakujemo preko 30 najodlič-nejših političnih in kulturnih zastopnikov češkega, poljskega in srbohrvatskega naroda. Da se vse potrebno ukrene, se je včeraj osnoval poseben »odbor za sprejem slovanskih gostov v Ljubljani«. V izjemnih slučajih bo odbor tudi željam domačih gostov (članom Narodnega sveta in Jugoslovanskega kluba) po možnosti rad ustrezal, Naslov: Odbor za sprejem slovanskih gostov v Ljubljani, Uredništvo »Slovenca«, oziroma Narodni dom, I. nadstropje.
lj Katoliško društvo za delavke bo
imelo jutri, dne 11. t. m., ob pol 7. uri zvečer svoje redno predavanje v društvenih prostorih. Članice naj se ga v obilnem številu udeleže.
lj Deželni muzej Rudolfinum je vsled odredbe deželnega odbora vojvodine Kranjske od 14. t. m. dalje splošno pristopen (brezplačno) vsako nedeljo predpoldne od 10. do 12. ure in vsak četrtek popoldne od 2. do 4. ure.
lj Knjižnica Šentpeterskega prosvetnega društva bo prihodnji teden odprta v sredo, 14. t. m,, od 7. do 9. ure zvečer mesto v četrtek, dne 15. t. m.
lj Poroka. Danes se je poročil g. Niko Bezerič z gdč. Marijo Radičič iz Bola v Dalmaciji.
lj Sovražni letalci nad Ljubljano. C. kr. korespondenčni urad poroča iz Ljubljane z dne 9. t. m.: Danes nekoliko po 11. uri dopoldne sc je pojavila nad Ljubljano skupina 6. italijanskih letal in odletela, obstreljevana od obrambnih baterij, ne da bi kaj metala, kmalu naprej proti jugo-zapadu. — Tozadevno našo notico v včerajšnji številki je ljubljanska cenzura zaplenila.
lj Poročilo z ljubljanske fronte. Okoli 11. ure ponoči so prišli veliki transporti z Notranjskega, ki so bili prav dobre volje in so po Kolodvorski ulici v glasnem zmeša-nem zboru peli ižanske melodije. — Deželni odbor se je obrnil na nižjeavstrijski deželni odbor s prošnjo, naj protestira proti letakom, ki so jih metali italijanski letalci na Dunaj in naj v ta namen alarmira vse podrejene občine. — Mesarske stojnice so bile danes zjutraj v oblegovalnem stanju. Kljub temu se je nekaterim junakom in junakinjam polka privilegiran-cev posrečilo prodreti oblegovalno črto in priti do pripravljenega mesa brez nadležnega čakanja. — Dež in lepo vreme se hitro menjavata. — Obrambna črta, ki jo tvori glavna struga Ljubljanice, se namerja opustiti; oddala se bo košnja visoke trave, ki raste v njej, ker ni le skrivališče raznih smradov, ampak tudi mažarskih dezer-terjev. — Glavni stan ljubljanskih navijal-cev cen je imel sinoči zelo živahen vojni posvet, pri katerem so sklenili velikopotezno ofenzivo na cene živil. O podrobnostih nameravanega podjetja najstrožje molče. — Sovražni letalci, ki so včeraj preleteli naše mesto, so prvotno namerjali, kakor poročajo iz Lugana, metati bombe na Ljubljano. Potoma so dobili obvestilo, da je v Ljubljani tudi sedež cenzure jugoslovanskega časopisja, nakar so svojo namero glede bomb opustili, ker ni v njihovem interesu, da ljubljansko cenzuro raz-denejo. — Resnejši poskusi, da bi se omejila beda revnih slojev v Ljubljani, se niso podvzeli. — Sicer nič novega. — Načelnik ljubljanskega poročevalskega stana: Aga.
lj Umrla je 7. t. m. v Ljubljani vdova častnika gospa Gudula Jeschenagg, rojena Liilsdorf, v 92. letu starosti. Njen oče je bil ljubljanski meščan, posestnik in tehnični ravnatelj nekdanje sladkorne tovarne v Ljubljani. .
lj Ljubljanski izvoščki izjavljajo, da ni nihče izmed njih vozil v Domžale dotičnih gospodov, o katerih smo te dni poročali. Vozili so se v kočiji, katero je neki izvo-šček pred kratkim prodal, pa kupec še ni zbrisal številke,
lj Modna trgovina Josipine Podkrajšek bo zaprta do 30. avgusta t. 1,
lj Čebula. Na ljubljanskem trgu se sme prodajati čebula po maksimalni ceni 1 K 60 v. za kilogram. Mestna aprovizacija jo pa, izvzemši ubožno akcijo, prodaja po 2 K kilogram. _
ECoroške novice.
k »Vojni kurat in koroški strelci«. Celovške »Fr." St.« poročajo pod tem naslovom dne 4. t. m.: Nemški Schulverein je prejel po vojnem kuratu Jožefu Pollu kot dohodek oklica, ki ga je naslovil na svoj bataljoa c. kr. koroškega prostovoljnega strelskega polka, znatni znesek 1100 kron
kot »neminljivi dar namesto venca na Rosseggerjev grob«. Od tega sijajnega daru pripada 26 častnikom 482 K, 303 strelcem s podčastniki 618 K. Topli oklic tega pristno nemško čutečega duhovnika, ki je s plamtečimi besedami kazal na pomen nemškega Schulvereina in pozival na pomembno počaščenje Rosseggerjevo, najboljšega borilca za ohranitev nemštva, je dosegel v njegovo lastno veliko veselje tak velikanski uspeh. Iskrena hvala gre požrtvovalnim koroškim strelcem, ki so v najlepši slogi s svojim dušnim pastirjem in svojimi častniki zvesti svojemu ljudstvu. »Hajl « krepkim, strumnim nemškim Korošcem! — Isto poročilo objavlja »Karnt-ner Tagblatt«, Pripominjamo, da je med koroškimi strelci veliko število koroških Slovencev. Ali tudi te sili nemški vojni kurat (odkod je, nam je neznano, Korošec ni), da prispevajo v njegov^ »blage« schul-vereinske namene? Zoper to odločno protestiramo!
k Alarm radi sovražnih letalcev je bil v Celovcu dne 6. t. m. ob pol 1 .uri opoldne. Tako poročajo celovški listi. Letalci so bili naznanjeni preko Ljubljane, a jih ni bilo blizu. Ob pol 3 .uri je bil alarm končan. Prebivalstvo se ni dosti zmenilo zanj.
k Nezgode. Pri Žihpoljah so našli minuli teden dninarico Ano Jančko grozno razmesarjeno v njeni sobi. Mislijo, da se je razletelo strelivo, ki je je bil njen mož prinesel s fronte in ji na tako strašen način končalo življenje. — Praporščak Pak in celovška gimnazijca Sile in Romavh so se dne 2. avgusta podali na Jepo, kjer so našli nerazstreljeno topniško strelivo. Ko so je ogledovali, je razletelo in vse tr> težko poškodovalo.
k Dobernikov naslednik. Za državno-zborski mandat celovškega mesta, ki ga je nad 20 let posedoval preminuli poslanec J. V. Dobernik, se že zdaj poteguje znani pročodrimovec c. kr. profesor Hans An-gerer, voditelj koroških vsenemcev in deželni poslanec v beljaški okolici. Že dolgo časa ima skomine po sedežu v državni zbornici, bomo videli, ali mu jih Celovča-ni izpolnč!	1
k Strašen dan hude ure je bil 25. julij. Strašni nalivi, zlasti pa toča, so napravili nepregledno škode prej že okrog Osojske-ga jezera, zdaj pa okrog Št. Vida ob Glini, Trpeli so Št. Donat, Krška dolina, Himel-berg, Trg itd. — Isti dan je napravila toča neizmerno škode po Velikovcu in okolici. Posebno prizadete so občine Veliko-vec, Vovbre, Št. Peter na Vašinjah in Ruda. Hudo so trpeli vsi sadeži.
k Smrtna kosa. Na Domačalah je umrl dne 24. julija grof Rajmund Wagensberg, svoj čas preiskovalni sodnik v Celovcu. Znan je bil po svoji globoki vernosti. — V Celovcu je umrla nagle smrti 30letna posestnikova hči Marija Potračnik iz Lo-kovice pri Pliberku. Bila je na obisku v nekem samostanu, kar ji na nagloma postane slabo. Po 4urni bolezni je izdihnila svojo dušo vsled izkrvavljenja v želodcu. — V Velikovcu je preminula dne 3. avg, po dolgi mučni bolezni tamošnja meščanska učiteljica Marija Jurkovič. — Smrtno ponesrečil je na Podravljah prostovoljec P. Sandner, sin pismonoše iz Beljaka, ko jc skočil iz vozečega se brzovlaka. Hotel je obiskati svojo nevesto. Obvisel je bil na stopnicah ter prišel pod vlak, ki ga je grozno razmesaril. — 23letni zavirač Fran Baudiš iz Jesenic je ob eksploziji posode z bencinom na Bledu bil težko opečen. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl.
Primorske novice.
p Državni poslanec Fon bo 18. t. m,
in naslednje dni v Gorici.
p Smrtna kosa. Julica Bravničar, županova najmlajša hčerka iz Tolmina, je v torek dne 6. t. m. po kratki a mučni bolezni umrla. Tako lepega sprevoda menda že zdavnaj ni bilo v Tolminu. Belo oblečena dekleta so nosila vence, fantje pa krsto. Celo nemški vojaki so darovali lep venec. Med pogrebci ga ni bilo, ki bi ne ime! rosnih oči.
Prosveta.
pr Slovensko narodno gledališče. Pod-piratelji v Novem mestu. Koliko vačnosti za narodni in kulturni razvoj priznavajo Čehi gledališču, so pokazale slavnosti, s katerimi so Čehi praznovali 501etnico svojega narodnega gledališča v Pragi. Prav v zadnjih tednih je hrvatska gledališka družba iz Zagreba prirejala predstave v Trstu. Njih uspeh je bil mogočen. Tudi Italijani so prihajali k predstavam in občudovali so umetniško višino igralcev ter krasoto hrvatske govorice. Odtlej ne kažejo več tolike neprijazne protivnosti in mržnje nasproti Slovencem in Hrvatom, nego se pripravljajo na trezen sporazum z Jugoslovani. — Ako bi bili Slovenci imeli med vojno odprto narodno gledališče v Ljubljani kjer se je zbiralo vojaštvo vseh narodov monarhije, bi bili imeli priliko, pokazati Z gledališčem vsem tem narrvlnuv
višino naše kulture in lepoto našega jezika. — Ti dogodki so obrnili tudi pri nas pozornost na »deželno« gledališče v Ljubljani in zbudili trdno voljo, cla bodi to gledališče neodvisno narodno gledališče, ki bi krepko pospeševalo naš ugled in naš narodni in kulturni napredek. Na mnogih krajih po Slovenskem že zbirajo prispevke, da bi s primerno glavnico zagotovili gledališču redno delovanje. Tudi v Novem mestu se je osnoval krajevni odbor s tem namenom pod načelstvom dvornega svetnika Fr. pl. Šukljeja. O tem je »Slovenec« že poročal. Seznam rodoljubnih gospodov in gospe, ki so se pozivu odzvali in priskočili lepemu narodnemu namenu z darili in deleži, priobčimo o priliki.
pr Hrvatsko-slovensko katoliško di-jaštvo. (Zora-Luč.) Na nedavnem zborovanju slovensko-hrvatskih akademičnih in bogoslovnih katoliških društev v Zagrebu se je sklenilo, da se imata dijaški reviji »Luč« in »Zora« izdajati kot skupni glasili slovensko-hrvatske Dijaške zveze. In sicer: »Zora« kot književno-beletristi-čna dijaška revija, »Luč« pa kot organiza-torični list. »Zora« bo izhajala v Ljubljani, »Luč« pa v Zagrebu. Vsak obeh listov bo imel po enega slovenskein enega hrvatskega urednika. Lista a z začetkom šolskega leta 1918/19 ? ia redno izha-iati.
g Občni zbor »Zadružne zveze« v Dalmaciji se je vršil dne 1, t. in. v Splitu. Dr. J. Bervaldi se je s toplimi besedami spominjal velikih zaslug pokojnega dr. J. Kreka za hrvatski narod. »Zadružna zveza« obstoji 10 let in ima tudi svojo Zadružno banko na Reki. Čistega dobička za leto 1917. ima 250.321 K 90 vin.
g Sladkor dražji. Budimpešta, 9. avgusta. Ministrski predsednik dr. Wekerle je odgovoril na vprašanje, ali se res zviša cena sladkorju za 100 odstotkov: Za koliko bo sladkor dražji, ne morem še danes povedati.
g Maksimalne cene svinjetine na Ogr-
skem. Ogrska vlada je določila najvišje do-
voljene cene za svinjetino žive vage. Ne-opitani prešiči do 30 kg teže se ne smejo prodajati nad 8 K za 1 kg. Za vsaki kilogram čez to težo do 90 kil je določenih
6 K. Za opitane prešiče od 91 do 125 kg
velja cena od 8 K za kg; za od 126 do 150 kg težke prašiče 8 K 20 v. za kg in za čez 150 kg težke 8 K 40 v. za kg.
g Cena sliv (češp) na Hrvatskem. Ban e določil jesenskim slivam ceno od 40 K, letnim slivam 28 K.
g Za najemnike travnikov. C. kr. urad Za ljudsko prehrano je odredil, da je glede oddaje suhe klaje onih najemnikov, ki ima-
io travnike v tujih političnih okrajih, podati dolžnost naznanila v onem okraju, kjer najemnik stanuje, v okraju, kjer ie travnik najet, se ima pa odračunati iz okraja izvoženi kvantum klaje.
g Zamenjava poginulih, odnosno v sili pobitih vojaških konj. C. in kr. vojno ministrstvo naznanja, da se za vojno službo nesposobni, pri licitacijah nakupljeni vojaški konji, katere morajo posestniki v sili pobiti ali sami poginejo, od prvega avgusta dalje ne bodo več zamenjavali in ostane tozadevna naredba v veljavi le za one konje, ki so bili kupljeni pred 1. avgustom. S tem dejstvom naj tedaj kupci odslej računajo.
g Preskrba z ozimnim semenskim žitom. Semensko žito za letošnjo jesensko setev bo oddajala c. kr. Kmetijska družba kranjska in Zavod za promet z žitom ob času vojne. Nihče se ne sme priglasiti za semensko žito iste vrste pri obeh oddaja-liščih, ampak samo pri enem. Kmetijska družba razglaša način in pogoje oddaje v
svojem strokovnem glasilu »Kmetovalcu«, kjer si jih lahko vsak natančno prebere. Ljubljanska podružnica Zavoda za promet z žitom bo oddajala troje vrst ozimnega semenskega žita: a) švedsko originalno sva-lijf-semensko pšenico in rž po približno 180 K za 100 kg z vrečo vred; b) navadno semensko žito iz Češke, Moravske in Nižje ,Avstrijske; c) navadno semensko žito iz domače dežele, ki ga bodo nakupili žitni komisijonarji. Pripominja sc, da Zavod ne prevzame nikake odgovornosti za uspeh semenskega žita, ki pride iz Švedske, Češke, Moravske ali Nižje Avstrijske. Za semensko žito sme prositi oni, ki hoče pre-meniti in izboljšati svoje seme ali pa kdor nima lastnega semena, bodisi da lansko leto ni nič sejal, bodisi, da mu je nezgoda (toča) uničila pridelek. Zavod za promet z žitom bo oddajal semensko žito v glavnem le proti zameni, to se pravi, kdor bo hotel dobiti semensko žito, bo moral oddati popreje ali istočasno enako množino žita lastnega pridelka žitnemu komisijonar-ju. Nihče ne sme zaprositi več žita, kot ima pripravljenega polja. Pravilna uporaba semenskega žita se bo nadzorovala. Zakon določa strogo kazen za one, ki semensko žito odtegnejo pravemu namenu. Kdor želi prejeti semensko žito od Zavoda za promet z žitom, sc mora zglasiti pri svojem županstvu, da ga vpiše v priglasilnico. Županstvo prejme potrebne formularje od Zavoda potom okrajnega glavarstva. Vsakdo mora: 1. izjaviti, če želi svedsko ali avstrijsko seme, 2. povedati vzrok, zakaj naroča seme in 3. navesti velikost ploskve, ki jo bo obsejal. Županstvo je odgovorno za pravilno napoved kmetovalcev. Priglasiti se je treba najpozneje do 25. avgusta t. 1. Dne 25. avgusta morajo odposlati županstva priglasilne pole na c. kr. okrajno glavarstvo, ki bo opravičenost priglasov pregledalo. Odločno se opozarjajo vsi kmetovalci, da se Zavod na poznejše priglase ne bo oziral. Žitni zavod bo oddajal priglašencem semensko žito kakor dosedaj potom svojih žitnih komisijonarjev. Končno Zavod najnujnejše nasvetuje kmetovalcem, naj si dobijo, če lc mogoče, seme iz lastnega pridelka, ker je uspeh še najverjetnejši. Plevel (graščica in drugo) naj se na trijerju izčisti, snetnjavo žito naj se namaka (kvasi). Kakor lansko leto razpošlje Zavod tudi letos pouk o namakanju žita, kakor ga je priredil za naše razmere strokovnjak c. kr. Kmetijske družbe. Ravnatelj: Jovan, m. p.
Mti in Horza.
Tedenski pregled deviznega trga.
Padanje avstro-ogrske valute, ki je že v preteklem tednu zavzelo precejšnjo hitrost, se je v tem tednu zopet nadaljevalo. Ncutralci, morda pod vplivom entente, od nje razglašenih zmag in njenega upanja na zmago, so napram avstro-ogrskemu denarju jako nezaupljivi. Mnogo je pripomogla k temu velika pomnožitev avstro-ogrskega papirnatega denarja (23.000 milijonov kron), ki ga je dobiti na vseh nevtralnih trgih v vsaki množini. Ker velja v trgovini zakon o ponudbi in povpraševanju in ker je v avstrijskem papirnatem denarju več ponudbe kot povpraševanja, je razumljivo nizko stanje krone. Na Dunaju stane 100 holandskih goldinarjev 513,75 avstrijskih kron, 100 švicarskih frankov 251 kron, za 100 norveških kron moraš 314,50 kron plačati,' 100 švedskih kron pa stane 352,50 kron. Italijanskih lir kurz znaša 93 kron, a to samo na papirju, kajti v prostem prometu jih za to ceno ni dobiti, ampak le za ceno, ki je mnogo višja od zgoraj označene, od devizne centrale določene višine,
Stanje avstrijske valute je stopilo v stadij, ki skoraj onemogočuje vsak uvoz,
zakaj pod takimi cenami uvoženi izdelki bi bili neverjetno dragi. Zato bo treba, da se bo izhajalo le s pridelki, ki se dobe v Avstriji.
Vlada namerava poskusiti z raznimi odpomočki, če bo mogoče ohraniti avstrijsko valuto vsaj na tej višini. Razvoj v zadnjem času ni posebno nadebuden tej akciji.
Ena odredba v tem smislu je že izšla. Avstro-Ogrska banka je prepovedala lastnikom gotovin v inozemstvu vsako nakazovanje ali prepisovanje iste brez njenega dovoljenja v korist kaki tvrdki, ki bi ne bila članica avstrijske devizne centrale, Dovoljeno je le, nakazati eni in isti osebi ali eni in isti tvrdki zneska do 200 K avstrijske veljave, a mesečne nakazilo ne sme presegati zneska od 2COO K. — Isto velja za potnike, ki zapuste Avstrijo. Vsak sme vzeti seboj le za 200 K tujega denarja. Ta odredba menda ne bo zadostovala, da bo dvignila oziroma obdržala sedanjo avstrijsko valuto.
Tedenski pregled borze. Mrtvo stanje v preteklem tednu nekoliko izginilo in kupčija je postala živahnejša, kljub temi', da se zunanji vzroki, ki so povzročili prejšnjo nedelavnost, niso spremenili. K tej živannosti je pripomoglo zanimanje od strani občinstva in nekatere interesne špekulacije, povzročene po glasovih o spremembah v medsebojnem razmerju nekaterih industrijskih podjetij. Na naši borzi v Zagrebu se je kupčija v vrednostnih papirjih precej dvignila. Delnice naših bank so jako zaželjene, kar pričajo rastoči dnevni tečaji. Posebno rastočo tendenco je opažati pri Prvi hrvatski Štedio-nici in Hrv. Sveopči kreditni banki.
a iz seje mestnega aprovizačnega odseka dne 9. avgusta 1.918, Proračun ubožne akcije izkazuje velik primanjkljaj, katerega ne krije vladna podpora. Aprovizačni odsek sklene, da se zvišajo cene pri prodaji živil za ubožno akcijo, posebno za mast, katere mestna aprovizacija ne more več oddajati kilogram po 10 kron. — Peku Pircu se vrne koncesija za peko kruha. — Moke ima mestna aprovizacija v zalogi še za 2 dni. Ni še nobenega upanja, da bi se dvignil dovoz moke in z njim zvišala množina kruha. Prihodnji teden se razdeli na izkaznice na osebo po četrt kilograma fižola, ajdove moke in kaše. Pri razdelitvi ajdove moke se bodo vpoštevali tisti okraji, ki ajdove moke že delj časa niso prejeli. Sklene se zahtevati za novo sezono več vagonov moke, ker sedanji mesečni kontingent 30 vagonov ne zadostuje potrebi občine ljubljanske, zlasti ker je v njem vštet tudi fižol. Aprovizačni odsek sklene energičen protest proti povišanju cen kruhu, ki naj v Ljubljani že prihodnji leden stopijo v veljavo. — Aprovizačni odsek razpravlja o postopanju branjevk na mestnih stojnicah, ki ne nudijo občinstvu nobenega sadja, odkar so prišle v veljavo maksimalne
cene. Sklene, da sc branjev-kam, ki tekom prihodnjega ledna ne bodo prodajale sadja, odvzame stojnice ter se jih odda strankam, ki bi hotele na njih prodajati sadje po maksimalnih cenah.
a Mast na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo mast v pondeljek, dne 12. t. m. pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do 2. ure popoldne štev. 1 do 70, od 2. do pol 3. ure štev. 71 do 140, od pol 3. do 3. ure štev. 141 do 210, od 3. do pol 4. ure štev. 211 do 280, od pol
A	A _____ -1	-.o. ,	... r .
Mast dobe vsi pripadniki te skupine. Izkazati se je pri nakupu masti z rumeno izkaznico za mast (odreže se kupon za mesec avgust), nastavljenci južne železnice morajo prinesti nakupno knjižico in nastavljenci državne železnice svojo železniško legitimacijo. Brez teh nakazil ne dobi nihče masti.
a Krompir za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo krompir na nova zelena nakazila za krompir v ponedeljek dne 12. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9, ure dopoldne št. 1 do 150, od 9. do 10. ure št. 151 do 300, od 10. do 11. ure št. 301 do 450, popoldne od po! 2. do pol 3. ure št. 451 do 600, od pol 3. do pol 4. ure št. 601 do 750, od pol 4. do pol 5. ure št. 751 do 900, oa pol 5. do pol 6. ure št. 901 do konca. —■ Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 1 K.
a Čebula za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo čebulo na nova zelena nakazila i.a krompir v ponedeljek dne 12. t. m. v telovadnici II. deške šole na Ledini (Komenskega ulica). Določen je tale red' od 8. clo 9. ure št. 1 do 200, od 9. do 10. ure št. 201 do 400, od 10. do 11. ure št. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. \ire št. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. ure št. 801 do 1000, od pol 4 .do pol 5. ure št. 1001 dc 1200, od pol 5. do 5. ure št. 1201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoh izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 1 'K, vse druge stranke po 2 K.
a Čebula za IV. ekraj. Stranke IV, okraja prejmejo čebulo na zelena nakazila za krompir v torek dne 13. t. m. v II. deški šoli na Led'ni (Komenskega ulica). Določen jc tale red: od 8. do 9. ure dopoldne št. 1 do 200, od 9. do 10. ure št. 201 do 400, od 10. do 11. ure št. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. ure št. 601 do 800, od po! 3. do pol 4. ure št. 801 do 1000, od pol 4. do nol 5. ure št. 1001 do 1200. od pol 5. do po! 6. ure št. 1201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 1 K. vse druge stranke pa po 2 K.
-5

Zgnbila sta se dva fanta v starosti 7 in 14 let. Kdor bi kaj vedel o njih, naj blagovoli sporočiti materi v Vevče štev. 23, pošta Dev. Mar. Polje.
Zgubil je nekdo v četrtek, 8. t. m. na poti od Sodražice do Ortneka listnico z večjo vsoto denarja in važno listino. Pošten najditelj naj jo odda proti lepi nagradi v župnišču v So-dražici.
Našla sta se dva ključa. Kdor ju je izgubil, naj se oglasi v naši upravi.
Našla se jo denarnica s srednjo vsoto denarja. Dobi sc pri g. Spacapanu na Selu št. 31 pri Mostah.
Našla se je tenino-modra ročna torbica 3 srednjo vsoto denarja. Dobi se na Bregu št. 2, I. nadstropje.
»Franz Josef« grenčica odpre telo naglo, zanesljivo in milo ter uredi prebavo, prosto kroženje krvi in poveča zmožnost misli in dela.
Ne čakajte, da bo prepozno, da bodo tudi vam odnesli vrednosti na tisoče! Sc
danes — ne jutri! — poskrbite, da dobe vaša vrata, posebno vrata pri zalogah blaga, skladiščih, shrambah, podstrešnih zalogah, kleteh itd., k;er se nahajajo deloma nenadomestni zakladi, »Viktoria«-varnostni ključ (svetovni patent). Jutri bi utegnilo biti že prepozno. Edino zastopstvo za jugoslovanske dežele in Balkan:
, ,	'	f ~	v ""	lil JJdlAčlH.
4.	do 4. ure stev. 281 do 350, od 4. do pol Glavno zastopstvo tovarne za izdelovanje
5.	ure stev. 351 do 420, od pol 5. do 5.	' " '	.....
ure štev. 421 do 490, od 5. do pol 6. ure štev. 491 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti. Kilogram stane 20 K.
varnostnih ključev »Viktoria«, Zagreb 24, Trenkova ulica 12. Prodaja v Zagrebu: Bazar Konig, Ilica 20, M. Drucker, Ilic? 39 in vse večje železninske trgovine.
Za večje posestvo na Spod. Štajerskem Iščem
Mož se naj razume dobro na živinorejo, Jena na prešičjerejo. Ugodni pogoji. Prosto stanovanje, lep kos zemlje in plača po dogovoru. Vprašanja na upravništvo lista podi »KMEČKA DRUŽINA« 2725.

Slulba
iMiii
v Dolenjem Logatcu je razpisana. Nastop 1. septembra 1918. 2571
Štiri {prašičke
po šest tednov stare, zamenjam za BREJO KRAVO. '»L
Lesce št. 50 (Gorenjsko). 2795
IŠČE SE
® ® ---
•iiRJ !
za posestvo na deželi, ki bi poučevala dvoje otrok za prva ljudskošolska razreda. Ponudbe in vprašanja na upravo »Slovenca« pod: Odgojiteijica na deželo« 2727.
zatre čudovito naglo
vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 15 K, brizgalnica 2 K. Dobiva sc v ^eh lekarnah in drožerijah. Glavna zalega za Avstro-Ogrsko: lekarna »pri upanju« : IjinHfi lotheiie »zur Hoflnuatf- rUlO !3
pridna, poštena, vsaj 20 let stara, zmožna slovenskega in nemškega jezika ter dobro vajena v trgovini z mešanim blagom, se takoj sprejme. — Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na A. Čuier, Jesenice.
Sprejmeta se 1—2 izurjena
Hrana in stanovanje v hiši. IVAN ŠUSTERŠIČ, mizarski mojster, Ljubljani 6. 2m
Vižmarje pr
Za tri odrasle otroke iščem
ki je tudi pripravljena opravljati lahka hišna dela. Plača po dogovoru. Nastop 1, septembra. — SPREJME SE
ki je samostojna in ki opravlja vsa hišna dela. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali pozneje. — Naslov: 2672
V. SCAGNETTI, stavbenik, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, I. nad.
ali ifll
3MISBI
samostojna moč s prakso se takoj sprejme. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 2759.
CERAR FRANJO, tovarna slamnatih izdelkov v
STOBU PRI DOMŽALAH,
se priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu za obila naročila različnih ::
SLAMNATIH ŠOLNOV SLAMNATIH TORBIC (cekarjev) PREDPRAŽNIKOV itd. 2690
Izurjene
2470

se takoj sprejmo v trajno delo pri
CarS Hamann, Ljjnbljjaeia
se sprcjinela pri tvrdki I. I. NAGLAS v LJUBLJANI.
¥2*0 brusnice, lj" maline in «n	robidnice
kupi in dobavi sode
»Obstexportunternehmung«, GRADEC, Marschallgasse št. 13
Tu se kupujejo tudi sodi.
Spreta se
kijevečč pri konjih in poljskem tle^u
Sprejme se event, tudi oženjen 7. malo družino, ki se mu da tudi stane t .niJe.
IVAN OGRIN, LJubljana, Grubarjevo nabrežje štev. 8.
Srbečico, iISafe
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-form« mazilo. Popolnoma brez duha, nc maže. Poskusni lonček 3 K, veliki lonček 5 K, porcija za rodbino 12 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. Pazil? na varsiveno znamko »Skabolorm<-!
: GORICA p Raj:«! LJUBLJANA Stolna ul.2-4 1 1 15 (1 Stari trg It. 28 trgovina in mehanična delavnica. Moška in ženska DVOKOLESA še s staro pncumaliko, ŠiVALNI in PISALNI STRO-Ji, GRAMOFONI, ELEKTRIČNE ŽEPNE
SVETILKE. Najboljše BATERIJE. ; Posebno nizka ccna za preprodajalce. >
Kupim	lepe sulic
gobe
po najvišji dnevni ceni. MIHAEL OMAHEN, TRGOVEC, VIŠNJAGORA.
Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znanccm prežalostno vest, da je naša ljubljena hčerka, sestra in teta, gospodična
dne 6. avgusta 1918 ob pol 1. uri popoldne v 18. letu svoje starosti, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage ranjke se bo vršil v četrtek dne 8. avgusta 1918 ob 6. uri popoldne izpred hiše žalosti na domače pokopališče. Tolmin, dne 7. avgusta 1918.
FRANC, MARIJA, starši. JOŽEF, ALBIN, FRANC, bratje.	FANI, JUSTI, K\TI, sestre.
ZRHURLH.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem onim, ki so našo visoko bol ob smrti naše preljube
Julbo
blažili ter nam s tem izkazali svojo naklonjenost.
Posebna zahvala gre tolminskim dekletam in fantom ter drugi gospodi, ki so darovali krasne vence ter spremili v velikem številu Julko na zadnji poti.	2791
Tolmin, 8. avgusta 1918.
ŽALUJOČA DRUŽINA BRAVNIČAR.
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest da je naš dobri, nadvse ljubljeni oče, gospod
oman
danes ob 8. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere boguvdano preminul.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v pondeljek 12. av-gusta zjutraj ob 8. uri iz hiže žalosti Vižmarjc 33. na farno pokopališče šentviško.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Vida.
Franc, Josip, Valentin, Feliks, Albin, sinovi Ivanka, Manica, hčeri.
2806
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, potrti globoke žalosti, tužno vest, da je nas za vedno zapustila in se preselila v boljše življenje moja blaga žena, naša zlata mamica, gospa
Prah njen položimo v soboto dne 10. avgusta k večnemu počitku,
V LUCAH, dne 8. avgusta 1918.
Anton Pustoslemšek, poštar, soprog Marica, hči Rasto, Fran, sinova Fanka, sinaha,
t
Marija Roslna daje v svojem in v imenu svojih otrok •.'mesta in Milene, kakor tudi vseh drugih sorodnikov pretu/.uo vest. da je njen preljubljeni soprog in najboljši oče, gospod
Anton Stosima
•c. kr. deželnosotlni svetnik
v četrtek, dne 8. avgusta ob 12. uri po dolgotrajni, mučni, s potrpežljivostjo prenašani bolezni, previden s svetotajstvi v 58. letu svoje dobe mirno v Gospodu preminul.
Zemeljski ostanki preblagega pokojnika položili se bodo v nedeljo dne 11. avgusta ob 5. uri popoldne po blagoslovljenju v hiši žalosti v Radečah št. 16, na ondotnem pokopališču v rodbinskem grobu k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v pondeljek dne 12. avgusta ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi v Radečah.
Radefe pri Zidanem mostu, dne 9. avgusta 1918.
G. kr. avstrijski zaklad za vdove in sirote
zavarovalni oddelek
sprejema še nadalje
zavarovanja na 8. vojno posojilo :-: pod najugodnejšimi pogoji :-:
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo
plačati tudi z vojnimi posojili sedme ali prejšnjih izdaj. Zahtevajte ustmena aH pismena pojasnila pri deželnem zavarovalnem oddelku v Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, II.), pri okrajnih zavarovalnih oddelkih v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, I.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudollovem in pri njih pooblaščenih zastopnikih. 2774 --" Sprejemajo se spretni in zanesljivi akviziterji, ::-

Prodam ali zamenjam za moko novo
iz finega sukna, porabno za vsako civilno obleko, obstoječo iz: suknje, uniform-suknjiča, telovnika in hlač. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod šifro »Uniforma 2765«.
O
o
E
m
do 5. septembra 1.1.
©©©©©©©©©©©©© Okrožni zdravnik v Kamniku
je na dopustu do 27. avg. t. i. ©©©©©©©©©©©©©
se prodajo, že rabljeni:	KOČIJA,
KOLESELJ in LOJTERSKI VOZ. <mi
Naslov pri upravi tega lista pod št. 2769.
TOČNA, SAMOSTOJNA
2770
se sprejme na graščino. Predstavi naj se med 11. uro dopoldne in 5. uro popoldne na Kongresnem trgu š!. 14, II. nadstropje.
K boljši družini na Primorsko SE IŠČE
zdrava, močna
ki se razume pri prešičih in na vrtu. — Hrana zadostna. — Plača po dogovoru.
Ponudbe na upravništvo »Slovcnca« pod »Primorsko« 2798.
Zavod za straženje in zaklepanje v Ljubljani sprejme več	• 2784
nočnih stražnikov
Reflektanti, tudi za to službo sposobni invalidi ali pjenzijonisti naj se zglase v pisarni v Kolodvorski ulici 28 od 5. do 6. ure popoldne. Plača po dogovoru.
;' '-T *>	r.' Ho::
J*s?- KUPI ali ZAMENJA SE za živila dobro ohranjen
znamka »Remington«, »Adier« ali »Un-derwood«. — Ponudbe na naslov: IVAN NOVAK, Št. Vid, p. Lukovica. 2777
Proda se
Kupujte le domač izdelek, to jes
ILsLlii
NAIBOLI^I'
prve vrste. — Poizve se v trgovini na Martinovi cesti štev. 8 v Ljubljani.
Šivilja sprejme
ElČOlte in
ANTONIJA KERNIC, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 49.
KnpšKi ©saisa KISSOISMI!
CilSlil I
Plačam po najvišji ceni J. Lukančič, Idrija Kranjsko.
nmMiniM&^ai
Dobiva se v vsaki prodajalni!
loooooooooi
n
Hniist. Piiiiy, Praga, II.
Havličkovo nam. 32. 2683
se proda radi družinskih razmer na Go* renjskem, ob železniški postaji, skora nova, enonadstropna, zraven je hlev ia pol orala zemlje. Cena 37.000 K. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod »Lepa prilika 2767«, •
ii
Dr. Karol Podgornik
odvetnik v Gorici
posluje zopet v ulici Moritecalvario st. 9, A, 1. nadstropje (prej V. Usina nasproti kavar-=== ni „CORSO" blizu plinarne. =====
za pogon s silo in z roko, dalje čistilne mlatil« niče najnovejše konstrukcije, čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, gepelje, slanioreznice, brzoparilnike, ko*
SPREJME SE

2792
iz poštene rodbine za JSS> KROJAŠKO OBiiT. Prednost ima, kdor bi mogel plačati učnino v živilih. IVAN PETERNEL, krojaški mojster, Preska pri Medvodah.
PRODA SE	2743
malo posestvo
gospodarsko poslopje, hiša in hlev zidana, podi leseni, sadni vrt, njive, travniki in gozdovi v največji meri 20 oralov. Na željo tudi le JOP* HIŠA z manj zemlje. Posestvo leži 2 uri na Ljubljano v Spod. Pirničah št. 20; tam dobe interesentje tudi pojasnila.
IŠČE SE
2792
za eno ali dve J*- PETNAJSTLETNI UČENKI. — Prispeva se deloma tudi v naturalijah. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti pod: Ljubljena, poštni predal 165.
SPREJME SE boljši
2771
tle za žganje, brane in pluge ter razne druge poljedelske stroje iz največjih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti
ima vedno v zalogi Fl% Mliltfi zaloga poljedelskih strojev
v LjubSjani, Martinova sesia st. 2.
»
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in doka« zano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev, Dobra u« najcenejša pestrega vsakemu zajamčena.


se takoj sprejmo. Pismene ponudbe na
c. kr. stavbeno ekspozituro št. ¥111.
v Bovcu, Goriško.

Skromny, spolehl., stat. skoušeny • a	i r
Vsa oskrba v hiši. Naslov: Upraviteljstvo pokopališča pri sv. Križu v Ljubljani.
1
1
m M
1 m
RAVNATELJSTVO VELEPOSESTVA RASINJA blizu Koprivnice na Hrvatskem
išče d<ie dskliei s>?. iiuPalnjjo
in starejšo	' 2788
gospodarica	bližino
Od deklic mora oiti ena porabna za finejša kuhinjska dela. Mesečna plača 35 K s celo oskrbo. Nastop službe čimpreje. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo veleposestva.
Ročni mlin za žito!
A\oj izvirni roCni mlin za žito |e izboren za de-
—,	belo iti ti-
VpS^j	2 no mletev
vsakovrstnega žita, je pripro-slo pa trpežno izvršen z iz-menjajoč inlcvninti ploSčnmi iz trdega mnterljnln in skoro
neporuSon tudi pri največ|i porabi. Neobhodno potreben zn vsako gospodinjstvo. Model 4 z vrtilom zn mali obrat, teža 7 kg k 120--. Model 5 z qo nilnim kolesom zn vetji obrat okolu 12 kg K IGO. Nndomeslne mlevske ploSOe K 16-- za par. Razpošilja z Dunaju proti predplačilu zneska glav/no
zastopstvo MAX B3HNEL,
Dana) IV. iKlargarctensir. 27, odd. 32.
35 1. žen., s všestr. dlouholet, praxi, obou zem. jaz. v fed i pis. zn.< 10. a 7 1. vysvedč,, cbezn. ter v kane. pr. zemed. a zahrad. (Žena dobra kuhar, a drubežnice) žada o trvale, samost., prip. s zemčd. spoj. misto na mal, panstvi, n, o stale misto nadmyslivce v rozsahl, rcviru. Naroky mirne, nastoup. die ujednani, dep. pole, chov dobytka žadocno. Zn. »V o j n y p r o s t y« 25 84 do adm, t. 1.
Kraefska deželna podružnica
n.-a. dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terczijje cesta 12, II. n.,
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških dot, rentna ln ljudska, nezgodna
in jamstvena zavarovanja,
— Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. —
Prospekti zastonj In poštnine prosto. — Sposobni zastopniki so sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
Pri topničarski opremni postaji arm. višjega poveljstva v Ljubljani, (mestna topničarska vojašnica v Ljubljani) se vrši dražbena prodaja večjega števila odbra'nih konj dnč 14. in 16, avgusta 1918 ob 8. uri. — K licitaciji se bodo pripustili le taki interesentje, ki se morejo izkazati s pravilno legitimacijo kakega političnega oblastva 1. inštancc. — Iz kupne legitimacije mora biti razvidno število konj, ki jih sme kupiti interesent. Trgovci s konji in mešetarji so izključeni od licitacije. — Prevzemno ceno jn kolkovno pristojbino treba plačati takoj v gotovini. Podrobni pogoji se lahko vpogledajo pri topniškej opremni postaji,	j>694