203. številka. Trst v sredo 5. septembra 1900. Tečaj XXV ,,Edinost ,, [ shaja enkrat na dan. razun nedelj in j.rajenikoT, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaAn : Za celo leto........24 kron za pol leta...........12 za četrt leta.......... 6 - za en mesec......- 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na nn-fofbe brez priložen«* naročnin? »e uprav« ce ozira. __-». Po tob«karnali v Trstu se prodajejo posamezne Številke po 6 stotink (3 rivč.h izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon St%. <7i smela spadati rnej prepire političnih strank. Ali mi ne smemo pozabiti, da živimo v Avstriji, v tej čudni državi, v državi neverjetnosti, kjer se je zgodilo tudi to, da se je šola /vlekla na politično polje, da tiste stranke, ki imajo moč v rokah, izkoriščajo šolo v svoje strankarske namene ter skušajo potom šole uničiti politične nasprotnike. Posebno tu na Primorskem živimo v deželi, kjer vladajo izjeme, kjer se gode stvari, ki se ne dajo s u bs umirati pod n o h en a v s t rij s k i z a k o n. (Burno pritrjevanje.) Danes se vršita skoraj istodobno na Primorskem dva shoda, ki v bengalični luči osvetljujeta razmere v tej deželi. V središču Istre, v Pazinu zboruje danes politično društvo italijansko, društvo, kateremu velja po besedah bivšega njegovega načelnika načelo: »osar tutto«, društvo, ki je tudi v svoji praksi pokazalo in dokazalo, da se ravna po tem načelu, da so mu falzifikacije volilnih listin, zatiranje nasprotnih volilcev ugodna in všečna sredstva z« vzdrževanje politične nadvlade, katero si je bilo pridobilo, ne bi ravno rekel : s pomočjo, pač pa ob protekciji naše vlade, društvo, ki reprezentira v Istri elemente. ki deloma s pomočjo kapitala, deloma s pomočjo svoje politične in administrativne moči zatirajo kmete in delavce, ne samo slovanske in hrvatske, ampak dajejo tudi lastnim italijanskim delavcem občutiti svojo moč, tako, da so se poslednji že začeli odvračati od te stranke ter se zatekli, kakor n. pr. v Vod njun 11, k naši stranki. Mislim, da se ne motim, če rečem, da bodo udje tega društva, ki danes zboruje v Pazinu, ljudje, ki uživajo vse privilegije, ljudje, katere brani vlada, ki imajo vso moč v političnem, socijalnom življenju, in glede šolstva, da bodo ti ljudje imeli danes še žalostni pogum, da bodo protestirali proti temu, da se je Hrvatom ustanovila v Pazinu srednja šola. Oni hočejo, P O D L T 8 T E K Gospića Hilda. Spisal Marcel Prirast —- prevel Kadi. Legel sem takoj v postelj. Tudi postelja jo bila jako nenavadno postljana — pokrivalo med dvema pernicama in vse pogrnjeno z neizogibnim piruetom. Vendar sem spal jako dobro. Ko me je zbudil lahek šum in mi je gospica Hilda prinesla kavo, je bilo solnce že visoko na nebu. Rokave svoje bele bluze je iinela zavihane še nad komolcom in ko mi je dela kavo na posteljo, dotaknila se me je z svojimi alabastrovimi rokami, kar mi je seveda ugajalo. Čez noč sem se ves spremeni ----- Soden, kapelnik v površniku in z lasuljo, bele obleke iz piqueta, večerja z malimi koščki gnjati, nenavadna postelja'— vse se mi je od onega jutra priljubilo! V treh mesecih sem se naučil nemškega jezika in še marsikaj druzega....... Vrniti sem se moral v Pariz, kar me je pa tako užalostilo, da bi bil skoro jokal. Hkrati pa seje nekaj dogodilo, kar mi je mnogo olajšalo odhod iz Sodena. dnosti vse vzame: ni jim vse, oni hočejo vse druge zborujemo, da bi koga napadali, da bi hoteli komu kaj vzeti, da bi hoteli Italijane zavidati, ker imajo oni vse; mi smo se zbrali danes tukaj, da opomnimo vlado, da smo mi Slovenc: tudi ljudje, kakor oni drugi, da moramo tudi mi dajati cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega, da moramo plačevati davke v krvi in de- J narju, a da o tem nimamo niti tega, za kar j skrbi civilizirana Evropa celo glede divjakov v Afriki in Avstraliji. (Vsestransko vsklikanje). i Če hi kdo hotel napisati zgodovino boja radi šolstva v Trstu, če bi kdo hotel opisati vse, kar se je storilo od izvestne strani, da bi Slovenci ne dosegli šole, ako bi hotel opisati vso perfidnost in hinavščino, ki so jo o tem razvijali tisti elementi, ki bi bili poklicani, da nam dajo šolo, dotični k bi moral namočiti pero v žolč. (Klici : V strup!) To je sramotno, to je škandal, da se moramo mi tako potezati zato, kar ima vsaki sestradani privandrani Italijan eo ipso, čim je stopil na naša tla. Mnogim od vas je zgodovina tega vprašanja vsaj površno znana. Vendar je med vami morda tudi takih, ki ne vedo, kako so se o tem vprašanju vedli prvič tržaški magistrat in mestni svet, drugič naša vlada. Prva prošnja za slovensko šolo v Trstu je bila uložena dne 22. novembra 1884. 1. Kmalu preteče torej od takrat 16 let, a šole še nimamo. {Raznovrstno vsklikanje od vseh strani). Če pojde tako naprej, bomo slavili tudi petin dvajsetletnico čakanja na slovensko šolo. (Smeh). To ne bo vesela petindvajset-letnica, ampak žalostna in sramotna. (Klici : Sramotna, a ne za nas!) Kako so to prošnjo sprejeli na magistratu in v mestnem svetu, to si lahko mislite. Ali takrat so bili tržaški Slovenci še optimisti in prepričani, češ: seveda, magistrat nam ni mogel dovoliti slovenske šole, ampak slavna vlada nam jo gotovo dovoli. Uložili so torej proti odloku mestnega magistrata rekurz na namestništvo. Po dolgih homatijah in preiskovanjih prišlo je do odločbe dne 1. julija 1894. 1., katera odločba c. kr. namestništva je odločbo magistrata popolnoma — potrdila. Lahko bi rabil druge izraze, a da mi kdo ne poreče, da pretiravam, konstatiram samo, da je v tisti odločbi toliko zavijanja, da se mora človek čuditi, kako se upa c. kr. oblast izdati tako odločbo. Da je to resnica, to je dokazal dr. Gregorin v svojem rekurzu na ministerstvo iz leta 1894. A o tem hočem pozneje nekoliko govoriti. Ministerstvo je študiralo ta rekurz eno celo leto. Imelo je pač rešiti veliko drugih važnejših vprašanj : šolsko vprašanjeje lahko čakalo. Dne 23. avgusta 1898. je ministerstvo vendar zaključilo svoje študije ter razveljavilo tisto odločbo tržaškega namestništva. Katinari in v Bazovici že imate Šole, jih torej imate tudi v mestu! ^ To je logika, na katero se opira od-,, ločba c. kr. namestništva. To se je upalo reči naše namestništvo proti jasni odločbi ministerstva, ki je izreklo, naj se namestništvo ozira na člen 19. temeljnih drž. zak. iz leta 1867 ! In reklo je nadalje, da ta temeljni zakon sicer obstoji, a da namestništva ne veže, ker k temu temeljnemu zakonu še ni izdan izvršitveni zakon. (Klici : pfuj !) Ker torej o temeljnem drž. zakonu še nt noben minister razkladal svoje modrosti, seje Ko je došel čas, da bi šel na železniško ; postajo, nisem si mogel kaj, da ne bi šel še enkrat v sobo ter vzel slovo od meni toli i priljubljenega prostora. Naglo sem odprl vrata ter — — našel gospico Hildo v naročju nekega debelega dijaka iz Frankfurta, kateri je najel mojo sobo. * Zadnje poletje sem prišel zopet enkrat v Nemčijo in pod Taun, kjer sem študiral pred leti nemški jezik in še bolj pa nemška dekleta. Videl sem zopet romantične vasi ob vznožju visokega Feldberga in Altkoniga, Kronberg, Ko ni ga tein in Bog ve kako se vse imenujejo. Govoril sem zopet z veselimi rekami in hudourniki v Reichenski in Billski dolini, ki so podali črez visoke pečine ter šepetali lirične pesmi Henrika Heineja. Tudi Soden, meni nekdaj toli priljubljeno letovišče, sem našel zopet. Vila Teutonia je kraljeva la vedno še na itstem mestu, le okraski iz malca so bili že stari ter so se lomili in odpadali. Tudi divja trta pred vilo se ni več tako ošabno šopirila ter delala hladne sence. Ko sem zapazil na oknu neko postavo v piruetu, nisem se mogel več vzdržavati, ter sem vstopil v hišo. tržaško namestništvo upalo na jasen ukaz mi-Ministerstvo je izreklo, da stališče, na j nisterstva : vi se imate ozirati na člen 19! — katero se je postavilo tržaško namestništvo, j odgovoriti: mi ga preziramo! (Čujte! Čujte! menenje, katero zastopa ta oblast, ni pra- To go razmere!) vično in ni zakonito, in zato je zahtevalo od 'Po se upa izreči naše namestništvo v namestništva, naj potom magistrata ali samo j svoji razsodbi, ko vendar vse naše življenje, preišče, je-li tukaj v Trstu toliko slovenskih vse naše politično gibanje sloni baš na tistih otrok, da bi se zanje morala ustrojiti slo- temeljnih zakonih, katere naše namestništvo venska šola. Ministerstvo je še izreklo, ker prezira ! v Trstu ni deželnega šolskega zakona, kakor. Seveda, v drugih slučajih se je godilo v drugih deželah, naj se namestništvo o tem drugače. Tukaj imam napisano razsodbo dr-ozira na faktično potrebo in zlasti na člen davnega sodišča z dne 12. junija 1S80. Ta-19. temeljnih drž. zak. krat so čifuti iz Brodv na ruski meji, kjer Kaj pa je naše namestništvo, ki nam ne živi niti en pristen German, čifuti, ki goje, kakor znano, posebno naklonjeno, storilo vorijo tak«» nemščino, da jih noben pošten na to? Namestništvo je po 11 letih, kar je Nemec ne razume, prosili, da se jim ustanovi bila uložena prva prošnja za slovensko šolo, nemška šola. .laz nimam nič proti temu, če ko ima vendar na razpolagi* letna poročila si gališki Židi žele nemških šol; naj jih jim državnih nemških šol in poročila o naši za- dajo. A deželni zbor jim je odbil prošnjo, sebni šoli pri sv. Jakobu, ko ima na raz- Državno sodišče pa je priznalo, da se je o polagi statistiko — še le zaukazalo poizve- tem kršil zakon, ker se Zidom v Brodv dovanje, da-li je tvs kaj Slovencev v Trstu ?! ni dovolilo nemške šole. In kako je utemeljilo (Klici: Nič! Smeh.) In prišlo je do prepri- svojo razsodbo? S tem, da se je s klic e-čanja, da je v Trstu res nekaj slovenskih valo na člen 19. temeljnih drž. starišev in slovanskih otrok 0 iliarna veselost) z a k o n o v. da pa za te — ne treba slovenske To seje zgodilo leta 18*0. Leta 1895. šole. (Pojavi ogorčenja.) Reklo je, da je v pa se upa namestništvo tržaško reči, da ta notranjem delu meo t a kakih 3100 Slovencev, člen temeljnih državnih zakonov ne velja! v tistih delih mesta pa, ki so na periferiji Pa seveda, tukaj se ne gre za kake čifute, mesta in so preje spadali k okolici, a so iej ampak za revne Slovence. (Klic: Ker smo bili potem vzeti ter priklopljeni mestu, da je bedaki, ki preveč potrpimo!) nekaj čez 4000 Slovencev. Potem pa je na- 1 (Pride še.) mestuištvo, v nadaljevanju svoje motivacije, popolnoma pozabilo na Slovence v notranjem mestu ter govori le o tistih Slovencih, ki Politični pregled. bivajo ob periferiji, v delih, ki so bili vzeti ___ J . , . • TKST, 5. septembra. 1900 okolici. Zakaj da je to storilo, tega ni povedalo .. . Potem pa je reklo nadalje: Za Slo- K položaju. Najnovejša vest bi bila vence ob periferiji je že preskrbljeno. Kje ? torej ta, da je tir. Korber priporočil cesarju Reklo je tako-le: Okolica in mesto sta prav r a z p u š č e n j e drž a v n e g a z b o r a za prav eno in isto: ena občina. In ker najin da je c e s a r pritrdil t n m u —-i- p r e d 1 o g u ! To bi značilo, tla so »Neue Bila je res gospica Hilda. Pa kako spre- Freie Presse« in nje zaplečniki zmagali zo-menjena. Nekdanja blondinka z rudečima pet enkrat sfc svojo gonjo. Ali čudno in zelo ustnicama se je spremenila v dvanajstih letih | sumljivo je to, tla se je bas glasilo klike, ki v sključeno, bledo in nedoločno bitje, na ka- se ima najbolj bati novih volitev, vse te dni teri ni bilo več ni sledi nekdanje graci- \ najbolj potegovalo za razpuščenje in je na-j ozn osti. ravnost potiskalo dr.a Korberja v ta korak. Ali sera se tudi jaz tako spremenil? Ni Zelo verjetno je torej, kar ugiblje dunajski me poznala več. Ko sem se jej predstavil, poročevalec »Politike«, da namreč v zvez. z posmehljala se mi je prikupljivo, a zapazil j razpuščenjem pridejo tudi druge odredbe, sem takoj, da je pozabila, kedo da sem, ali j všečne Nemcem. Praški list misli tu na okna me je zamenjala z kakšnim drugim — j troiranje Korberjevih jezikovnih zakonov in na I oktroiranje nemškega posredoval- pa me je zamenjala Bog ve s kom. V teku časa je gospica Hilda postala melanholična. Pripovedovala mi je, da je kapelnik ohromel ter da je mati že davno umrla. Iz njenih besed sem sprevidel, da le-toviščniki niso bili zadovoljni s tenkimi ko-ščeki gnjati, ter da jim ni ugajala zjutrajna kava. In baš isto je mislila tudi ona, revica! Kajti žalostno je zmajala z glavo ter rekla : »Isolda in Elizabeta sti se omožili. Prva v sedemnajstem letu z nekim doktorjem, druga v dvajsetim z nekim častnikom. Ako bi ostali doma, bi imeli še vedno letovišč-nike,* kakor tedaj, ko ste bil vi pri nas. Saj sti bili obe lepi. A i lepo od njiju, da sti nas pustili na cedilu. (Zvršetek.) n e g a j e z i k a. »Politik« povdarja, da, ako res pride do teh odredeb, bodo za vedno porušeni vsi mostovi meti vlado in Nemci na jedni in narodom češkim na drugi strani 1 Spominjamo se, da smo čitali te dni v dunajskih listih, da so vladni krogi prav zadovoljni s korektnim vedenjem naših poslancev. Za narod slovenski pa navstaja sedaj vprašanje, da-li si bodo njega zastopniki tudi v slučaju takih odredeb hoteli o h r a-n i t i vladino z a d o v o 1j n o s t ? ! Ta misel je tako gorostasna, kakor se nam je zdela ona vest, ki se je širila tudi te dni, da namreč vlada namerja večino, v kateri bi bih tudi Jugoslovani, a brez Cehov in z — Italijani ! ! Gorostasna se nam je zdela ta vest, ker, ako bi se uresničila, bi nam bila v pouk, kako smo se motili, ko sino mislili, da je tudi v politiki vsaj malce morale ! No, kaj tacega ne moremo misliti o naših poslancih, vsaj o velikem delu ne, da ne bi na Dunaju z ogorčenjem odklanjali vsako dotiko z ljudmi, ki v domovini dan na dan insultirajo narod, katerega sinovi so tudi naši poslanci: če že pridejo Korberjeva oktroiranja, pa nam vsaj ostane poštenje ! ! To jedno pa je gotovo: da z oktroiranjem nemškega državnega jezika ne ho rešena avstrijska kriza ; še poostrena ho. Ne prične se doba pomirjenja duhov, ampak doba bojev. Zadovoljena bo nemška klika, ali narodi ne bodo zadovoljeni in državniki bodo morali gledati z grozo, kakov je narod, kakoršen je češki, ako je podrl za seboj vse mostove ! ! Dopolnilna volitev na Trentin-skem. Xa mesto deželnega poslanca Depre-tisa, ki je odložil svoj mandat, je bil dne 4. t. m. dr. Nikolaj Taddei izvoljen deželnim poslancem za mestno skupino Prvi hrvatski katoliški shod je bil otvorjen na nenavadno sijajen način. Otvoritvena seja se je vršila v dvorani »Hr- i vatskega Sokola«. V dvorani se je zbral ves! hrvatski episkopat (med njim tudi biskupa j Jeglič in Mahnič), veliko odličnih ličnosti i iz tabora združene opozicije in tudi (na ga- | lerijah) mnogo dam. Neopisen je bil prizor, ko se je prikazal Josip Juraj Strossmaver. Vse je bilo radostno vzhtceno, polno pričakovanja. Orili so urnebesni živio-khei, dame so mahale z robci : bil je prizor, poln pravega srčnega, plemenitega razburjenja, bila je to manifestacija, ki je značila pravi tri-umf za velikega biskupa. Prvi je pozdravil shod — v lastnosti domačina — starosta »Sokola«, dr. Juraj Vrbanic, in je izročil dvorano predsedniku centralnega odbora, škofu dru. Guglerju. Za predsednika katoliškemu shodu je bil izvoljen per acclaraationem grof Miroslav Kulmer. Nadškof zagrebški dr. Posilovie, se je v svojem nagovoru sosebno dotikal socijalnega vprašanja. Predsednik shodu, grof Miroslav Kulmer, je naglašal v svojem nagovoru mej drugim, da shod bo vršil svojo dolžnost, ako izreče zahvalo sv. Stolici, tla je vnovič potrjen privilegij, d :t more s 1 u ž b o božjo vršiti v s v o j e m jezi k u, ter ako izreče nado, da se ta privilegij, potrjen škofijam, po dobroti sv. očeta papeža še r a z -š i r i. V to ime je predlagal primerno resolucijo. Druga njegova resolucija povdarja, da j je papežu, kakor glavi katoliške cerkve, potreben poseben, samo njemu pripadajoč teritorij. Biskup Strossmaver je pozdravil zboro-valce z divnim nagovorom, da se človek mora čuditi taki svežosti duha pri možu, ki je v 86. letu svojega življenja. Veliki biskup je izrekal krasnih misli o svojstvih in nalogah žene. Povedal je tudi, da je poklican v Rim. Koje završil, ga je pozdravil nadbiskup Posilovie, izrekši nado, da bi Strossmaver slavil svoj jubilej zdrav in krepak. Nadbiskup je menil, da take svečanosti morda še ni slavil narod hrvatski. Temu pozdravu so zopet sledile viharne ovacije Strossmaverju in otvoritven t seja je bila zaključena ob splošnem radostnem vzhičenju. Zarota za umorstvo kneza Ferdinanda Bolgsrskega ? ! Iz Budimpešte prihaja vest, da je bil v minolem mesecu v Budimpešti shod anarhistov in da so isti sklenili umoriti kneza Bolgarskega. Municipij v Budimpešti da je dobil neko pismo iz Gio-vinazza v Italiji. Iz tega pisma da je bilo razvidno, da se je onega shoda udeležilo kakih 50 anarhistov iz Rusije, Italije in Nemčije. Nekaj anarhistov da je celo že odšlo v Bolgarijo, tLa izvrše storjeni sklep. zborovalcem iz slovenskega raja rodoljubni ne čakajte dalje! Posestniki v Padriču so že svoj pozdrav sč željo, da bi bil shod do- j sklenili, da prično akcijo v ta namen. Po- vprašanje o tržaških slovenskih šolah, katero čas, da se občinska tla razdele med posest- čiče zahtevate od njih, da vain žrtvujejo mi je vedno na srcu, pošiljam čestitim t nike in uknjižijo nanje! Slušajte ta opomin inj svojo moč in svoje zdravje; a da zahtevate vrhu tega še največo žrtev, da vam izdajo tudi svoj rod, to je menda vendar-le malo pretirana zahteva, to je nezaslišano, to je nehumanno; gospoda vedo dobro, tla nikjer drugod in za noben denar ne dobe tako spretuih, marljivih in vestnih delavcev ! In vendar zahtevajo od svojih trpinov še naj- stojna in impozantna manifestacija tržaškega Slovenstva. Shod naj svedoči, da narod, ki se bori za potrebna sredstva omike, ni infe-rijoren, ni barbarski narod, kakor nas naziv-Ijejo naši nasprotniki, pač pa da so inferijorni in barbarski vsi oni, ki na katerisibodi način zadržujejo naš narod na potu do omike. Shod naj svedoči tudi, da tržaški Slovenci snemajte jih vsi ! ! »Piceolo« se ogreva za Slovenee. Ne mislite, da se šalimo. T- bili včeraj obsojeni : lf7-letna Ro/.a-lija Einoder iz Beljaka zaradi tatvine v S mesecev ječe; 26-letni dninar Gvido Rebul zaradi tatvine v 5 mesecev ječe; 30 letni Karol Sturm iz Trsta zaradi težke telesne poškodbe v 4 mesece ječe ; 24-letna Niko-leta Stojsic iz Pazina zaradi tatvine v H tednov zapora. Žalostno. Včeraj so morali Petra Dtino kovine in na rod ne m ti č u t s t v o v a n j u ! s trga della Valle št. "J spraviti v tuk. bol-prebivalstva. Kako seje le mogel pre- j uišuico, ker je zbolel na umu. oči našim državnikom, ki ne vidijo, ali ne- j drzniti, tla cerkvi sv. Justa in Nazarija ofi- j Nepoštenost. Neka II. O. je lastnikom čejo videti, ali se pa bojč videti. Mi J cijelno zastopa na shodu, s katerim da isti ' gostilne »AlTallegro bottaio poneverila raz-vsi pa vstrajajmo v tem boju do zatlnjega j nimata nič skupnega. In potem dostavlja | nih predmetov in gotovine v skupnem znesku diha — vsaki po svojih močeh! Slavni shod omenjeni list: In slednjič, vsaj ene okolnosti ■ 66 kron: vrednostne predmete je zastavila, naj vsprejme moje zagotovilo, da sem pri-i bi mons. Sterk ne bil smel pozabiti, da so a zastavne lističe poslala lastnikom. Neko pravljen, kakor do sedaj, tudi v bodoče zastaviti vse svoje sile v to, da se reši tržaško šolsko vprašanje v našo korist. V to pomozi Bog in jeklena volja nas vseh ! Na zdar ! Dr. Gustav G r e g o r i n. Kako občutljivi so ! Pod tem naslovom namreč Slovani, ki bivajo v večjem ali manjšem številu v njegovi vladikovini, po veliki večini Slovenci in tla je tem bolj neopravičen, toliko bolj demonstrativen, toliko bolj obsojanja vreden njegov nastop na hr- llko poštenja je še torej vendar čutila v svoji duši ! Nesreča na paril i k u. 14-letni Artur Colautti je včeraj na nekem parniku padel v notranji del parnika, v skladišče, ter si o tem razbil glavo. Ponesrečenca so prepeljali vatskem shodu. No, tu ga imate zlomka ! Zdaj se je za v bolnišnico. Malo je nade, tla bi ga zdrav se nam piše: Gospod Kristan je na shodu! nas uboge pare slovenske začel potegovati ni k? spravili na noge. Sodnijska komisija se minole nedelje vskliknil patetično, tla njega j celo židovski »Malček«. Sedaj nam pač za- je bavila z dogodkom. grozno boli in peče, ko čuje vedno le fraze 'sij ejo tiste prorokovane zlate zvezde! V ka- j Dražbe premičnin. V četrtek, dne U. kakor: »ti umazani Lahi, privandrani sem iz ženskem zakoniku sicer ni določbe o tem, j septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled lačne Italije!« On se zgraža že nad mislijo, kako daleč sme segati Človeška neumnost. Če naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-da bi tudi drugi narodi mogli začeti tako pa »Piccolo« misli, da se mu na te limanice, vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: postopati proti nain, kakor mi postopamo proti ■ ''sede le en sam slovenski kalin, mu pač ulica Ireneo L', hišna oprava ; ulica Barriera drugim! Gospod Kristan je tudi s tem vskli- moramo slovesno izjaviti, da je njegova ne- j vecchia 1«>, oprema v zalogi in mrtvaški kom — kakor z mnogimi drugimi v svojem umnost več nego — »polizehvidrig«. Vladiki venci ; ulica S:or*eria 2, hišna oprava; ulica govoru — dokazal, da noče in noče videti, kar Sterku pa sedaj pač ne preostane druzega, Molin a vento 47, hišna oprava in se godi okolo njega, da velja torej njemu, kar on nego da se zaradi jednakopravnosti, katero lesni trg 1, železna blagajna; Svlc pusica : >s ulica in vedno očita drugim: da ne pozna realne po- brani med vrstami »Piccolo« v svoji ljubezni Limitanea 6, skladišče; Punto iVauco litike. do Slovencev, udeleži še katoliškega shoda v ulica Ponterosso 6. kože. Razmere, faktične razmere nas silijo, tla Ljubljani. Potem bo »Malček« menda vendar j Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer moramo izjaviti, da bi bilismrtni sovražniki sebi. molčal! ob 7. uri zjutraj 18.3, ob 2. uri popoludoe (Opazka. V hrvatskih listih ne čitamo 23.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj i^SrJ imena vladike Sterka med udeležniki kato- j— Danes plima ob 7-4."» predp. in ob 6*37 ako bi bili »človekoljubni« kakor želi in zahteva gospod Kristan ! Sebe zametati — to ni človekoljubje, to je nekaj druzega. Ko je Lah prišel v Trst — v resnici pop.; oseka ob 1.0 predpoludne in ob l.-I Odbor političnega društva »Edinost bo imel v petek zvečer ob navadni uri svojo sejo. »Kmetijska družba za Trst in okolico« bo imela v petek zvečer ob 7. uri svojo sejo. Vesti iz ostale Primorske. Tržaške vesti. Srebrna poroka. Mej tržaškimi Slo- j venci občeznani Čevljarski mojster, gospod Andrej Kalan in soproga mu Marija sta slavila včeraj svojo srebrno poroko. Spoštovana dvojica naj vsprejme naše prisrčne •čestitke ! Pozdrav shodu minole nedelje. Gospod tir. Gregorin, I. pot t predsednik političnega društva »Edinost«, mož, ki se je do-sedaj neizmerno trudil za rešenje šolskega vprašanja tržaškega, in ki biva sedaj na Bledu, je doposlal shodu naslednji, a žal, prekasno došli pozdrav : Slavni shod ! Obžaljujć, da se ne morem udeležiti osebno velevažuega shoda tržaških Slovencev, na katerem se bo razpravljalo mej drugim liškega shoda v Zagrebu) Vandal izem — ua grobeh! Sinoči je popoludne. gladen in se je tu nabasal z belim kruhom, prišel v naše uredništvo neki finančni straž- menite-li, tla je hvaležen za to? nik ter nam razjarjen in užaljeu v dno duše Kaj še! On se ne zadovoljuje s tem, da naznanil ta-le slučaj: Minolo nedeljo, dne 2. je dobil kruha, ampak izpodriva na- t. m., je šel na novo tržaško pokopališče, tla šega delavca! In še žali ga vrhu tega! ondi obišče grob svoje žene. Ta grob je mož Komaj je došel semkaj, že so mu usta polna odkupil. Prišedši tik groba, pa je opazil, da zasramovanj : je nekdo podobo Jezusa, ki je bila sredi »Porchi de schiavi«, česar naš delavec porcelanastega venca, visečega ua nagrobnem na tujem nikdar ne dela. Poučite raje tene- križu, iztrgal ter vrgel proč. Tudi hvaležne tujce naj spoštujejo nas domačine! svetilnica, pritrjena na križ, je bila vsa po- Kakor rečeno se naši delavci na tujem vse trta in zlomljena. Vzrok ostudnemu činu ni X ^ Krasa nam pišejo: V nedeljo drugače vedejo, nego Lahi v Trstu in kaj težko najti, saj je napis na križu — edini v j dne 'J. septembra je priredilo bralno društvo vidimo?! Vidimo, da jih izganjajo baš iz onih vsej vrsti — slovenski! Res, nezaslišana «Kras» v Skopem veselico v proslavo 4U(J- krajev, katere nam je g. Kristan citiral za je poživinjena surovost, ali bolje rečeno: letnice združenja Goriške z Habsburško h — vzgled! bestijalni fanatizem, ki ne utihuje niti preti m 70-letuice našega presvitlega cesarja. Gospod Kristan! Vi še ne poznate nas grobom, niti na kraju večnega miru ter z Spomnivši se krasnih vspehov prejšnjih — to je: mase tržaškega delavstva in tudi drzno, prokleto roko tudi na pokopališču vrši; veselic gori omenjenega društva, nadejal -eni nas ne boste poznali, ker so si vaša in naša svoje ot-tudno rokodelstvo, kakor mu je na- se tudi letos izrednega duševnega vžitka. Ali pota različna, tako različna, da se le redko- rekuje strankarska strast in zagrizenost. Taka varal sem se. krat stikajo. Svetujemo Vara, da računate z ostudna dejanja so pač možna le tam, kjer Gostilna je bila sicer v zastavah, zelenju, obstoječimi razmerami in da boste v prihod- so čutstva popolnoma podivjala. napisih : na dvorišču je bil postavljen oder > nje malce bolj previdni v svojih vsklikih. si- Slavni mestni magistrat pa naj poskrbi, cesarjevo podobo in dvema zastavama, a ne- eer bi reakcija od naše strani postala neko- tla prepreči v bodoče takov vandalizem, ki dostajalo je prepotrebne sence in tudi prostor liko energieneja. je pač le v sramoto tržaškemu mestu. Pri- je neprikladen za take svečanosti. Okoličani, ganite se! Iz zgornje pominjamo tudi, tla je zgoraj omenjeni fi- Vdeležba je bila precej dolinu ali malo okolice nam'pišejo: Kdor še ni videl ob- nančni stražnik obljubil dobro plačilo onemu, je bilo villeti mladončev ; vdeležili so se pa činskih tal v tržaški okolici, naj se le napoti ki bi mu ^sledil zločinca, k. je skrun.l spo- rajši p!ess|( ld je ppifiel pozoeje. Temveč sem v Bazovico, Padriče, Trebče, Opčine, Pro- menik na grobu njegove žene. (Eventuvelne j opazil jIltelijrenee, med katero je b.l tudi sek, sv. Križ. Videl bo ob eesti občinska tla prijave sprejme uredništvo »Edinosti«.) — i preblago rod ni g. okr. glavar dr. Laharnar. (gmajne). To ti je, dragi čitatelj, prava pu- j Slednjič je izjavil užaljeni mož. da hoče še Kmalu po 4. uri je godba otvorila vspo- ščava Sahara, vse pokrito s sivim apnencem, pnkrat l">l>™viti in urediti grob. Ako bi se red z našim divnim *Xaprej». - Tu moram tako, da se mora tujec čuditi, kako ljudje pa zopet dogodil takov vandalizem na grobu, ; opozoriti na grdo razvado, katero jo že marši- žive tu. In vendar ni, tla bi moralo biti tako. !nlsti vse kakor 1h> ~~ v ve€o 1,1 slavo kteri ojstro grajal, namreč, tla se s progra- Ako bi bila ta tla razdeljena med posestnike, mestnega magistrata, redarskih oblasti in — j mom ne začenja točno ob naznanjeni uri, am- bilo bi vse drugače, tam bi bile lahko njive -*H,,J-leLne kulture! - pak Se odlaša z izgovorom, da občinstvo še in senožeti ali celo vrti. Kakor so kmetje Skrajen terorizem. Iz zanesljivega j le prihaja. S tem se spravlja zgodnje pnšlece obdelali drugo polje, tako bi tudi »gmajno«, vira smo izvedeli, daje mestni magistrat za- ■ v veliko nezadovoljnost. V tem slučaju pa se Žal, da. moramo priznati, da smo tudi mi žugal Slovencem, ki delajo na tlakovanju i je nategnilo čakanje celo nad eno uro. Čemu okoličani sami krivi, ker se vse premalo bri- mesta in so členi pevskega društva na Pro-gamo za stvar, oziroma, ker ne storimo skoro seku, tla jih odpusti z tlela, ako ne izstopijo ničesar, da bi prišlo do razdelitve. Med tem i iz rečenega društva. Ob takem nezaslišanem pa so gospoda začeli saditi borovce tu in tam. j pritiskanju se pač ne smemo čuditi, ako sc Gospodje, ki bi bili poklicani, da se potezajo [ najde v naših vrstah tudi odpadnikov. Klo- za koristi ljudstva in je poučujejo, nas tola- buke moramo snemati preti junaki, ki žijo le: »bodite dobri, gospodje vas imajo j vkljub vsemu zatiranju ostajajo zvesti svo-radi«. Naj bi že sadili, ali na višavah inijemu pri pričanju. Čast jim ! strminah, ne pa v niža vali, kjer bi lahko bili pašniki. Okoličrni, odprite oči in ganite se, da boste sami reklamirali, česar trebate v zboljšanje svojega stanja ! Ganite se, dokler je še Slavnemu magistratu pa naj omenimo samo to-le : Vi plačujete naše delavee za naporno in težavno del« na ulicah dovolj slabo. Zadostovalo bi pač, če za bore nov- zlorabljati besedo «točno« ! Sletlil je pozdrav. Pozdrav naj bo jedrnat in kratek; govornik naj v malo po te/.a h razloži -uameu veselice. Čemu torej brez vse potrebe, tako rekoč za lase, vlačiti kralja Samo-ta na oder. In tisto iskanje l>esedi in čakanje, kaj pove šepetalec, ne nareja dobrega utiša. Zakaj se ni ta uloga izročila rajši t;. Živcu, ali gosp. predsedniku ? Čast pa, komur čast! Deklamacijo «Me-deja» je gospica Zivčeva izvela iz v rs t vo ter žela tudi obilo pohvale. Popolnoma obstal pa sem, ko sem mesto onega številnega krepkega zbora zazrl le i) ali 10 pevcev. — Zdelo se mi je že to nekaj čudnega. Kje so prejšnji pevci in pevke in njih pevovodja ? ! Pesmi: «»Slovenski svet», «Za gore solnoe mi zahaja* in «Y sladkih sanjah« proizvajali so pevci vse prej nego zadostno. O kakem nijansiranju ni bilo ni sledi. Toraj tudi tu : napredek — nazaj ! V igri «Svojeglavneži», ki pa ni Bog ve kake vrednosti, se je gdč. M. Zivčeva pokazala zopet kos svoji nalogi. Tudi neki mladenič, ki je igral vlogo sluge, je pokazal precej zmožnosti. K plesu, kakor tudi med vsporedom svirala je veteranska godba iz Mavhinj. O prihodnji veselici se nadejamo kaj boljšega. Nekdaj smo bili mi Skopeljci drugim vasem v izgled. Naj bo tudi v prihodnje tako! ker je 17. junija letos sunil Mat. Golica z nožem v hrbet tako silno, da je isti umrl vsled dobljene rane. * N a g 1 o m a umrl je pred včeraj na ljubljanskem fjužnem kolodvoru delavec Kari GrdiČ iz Zagorja na Hrvatskem. Prišlo mu je slabo, ko je pri izhodu oddal karto se je takoj nato mrtev zgrudil na tla. Pripeljal se je bil v. drugimi delavci z Zg. Avstrijskega ter je bil namenjen domov. Truplo umrlega so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. Smolo je imel predminolo noč neki goreč ljubimec, ki je prišel na «pozen obisk* k svoji ljubici v Jakobijevi hiši na Starem trgu v Ljubljani. K nesreči ga je tiho kora-kajočega s čevlji v rokah zasledila neka gospa, pred katero je goreči ljubimec — «aus guten Grunden* menda — zbežal ter se skril nekje v hiši. Gospa je sedaj mislila, da seje | v hišo pritihotapil kak tat ter je začela kli- Razne vesti. Pozor gospodinje! Ne kupujte »vina-ceta«, ki se prav sedaj tako usiljuje v čas-niških reklamah, kajti ta kislina je pravi strup ter takoj provzroči smrt, ako seje zav-žije le en požirek brez primesi. Kisina kislina (vinacet je isto) obstoji iz 80°/0 hvdrata (Essigsaurenhvdrat) in je 20 k rat močnejša od PARIZ 4. (K. B.) Brzojavka francoskega podanika v Pekingu, oddana dne 20. avgusta, pravi, da so skoraj vse zgradbe francoskega poslaništva razrušene, tajnopisne knjige (šifre) pa da so rešene. Francoski konzul v Kantonu brzojavlja včeraj : Nemiri v Svatov u so končani, dočim v severnih delih dežele raste akcija proti tujcem, v Kuangtonu so ranili nekega tran- X V Primorju ni irredente! Iz ' ca ti skozi okno policijo na pomoč, ki je tud Istre nam pišejo: V Rovinju so imeli zapo- i res kmalo obkolila hišo. Sedaj se je prikazal redoma veliko narodno žalost in veliko na- iz svojega skrivališča «tat» ter se predstavil rodno veselje. Povodom smrti kralja Hum- kot ljubček neke v hiši bivajoče dame. Po lic'ja je morala oditi brez opravka, ker ljubčka stražniki berta je bilo vse v globoki žalosti, možki in tudi ženske — vse je bilo oblečeno v črno. niso hoteli izpustiti, dokler niso — Na dan sv. Murka pa je bilo vse v za- odšli. — stavah : slavili so velik spomin — spomin * Slovensko gledališče v na republiko benečansko!! Ljubljani. Dramatično društvo je za Za rojstni dan našega cesarja so pa — dramske predstave angaževalo pet novih tudi razsvetlili, ali ne vprašajte me — kako ?! ! igralskih močij in sicer gospico Kristino Vse mesto je bilo v črni temi, le na dveh ' Ruc k o v o, ki je bila doslej ljubimka in ali treh siromašnih okencih je žalostno br- heroina na plzenskem odru ; potem Srbkinjo lelo par lučie. Namen je bil dosežen: Ob gospico Mileno Aleksandrino pl. Katani-medlem svitu teh lučic se je še le videlo n °v ki je doslej na raznih odrih igrala prav, da Rovinj ni raz svetil. Da niisubretske in karakterske ženske uloge; dose-bilo nobene lučice, ne bi bil kontrast tako danjega samostojnega gledališkega vodjo, go-kričeč med »lutto nazionale« in slavjem sv. j spoda Adolfa Dobrovolnega za resne, Marka ter rojstnim dnem našega cesarja! j«naške, karakterne, reprezentacijske in sta-One lučice so še le prav kričale, da v Pri- rejše ljubimske uloge; mladega hrvatskega morju — ni irredente! igralca gospoda Josipa Štefanaca za rala- X D v a t i s o č 1 e t n a e i v i 11 a v dostne. ljubimske in junaške uloge ter gospoda Kopru! [Pišejo nam iz Kopra : Lalumi «e j Otokarja Bol še k a za igralca drugih Iju-radi bahajo, kako liberalni da so nasproti ] bimskih ulog ter za šaržirane in komične svojemu bližnjemu! Ako pa gredo naše žene »loge. S tem popolnenjem dramskega osobja po koperskih ulicah in se med sabo poslužu-jso se tembolj pripravila in ugladila tla drami jejo svoje slovenske govorice, je precej za »a slovenskem gledališčnem odru. Režija za njimi dvojica, trojica lahonskih dijakov — dramske predstave se je razdelila na več divjakov, ki začenjajo z »Maledeti ščavi, ma- moči, in sicer prevzame nadzorstvo in en del ledeta raza« itd. ! . režije gospod Adolf D o b r o v o l n v, a re- daše ženske, kakor tudi mi, kar nas je žiserjeraa sta določena tudi gg. Anton V e-narodnjakov, se malo brigamo za take iz- r o v š e k in R u d o 1 f D e v 1. — Gospoda bruhe pajacov, ali boli pa nas to. ker vemo, Ignacija Borštnika ni bilo mogoče stalno da je med izzivalci mnogo poturic in ker mi pridobiti za slovenski oder, ker je isti trdno ne žalimo nikdar nikogar! Tu v Kopru živi sklenil, osobito po prizadevanju vplivnih kri-precej slovenskega naroda, ki pa je tako ne- tikov, razširiti svoje umetniško delovanje in srečen, da se mi niti ne poznamo vsi, ako- , prestopiti na nemški oder. Gospod Borštnik ravno je mestece le malo. bo že prihodnjo spomlad gostoval na Du- Mi bi trebali kakega združevalnega sred- j naju. Upati je, da to sezono čim večkrat s stva, ali kako priti do tega, ko nimamo ne- svojim delovanjem na slovenskem odru osreči odvisnih oseb, ki bi se zavzele za to?! ljubljansko občinstvo in se v tem oziru tudi Pazniki so edini, ki drže nekako skupaj, ali vrši dogovor z Borštnikom, oni so c. kr. služabniki, kateri so — odvisni.; Ob tej priliki naj tudi omenjamo, da je Upajmo, da tudi za nas napoči doba boljših 1 velesimpatična, mlada primadona na Ijubljan-časov — dotlej pa skrbimo, da ohranimo vsaj skern slovenskem gledališču, gdč. Noemi, te to, kar še imamo, namreč, svojo slovensko dni kot gost nastopila v * Narodnem divadlu» narodnost. v Pragi in sicer v naslovni ulogi «Prodane K zaključku te svoje notice moram neveste», ter dosegla, glasom čeških listov, iskreno pohvaliti naše paznike in njihove so- imeniten vspeh. No, kdor je že videl imeno-proge, da tako vstrajno vzgajajo svoje otroke 1 vano gospico nastopiti v naslovni ulogi «Pro-na narodni podlagi. »Moraš ići«. dane neveste*, bo pač rad veroval v prist- X Podpore dijakom iz dežel- nost in opravičenost pohvalne kritike čeških nega zaklada istrskega. Dež. odbor v navadnega spiritnega kisa ter je posledica j coskega raJsijODarja. vžitka te tekočine vselej smrtonosna, ker BEROLJN 4. (K. B.) Drugi admiral sežge notranje prizadete dele trupla in naj-1 nemgkcga križarskega brodovja javlja iz Ta- nujneja dolžnost v to poklicanih oblasti bi ku_a z J 1 J 1 da bi zvezne ecte sedaj zapustile Peking. 5. (K. B.) Brzojavka iz „ . ______ a aia javlja, da tamkaj javno izražajo noval sekcijskega svetnika v ministerskem • i • r - ur X i - i J ® ^ sumnjo, da je lji - Hung - Cang p o n u d i l predsedništvu Oskarja pl. V i 11 a n i j a, mi- t> ■ • ■ AT i . • . . x • 1 J 1 J ' K u s i j i v s o M a n d z u r i j o za slučaj, nisterijalnim svetnikom. i • . . i da ista stavi ugodne pogoje za mir. Beda italijanskih umetnihov. Malokateri stan je tako preganjan od bede in pomajka-nja, kakor je umetniški stan in to sosebno gledališčne stroke. Sosebno pa so izpostavljeni revščini gledališčni igralci na Italijanskem, kar živo priča tudi sledeči slučaj : V Casteggiu je igrala neka gledališčna družba, ki je pa v zuak žalovanja povodom smrti kralja Humberta ustavila za en teden svoje malo vode in jo vžil. Pozor torej ! j q\I>ON Nov ministerijalni svetnik. Cesar je ime- Shangiia;a jaWj Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. II. del. Trgovina z blagom. Tretji oddelek. predstave. Ker pa ravnatelj ni mogel ob Pregled vrednot v najvažnejših trgovin- enem ustaviti tudi eksistenčnih potreb svoje skih drŽavah, družbe, šel je prosit mestnega župana za pod- (Dalje.) poro. Ta pa mu je odgovoril, da on ne more Z j e d i n j e n e države v severni samovoljno razpolagati z občinskim premože- Ameriki. Računska vrednota : zlat a. Vcn-njem ter je rekel, naj ravnatelj vloži koleko- dar denarstvo Zjedinjenib držav ni jednotno, vano prošnjo na občinski svet. Ravnatelj je kajti zvezna vlada izdaja note, certifikate ubogal ter drugi dan nestrpno čakal v pred- (potrdila) glaseče se na zlato in na srebro, sobi, kjer je zborovalo 16 obč. svetnikov' — pa tuai posamezne države emitirajo svoje note. izid seje in rešitev svoje prošnje. Po dol- Razven tega pa vlada v severni Ameriki ' gem času se i« dvorane prikaže mestni žu- bančna svoboda ter spravlja vsega kakih 3700 pan ter izroči ponesrečnemu in goreče se bank še svoje bankovce v promet. Kovna zali valj ujočemu ravnatelju z mestnim peča- enota je dolar po 100 cents. Kujejo pa za tom zapečaten kouvert. Boli tekel nego šel vsakogar, ki prinese zlata, komade po 10 doje ravnatelj proti gledališču, kjer so ga težko larjev (eagle = orel) 900/1000 čiste, s pričakovali igralci. S tresočimi rokami so od- čisto težo 15.04631 7 g, kar odgovarja 45*.Moli) pri: kouvert ter našli v njem — 3 in pol kronam (pariteta = 49.3519 kron). Do pred franka. malo časa so kovali še velike količine srebrnih dolarjev (kurantnih dolarjev) s po Domača obrt. Poreču poživlja one dijake, ki žele dobiti podporo iz deželnega zaklada, naj predlože svoje prošnje deželnemu odboru v Poreču do 30. septembra t. 1. Prošnji treba priložiti šolsko spričevalo in spričevalo o uboštvu, listov. Lijubkejše in pristnejše «Marinke« si je teško misliti. Štajerske vesti. odbor je podpisano od vseh svetovalcev dotične oh čine. ^tanjskLn^in llovenjeg^klmu okraju vsled Tako se adasi poziv deželneara odbora v Po- j j •• i • i . i i glasi poziv deželnega reču, a mi priobčujemo ta poziv z željo, da š.vode po povodnji na okrajnih cestah obljubil podporo, istotako občinam Velenje, bi prosili vsi oni naši dijaki, ki so potrebni j Uhm {q gv JaQez y znegku 230Q ozir()ma podpore. Mi vemo že v naprej, da so te pod-j 1(KK) in 200 kron za popravo ob5inalcih potlpore določene za gosposko italijansko tlečo i j>0jj0V iii za one dijake, ki pohajajo italijanski »rim- rt i i • x» „ . . J .. J a i — Zadnji odmev zelezniske nazij v Pazinu, ali prositi treba vendar, da i ■ f i i r \r ' ' ' nezgode pri Kalsdorfu. V bomo imeli en dokaz več, kako so gospoda v deželnem odboru — nepristranski, kako pravično dele podpore siromašnim dijakom, ne oziraje se na kaka priporočila ali narodnost. Mladeniči naši, prosite torej in javite o vspeh u voditeljem naše stranke ! X Na občinskih volitvah v Baš ki (istrski otoki), ki so se vršile te dni, je zmagala hrvatska stranka v vseh treh razredih. Vesti iz Kranjske. * Porotne razprave v Ljubljani. P red včeraj je bil obsojen na 5 let ječe 23-letni Fr. Zakrajšek iz Vel. Mlačevega, nezgode pri Kalsdorfu. V »Domovini* čitamo: Vsakomur še bo v spominu grozna nesreča, ki se je zgodila dne 24. decembra 1. 1. na postaji Kalsdorf pri Gradcu, ko je brzovlak treščil ob tovornega. Poštni erar je imel škode 321.746 K 66 v in 1100 mark. Zgorelo je papirnega denarja za 240 600 K. Minole dni sta bila pred graškimi porotniki zaradi nezgode obtožena poduradnik Bruno Guggenberger in železniški paznik Anton Kock. Oba sta trdila, da so bili signali prav postavljeni na prepoved uvoza, da pa vsled megle mor la niso bili dovolj vidni v daljavo. Izpovedala sta tudi, da je osobje pri južni železnici preveč preobloženo, naprave pa zastarele. Vsled tega sta bila obtoženca oproščena. Brzojavna poročila. f4'05GU f.čist€gn s,:ei>ra; ^ovinfi.dolarji' J r katere rabijo trgovci v Alriki in A/.iji imajo Tržaški namestnik na Dunaju. {>0 24-494 g čistega srebra. I>a-si je v Zje- D ITN A J 5. (K. B.) Namestnik grof Goess dinjenih državah v prometu le malo zlatega je prispel semkaj. denarja, se je vendar, kakor na Franceskem, \ojaske vaje. ohranil pari not z zlatom. DUNAJ 5. (K. B,) K velikim vojaškim manevrom na Gališkem se podajo razven ce- sarja tudi nadvojvodi Kainer in Karol Fer- POZOR! POZOR! dinand ter princ Jurij Bavarski ; poslednji se po manevrih vrne s cesarjem na Dunaj. Cesar Viljelm in admiral Spaun. • Velika zaloga raznovrstnega pohištva, DUNAJ 5. (Privat.) Glasom tukajšnje Iz odlikovanih tovarni Solkana in (ro-lokalne korespondence je moral poveljnik^ rice mornarice, admiral pl. Spaun, ki je kakor A.tltOIlcl Ccnni2"Qi-cl ! znano, padel na neki ladij i ter si poškodoval ! nogo, odkloniti vabilo nemškega ees rja, da sa nahaja V TrStU, Via di PiaZZa VeC-bi se udeležil manevrov nemške mornarice v ChŠa (Rosario) Št 1. na desni Strani Kielu, ker noga potrebuje popolnega miru. cerkve sv. Petra. Na dotično opravičevalno pismo je cesar Cene brez konkurence. I Viljelm povabil pl. Spauna na manevre za _ prihodnje leto. Velika zaloea Socijalni demokrati v Gradcu. i ... , , ghadec 5. (K.B., Na shod,, soci-j iMuu pMva in tapcan] jalnih demokratov v Gradcu so nadaljevali razpravo o agitaciji na kmetih. Več govornikov je naglašalo potrebo, da socijalni demokrati uplivajo na poljedelske delavce ter da proučujejo agrarno vprašanje. Ustaja na Kitajskem. BEROUN 4. (K. B.) Cesar Viljelm je odlikoval načelnika križarskega brodovja, podadmirala Bendemanna se zvezdo s hrastovim listjem in z meči k redu rudečega orla II. razreda. BEROL1N 4. (K. B.) Oklopnice »Friderik Viljelm«, »Brandenburg; in »Weissen-burg« in križarica »Hella« so včeraj prispele v Vusung. LONDON Pekinga z dne 21. avgusta danes rekognoscirale v cesarskem gozdu za lov, ne da bi naletele na sovražnika. Mislijo, da so se Kitajci umaknili proti vzhodu. od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Criovauni hšt. 5. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. i OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri certvi sv. Psna (Piazza Eosario pod ijmlsKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je po-tuine prosta. j. Prevzema vHiiko delo na deV-elo in drobno P 5. (K. B.) »Reuter« javlja iz i & ter izvršuje iste z nnjvečjo natanjčnostjo in ^ 21. avgusta: Zvezne čete SO I i točnostjo po konkurenčnih cenah. ^ ^ "Za mnogobrojne narocbe se pnporoCa w Josip Stantič čevlj. mojster » 50 liiiitalof Naznanilo. mM Omnibns k vsakemu vlaku. crnesa Ker pade tržni dan l). .septembra na nedeljo, obdržaval se bo trg dne 10. brinja za knhati brinjevee proda : sept in sicer za blago in živino. Ob Ivan Ružić trgovec v Kaštelirju enem se naznanja, da se bodo obdrža-pošta Labinci pri Vižinadi v Istri. vali trgi za živino o GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiii. -- Hranilno vloge sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4i/2°/o» ne bi se odbijal rentni i davek. Posojila dajejo se samo članom in sieer na j menjiee j)o G °/0 in na vknjižbe po O'/g0/ o- j Craduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in < d 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštiio-liraii. račun str. 837.315. Išče se mladeniča tla !>i poduševal slovensko. Ponnudbe pod „Napad" na administr. tega lista ! Via molino piecilo štv. II. nadst. Nov tržaški pogrebni zavod. Podpisani si usoja javiti p. n. občinstvu, da je prevzel vodstvo novega, tržaškega zavoda za pogrebe; isti je začel poslovati s 1. septembrom 1900. ter je izl»orno preskrbljen s vsemi potrebami. Cene zmerne. Dolgoletne izkušnje pod pisanega v tej stroki jamčijo, da bode vedno vestno spolnjeval svoje dolžnosti nasproti eenjenim rodbinam, ki ga počaste s svojimi naročbami. Za nekoliko časa se nahaja pisarna zavoda pri podpisanem. I dani Alojzij Montanelli ul. Torrente — Ponte della Fabbra. po zali val jenci leta. in tudi v pondeljek i), marca vsakega Županstvo Koharid. Na prodaj i je v Sežani hiša št. 180, ležeča ob glavni cesti v bližini kolodvora. Natančneje poizvedbe pri g. Val. jStolfa v Sežani. Nikaka skrivnost ni več, dasi napravi vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistenni s pomočjo ekstraktu v, ki stanejo za po 5 litrov likerjev : Tro- Sinovec, Absint. Vermut, Ruski pelinovec, eški liker, Kime! po 80 kr.; Slivovec, Rum. Češnjevec, Alaš. Alpski liker po 85 kr. in Konjak. Benediktinec, Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico; po poštnem povzetju 10 kr. več Vsaki pošdjatvi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo. Anton Rukavina TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST >o a >N O o fc o >o d o M O M m U O s 5lo kolcanje spomankanje krvi. od mene gre trdo, pljuvanje krvi, bitje srca, glavobol malo moči. včasih pomakanje zraka, bolečine v trebuhu. omotico ~in rezovieo." Zadnje pismo se glasi: _Z veseljem Vam moram naznaniti, da sem zopet popolnoma zdrav, imam veselje do dela. česar prej ni bilo in da mi jedi zopet diše i. t. d. Naduha. Tako opisuje n. p. 62-letni posestnik G. K. v T. svoje tr-plenje : „Trpim na hudi naduhi, boja, posebno po stopnicah, mi je jako težavna in moram hoditi zelo po časi, kajti drugače mi zapira sapo in vsled tega začnem kašljati. Kadar začnem kapljati, moram se odpočiti in držati život nagnen. Jako me muči zašli- stelji ne morem sedeti.* Vže po i tedenskem zdravljenju sem prejel od tega bolnika sledeče vrstice: ..Na Vaše cenjeno vprašanje zamorem Vam danes z veseljem naznaniti, da sem od naduhe popolnoma ozdravljen, se lahko gibljem, kakor prej ter nimam več kašlja in tudi ne bruhanja." Zdravi se tudi pismeno, ne da bi se s tem motil poklic.