f.
r.
rNajrečii slovenski
* Združenih cbiavak - V<4>« za vse Leto ... $6 00 g
$3.00
Za pol leta Zm New York celo leto <
Za inozemstvo celo leto
$7.00 $7.00

GLAS
Ustislovenskih.delavcev ▼ Ameriki.
tha United States.
j fatmnri every day except Sunday« » and legal Holidays. 75,000 Readers«
TELEFON: COBTULKDT 2876	Entered as Second 01am Ma	>tter, September 1903, mX the Port Office at New York, N. Y.t under Act of Congreoo of March 3, 1879.	TELEFON:	CORTLANDT 387«
KO. 232 — 6TEV. 232.		NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 4, 1926. — P0NDELJEK, 4. OKTOBRA 1926.	VOLUME XXXIV.	— LETNIK XXXJV
KONFERENCA IZVRŠEVALNEGA
ODBORA A. F. of L
Odbor Ameriške delavske federacije se je sestal danes ter se pričakuje, da bo nasprotoval kompa-nijskim unijam. — Well bo poročal o uspehu gibanja za življensko zavarovanje.
DETROIT, Mich., 3. oktobra. — Eksekutivni svet Ameriške delavske federacije se bo sestal danes tukaj, po prihodu predsednika Greena iz Wash-ingtona, da završi načrte za letno konvencijo, ki bo otvorjena v ponedeljek in ki obljublja postati eno najbolj važnih zborovanj v številnih letih.
Dosedaj, ko je dospela semkaj približno ena tre-tina delegatov na konvencijo, je opaziti močno razpoloženje za združeno akcijo proti nadaljnemi razžirjenju takozvanih kompanijskih unij in za kako metodo, da se bori proti priklenjenju delavcev na službe potom prodaje kompanijskih obveznic.
Zastopniki kovinskih strok bodo skušali izdelati kak akcijski načrt, potom katerega naj bi se pospešilo delo v ameriških ladjedelnicah.
Zadeva kompanijskih unij se bo pojavila v obliki resolucije, v kateri bodo zahtevali splošni ases-ment na korist tekstilnih stavkarjev v Passaicu in Will imantic, Conn. V zadnje imenovanem mestu so predilci bombaža skoro dve leti na stavki proti kompaniji, ki je last Angležev.
V Passaicu je obstoj kompanijske unije v eni največjih naprav glavna ovira priznanja United I extile Workers, ki je prevzela šele pred kratkim štirideset tednov dolgo stavko v tem mestu.
Gradilna in tiskarska industrija nista bili še pozvani, naj nasprotujeta ustvarjenju kompanijskih unij. Transportacijski uslužbenci so se morali boriti proti tej tendenci na železnicah in javnih utili-tetah. Glavni primer razvoja tega sistema sta nudili Pennsylvania železnica ter Interborough Rapid T ransit Company v New Yorku.
Na temelju postav federacije so omejeni ases-rnenti vsega članstva ne en odstotek za člana za dobo desetih mesecev. Asesment bi vsled tega prinesel kakih $30,000 na mesec. K tej svoti bi prišli še nadaljni prispevki mednarodnih unij ter krajevnih organizacij, ki bi bile Voljne prispevati.
Matej Woll, podpredsednik federacije, ki je bil eden najbolj aktivnih pri pospešen ju Union Labor Life Insurance Company, je objavil danes, da je bilo podpisanih $550,000 kapitala v znesku
$600,000, ki je potreben.
Primanjkujočo svoto bo treba izpolniti še pre-dno se bo konvencija razšla.
Joseph McDonaugh iz Brooklyna je povzročitelj načrta, da se pospeši ameriško ladjedelništvo. Predložil bo resolucijo, podpirano od vseh kovinskih strokovnih organizacij, v kateri bo naprosil vlado, naj ne poveri kontraktov nikakim inozemskim ladjedelnicam ali napravam, v katerih niso zaposleni izključno le Amerikanci.
Njegova pritožba se tiče prav posebno zgrajenja dveh majhnih kanonskih čolnov v kitajskih ladjedelnicah. Stroje za te ladije so zgradili v Bostonu, New Yorku in Philadelphiji.
Ameriški socijalisti in suhaška postava.
Sodnik Panken je otvo-ril kampanjo socijali-stov v New Yorku ter osmešil stališče obeh starih strank glede pro-hibicijskega vprašanja.
Socijalisti so otvorili svojo državno kampanjo včeraj zvečer v Cooper Union ter napadli pri tem obe stari stranki. Sodnik Panken, kandidat za mesto grovernerja. je smešil stališče tako republikancev kot demokratov -rlede prohibicij- j odklonila peticijo rimsko-katoii
Ogorčenje mehiških katoličanov proti predsed Callesu.
Škofje pravijo, da je parlament ignoriral preko 500,000 podpisov. — Na vsak način pa skušajo preprečiti prelivanje krvi.
MEXICO CITY, Mehika, 3. oktobra. — Nadškof de Rio je izdal včeraj formalni odgovor na akcijo poslanske zbornice, ki je
skejra vprašanja.
-— V luči programov obeh strank, tako demokratične kot republikanske ter izjav voditeljev se zdi človeku, da je edini problem. s katerim se mora pečati narod države v tem letu, če naj se legalizira pitje ali če naj ostane pitje nepostavno, — a v vsakem slučaju bodo pili ljudje še naprej.
— Republikanci, — je rekel sodnik. — so se izoprnili vprašanju h tem, da so stavili mokraškepa kandidata na suho platformo, v u-panju, da se jim bo posrečilo dobiti dovolj mokraških glasov. Demokratična stranka, ki je igrača v rokah Al Smitha, ki je sicer mokra kot star pijanček, pa ni prišla na dan z zahtevo, naj se razveljavi osemnajsti amendment ter Volsteadovo postavo.
Rekel je, da zahtevajo socijalisti. naj vlada sama razpečava o-pojne pijače in da naj bo deležna dobičkov, ki tečejo sedaj v žepe butlegarjev.
Sodnik Panken je omenil nadalje, da se vrši med obema starima strankama navidezen boj glede prohibicije, da pa so ob istem času republikanci izročili vodno silo St. Lawrence reke privatnim podjetnikom.
Republikanska stranka se zav- toligke cerkvc v primcn s prej-zema za privatno izkoriščanje na-;šnjimi časi
rodnih bogastev in demokratična _ Pred letom lg57 so u--le vse stranka je v tem pogledu še bolj goje celo Javne katoHcizem. Se-ker
Umazana zadeva pastorja Halla.
Detektiv je bil aretiran kot soudeleženec pri u-moru. — Obravnave proti obtoženim se bodo pričele dne 3. nov.
NEMČIJA PROSI POSOJILA
Nemčija hoče najeti v Združenih državah posojilo, da odplača Francijo. — Prošnji Stresemanna, naj pomaga Amerika uveljaviti mir v Evropi, se bo najbrž kmalu pridružila tudi Francija. — Bri-and bo obiskal Mussolinija.
ške cerkve, naj razveljavi proti-verske ainendmente v ustavi. V od govoru se glasi, da je diktirala odločitev parlamenta ''strankarska strast".
Nadškof, načelnik rimske cerkve v Mehiki, je odločno protestiral proti izjavi poslancev, da ne more razmišljati o peticiji sve-čeništva raditega, ker so izgubili duhovniki svoje državljanstvo s tem, da so se protivili vladnim regulacijam in da se niso hoteli registrirati na temelju civilne postave dežele.
Poslanska zbornica, ki je zavr nila peticijo z izjemo enega člena, je trdila, da nima cerkev nobenega postavnega statusa, ker je o-malovaževal episkopat potove čle-neu stave. Nadškof pa je odgovoril. da more izgubiti človek svoje državljanstvo le s tem, da se popolnoma odpove ustavi ter obdolžil kongres, da so njega člani blatili svečeništvo.
Ob istem Času je pozval meh' ški narod, naj ne opusti svoje boja za cerkev ter da naj vztraja "na svojem plemenitem stališču, j dokler ne bo izvojevana zma-a, ki kupljene ter molčale dolga štiri
predstavlja edino pot, da se pre- lpta umoru< iz strahu< da *e bo" preči prelivanje krvi''.
BERLIN, Nemčija, 3. oktobra. — Nemški zuna-SOMERVILLE, N. j., 3. ohto- m*nister Stresemann se je zavzel včeraj za ame-bra. — Feliks de Martini, privre-. riško sodelovanje pri uveljavljenju "Thoiry dogo-tiv Mr« — TT.I! - vora" v pomembnem govoru, katerega je imel na
letni konferenci nemške ljudske stranke v Kolinu.
Thoiry pogodbo sta pred kratkim sklenila nemški in francoski zunanji minister Stresemann in Briand.
Ker se računa v tukajšnih oficijelnih krogih že sedaj z moralno podporo Amerike, razlagajo njegove pripombe kot prošnjo za bolj praktično pomoti da se izvede poskusni dogovor, katerega je sklenil z Briandom.
Dobro informirani tukajšnji Amerikanci bi ne bili prav nič presenečeni, če bi našla prošnja Stresemanna v par tednih odmev iz ust zunanjega ministra Brianda.
Baron von Maltzan, nemški poslanik v Washing -tonu, ki se bo vrnil tjakaj v par dneh, je imel več konferenc v zunanjem uradu glede Thoiry politike in izvedelo se je, da se bo vrnil v Ameriko pripravljen, da pojasni položaj državnemu depart-mentu, posebno v zvezi z možnostjo ameriške finančne pomoči.
Glede podpiranja Thoiry dogovora je rekel dr. Stresemann:
— Upam, da bo ta politika deležna razumevanja in podpore drugih dežel. Pri tem mislim prav posebno na Združene države, ki so napravile izza pogajanj za versaillsko mirovno pogodbo mir Evrope za enega ciljev svoje politike. Navdušene od te ideje so Združene države tudi oživotvorile gibanje, ki je dovedlo do Dawesovega dogovora.
Nadškof ie tudi opozoril na ™ — — ~ .lz	razloga domnevam, da soglašajo po-
kontrast v sedanjem položaju ka-, i>Hzadeti kako besedo- kl bl spra' RaJanJa v 1 hoiry s politiko Združenih držav in da
ni detektiv Mrs. Frances Hali je bil aretiran včeraj zvečer v Brooklvnu, na temelju obdolT:!.e, da je soudeležen pri morilni zadevi Mails-Mills.
Prostovoljno se je udal detektivom, ki so čakali več ur pred njegovim domom v Brooklvnu. Izjavil je. da se bo boril proti ek-stradiciji.
Aretacijo sta izvršila kapitan j Walsh in seržant Burke. Šest detektivov je čakalo v avtomobilu štiri ure nasproti hiše, v kateri živi de Martini s svojo osemnajst letno hčerko ter majhnim otro koin. Konečno ob desetih, je dospel De Martini v spremstvu dveh zagovornikov.
De Martini se je takoj udal in prevedli so ga v brooklvnski policijski glavni stan. Zagovornik Pfeiffer je izjavil, da bo skušal dobiti zanj habeas corpus pove-lje.
To je bil višek episode petdnevne dobe, polne novih razvojev v štiri leta stari skrivnosti.
Zadeva, ki je dvignila že toliko prahu, še davno ni pojasnjena ter je dvomljivo, kako bo izpadla. Ena stvar pa je potova. Ce bi ne bilo toliko denarja na razpolago. bi bila krivda morilcev že davno dokazana in vsa novejša razkritja kažejo, da so bile priče p »d-
do resnični izvršitelji zločina o-svetili. kakohitro bi i/hlebetuli
e. celo javne, daj pa zahtevamo le prostost pouka. Pred lotom 18")7 jo imela eer-jkev vsakovrstno lastnino. Sedaj 1 pa zahtevamo le pravico lastova-Govornik se je tudi dotaknil j nja poslopij za naSe svrhe. Pr^d
stanovanjskega problema ter sme- letom 1857 ni bilo nlkHkf. verske šil tozadevni demokratični pro-
oriprinalna, kor skuša naprtiti stroške tega izkoriščanja narodu,
do«* i m naj bi spravili privatni interesi clobiC-ke teh podjetij.
vila oblasti na pravo sled.
DIFERENCE MED FRANCIJO IN I T AL IJ O
sram. Rekel je, da je treba graditi domove za uporabo, ne pa za dobiček.
PARIZ. Francija. 3. oktobra. — Angleški zunanji minister Sir Au-prostosti, ker je bila edina vera v jsten Chamberlain, se je na svojem Mehiki katoliška in ker je bila, Povratku v London ustavil v Pa-
rizu ter stavil zunanjemu ministru Briandu predlog, naj se posvetuje z Mussolini jem.
Zarota proti albanskem predsedniku.
LONDON. Anglija, 1. oktobra. V poročilu iz Albanije, ki je dospelo v Brindisi, se jrlasi. da so razkrili zaroto, koje namen je bil umoriti albanskega predsednika Zogu ter zanetiti vstajo.
država katoliška. Sedaj pa zalite-j varno le prostost vseh ver.
Ugotovilo je izročil poročevalcem škof Diaz, tajnik mehiškega episkopat ter član eksekutivnega sveta, ki vodi opozicijo cerkve proti omejitvam.
Krasm skuša dobiti posojilo.
Poljaki imajo novo ministrstvo.
Maršal Pilsudski je spravil v novi kabinet ekstremne stranke. — Nacijonalisti in socialisti so bili imenovani potem ko se je posvetoval x njih voditelji.
VARŠAVA, Poljska. 3. oktobra. Maršal Pilsudski, ki je včeraj nprejel poljsko ministrsko pred-sedništvo, je »tvoril takoj s\oj kabinet. Trije miuistri Bartelovega kabineta, katere je kritiziral parlament tekom zadnjepa spora. Vi je dovede! do resignacije Rartela,
niso bili več imenovani. Aiv'rrj Moračevski, socijalist in prejšnji minister za javna dela, j? dobil mesto v novem ministrstvu.
Edino mesto, ki ni bilo še izpolnjeno, je mesto zunanjega ministra. Pilsudski pričakuje povrat-ka Zaleskija, ki je bil zunanji minister pod Barteloin in ki se je zadnje čase mtidil v Parizu.
Prvikrat izza preobrata maja meseca, katerega je povzročil Pilsudski. sta bila poklicana na posvetovanje predsednika obeh zbor nic. s čemur se je zopet uveljavilo ugled parlamenta, ki ni v zadnjih časih nič pomenil.
Profesor Lodzianowski, minister za notranje zadeve in vzgojni minister Sujowski, ki sta bila izpostavljena ognju parlamtnta, nista bila več imenovana.
Nadaljni znak maršalove želje,

Cobham završil polet
28, 000 milj.
LONDON, Anglija. 1. oktobra. Ala n »T. Cobham, vodilni angleški avijatik na velike razdalje, je do
LONDON, Anglija. 3. oktobra. M. Krasin, tukajšnji pooblaščenec ni zamudil nobenega časa pri objavljenju namenov Rusije, da dobi tukaj pospjilo ter se glasi, da se bo tozadevnega vprašanja lotil zunanji minister Chamberlain, ka-korhitro se bo vrnil semkaj.
TežkoČe, ki se stavljajo temu
Chamberlain je bil pripravljen pomagati pri jzglajenju difereoi med Francijo in Italijo. Briand je v to pristal ter izjavil po zavrženem pogovoru, da bi bila tristranska konferenca s Chamber-lainom in Mussolinijem koristna.
To je bila mogoče le čedna gesta Brianda, da zmanjša vrednost poročil, da se ustvarja novo ravnotežje sil, v katerem bi stali Francija in Nemčija na eni strani.
bodo Združene države sedaj podpirale namene Thoiry politike, koje cilj je nuditi Evropi mir, ki ne bo ogrožen od zunanje okupacije.
WASHINGTON, D. C., 3. oktobra. — Prošnja zunanjega ministra Stresemannu v Kolinu, katero se razlagajo kot prošnjo za finančno pomoč, je dospela ob času, ko so tukajšnji uradniki prepričani, da bi ne bilo pametno poskusiti prodajo večje množine nemškik železniških obveznic.
Predsednik Coolidge je objavil, da ne more vls-da Združenih držav kupiti nikakih takih obveznic. P»epričan je, da je vprašanje stvar privatnih .^a-galcev denarja v tej deželi, čeprav se je ob istem času povdarjalo, da vprašajo ameriški bankirji vedno vlado za svet, kadar gre za inozemske oosojila.
tej zadevi se je dosti razpravljalo nost od Brianda, da to ni resnič-izza sestanka Mussolinija s Cham- no. berlainom.
Italija se boji, da bo Francija v svojem zbližanju z Nemčijo zavzela manj trdno stališče proti temu, da anektira Nemčija Avstri-ter Italija in Anglija na drugi. O jo. Mussolini bi rad izvedel narav-
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
spel danes semkraj, s čemur je za- i nacrtu na so Prav tako veli* vršil svoj senzacijolni polet na ke kot so bile	Zveza an"
razdaljo 28,000 milj v Avstralijo in nazaj.
Glasi se. da ga namerava angle-I ški kralj dvigniti v plemiški stan.
da stvori vlado na najširši podlagi, je v tem. da je dobil mesto v kabinetu socijalistični poslanec ter prejšnji ministrski predsednik Andrej Moraezewski.
Imenovanje dveh bogatih vele-I posestnikov iž Vilna okraja smatrajo za demonstracijo proti zadnji rusko-litvinski pogodbi. Ime novanje teh dveh kaže, da smatrr inaršal Vilno, ki je bilo preje li-tvinska, definitivno za poljske last.
*.-. jbdlL m
gleških upnikov v Rusiji je izdala ugotovilo, v katerem se glasi, da je mogoče razviti trgovske od-nošaje med obema deželama le pod pogojem, če bo uveljavila sovjetska vlada zopet poštene trgovske in finančne metode in če bo priznala Rusija vse legitimne zahteve angleških upnikov.
Kraljica Marija zapustila Bukarešto.
BUKAREŠTA, Romunska, 3. oktobra. — Kraljica Marija je od-pototala veeraj popoldne ob štirih od tukaj v Pariz.
Se
znam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki 80 veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali avojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Posebni podatki.
	Dinarji			Lire	
Din.	.... 500 ....	% 9.45	Lir	.... 100	$ 4.35
Din.	____ 1,000 ____	$ 18.60	Lir	.... 200 ....	.. '$ 8.40
Din.	.... 2,500 •.. •	$ 46.25	Lir ..	____ 300 ....	.. $12.30
Din.	____ 5,000 ____	$ 92.00	Lir ..	.... 500 ....	.. $20.00
Din.	.... 10,000 ....	n83.00	Lir ..	.:.. 1000 ____	.. $39.00
Za poSUjatre, kl presegajo DesettisoC Dinarjev ali pa DvatlsoS Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust,
Nakazila p* brzojavnem plana Izvrfajeuo w % strofike $L—.
Pristojbina za izplačila ameriških dolar. Jot v Jugoslaviji in Italiji znate kakor sledi :s»	m!i
B&ojl znesek 75 centov; od |ZS. naprej do $300. po S cente od vsakega dolarja.
Za vetje svoto po pi-
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	phono: oobtlandt mct	Ne\y; [York, ^ K.
J
GLAS NARODA, L OKT. 1926
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
NAJBOLJŠI IGRALEC GOLFA
Owned and Published by
SLuvjeNIC publishing company;
(A Corporation)
Frank Safanr, president.	Look Benedik, treasurer.
PUee of bnmnem of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt 8t^ Boroughof Manhattan, New York City, N. Y '
•• G L A 8 NARODA"
"Voice of the People"___
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
EmeeUUto —Ijm Ust M Ameriko
—$6.00 —$3.00 .$1J0
Za pol leta _ Za četrt leta
Subscription Yearly $6.00.
Za New Fork ta celo leto $7.CO
Za pol leta_______$3.50
Za inozemstvo ta celo Isto ~.$7.00 Za pol leta___________$3.50
Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" iihaja vjaJci dan izvzemii nedelj in praznikov.
Dop* brea podpisa in osebnosti se ne priobžujejo. Denar naj se blagovoli poifljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-», da te nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _ najdemo naslovnika.
LAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ___Telephone: Cortlandt 2876-
DOBAVE KONTRAKTOV
Ce hode kdo graditi hišo, bo poiskal podjetnika, ki mu jo bo zgradil iz najboljšega materi jata po najnižji ceni.
V to svrlio ponavadi oglasi ikstmeno, pismeno ali potom časopisja, kaj lio<"e imeti, nakar podjetniki preračunajo stroške in dobiček ter mu sporoče eeno. Tisti, ki je stavil najnižjo ponudbo, dobi naročilo in prične z delom.
Taka navada je v Ameriki.
Tudi v Jugoslaviji je nekaj podobnega. Takemu ravnanju pravijo licitacija.
Jugoslovanska vlada je razpisala pred kratkim ponudbo za nabavo nekega blaga ir skupni vrednosti več milijonov dinarjev.
Oglasilo se je dosti ponudnikov, tenia «len je bil že vnaprej določen. Tisti, ki je bil določen, pa ni stavil najnižje ponudbe.
.Vršila se je seja, t<xia skleniti se ni moglo ničesar ker eden izmed licitaMov ni prilepil kolka na prošnjo, ampak ga je samo priložil ponudbi.
Razne vesti.
VKDtnwOCi) A. UNUERWC-JO. K. V.
Najboljši ameriški amaterski igra lee golfa je George von Elm iz
Los Angelesa, ki je pred krat 1-im porazil Hobby Jonesa.
Del čistega dobička, namreč štiri miiijone dolarjev, so dovolib za zgradbo novih tovarn.
Delavci v tovarnah National Biscuit Company niso organizirani. Njihova povprečna plača znaša na t'*den.
Delničarji, katerim ni tr«*l>a garati pri vročih pečeh »►o deset ur na dan, pa dobivajo 7"> odstotne »lividende.
Sožalje.
Benedikt Albizi, vzoren mladenič, je izvedel, tla je eden njegovih prijateljev dosegel visoko in "as t no mesto. Takoj se je podal k njemu, da mu čestita.
Toda povišani prijatelj ni hotel Aibizija več poznati. Zato mu je Albizi mesto čestitke izrekel tele sožalne besede:
— Prijatelj, kot star prijatelj prihajam k tebi. da ti izrečeni svoje globoko sožalje. 1 videl sem namreč, da po grozni usodi v foj deželi vsi oni, ki so pomaknjeni na knko častno mesto. izgubijo vid in slnli in sieer v taki meri. da ne poznajo več svojih najožjih znancev in da — kar je celo še hujše — Tudi sami sebe nič več ne poznajo. Moje najiskrenejše soža-!j" nad nesreeo. ki te je doletela !
Kitajski morski roparji oropali norveški parnik.
A" bližini Honkonga se je vkrcalo na neki norveški parnik
Na svojem begu so ustrelili dve o
sebi. dve p atežko ranili. Ud ro-	Hallova vdova je rekla: "V
parjev je bil eden ubit. drugi are-	New Jersey ni prostora za pošte-
tiram dočim je tretji pobegnil. —	„ega in dostojnega človeka".
Pri aretiraneu so našli ukradeni	Isto pravi tudi gospod Volstead,
denar. Lopov je slušatelj pravne	Drugi ljudje so pa drugačnega
fakultete v Varšavi in se piše Lu-'	mnenja, eijan Zaboklickv. Izjavil je. da je rop zamislil drugi lopov, policaj
Jareeki, ki je stal pred banko za	Otrok, ki resnico govori, je Bo-
časa ropanja na "straži".	iru dopadlijv. toda s svojo resnico-
>	1 jubnostjo spravi stariše večkrat
Misijonar žrtev svojega poklica.	v zadrego.
! l;ilo > na neki farmi. Belgijski misijonar pater Kuy-; ]y mosta SQ	^ }e trj.
udaert. ki je deloval na Kitajskem domenili, da bodo ostali > tedna že od leta 1010. je bil nedavno, ko niavni po„oj je bi, ysak	^
je potoval po pokrajini Seian Si že mleko in svo-.f jajen po uradnih posli!,, ubit od razboj.; Mestna gospodična je ,,okusila mkov. Razbojniki so ubili tudi ,-ašo mleka ter vzkliknila: "Izbor-njegovega spremljevalen domači- no. Mleko je š<> gorko. Gotovo je nn'	L lnlo baš sedaj namolženo".
j "Xe gospodična**. — se je o-_rla-Iznajdljivost.	>ii domači fantič" "mleko je od
Angleži kakor tudi Nemci so >.,.
veeraj. Pa se je gotovo moja mati zopet zmotila in nalila vanj gorke namesto mrzle vod"".
*	H
med vojno na vse načine trudili, potnikov. Ko je odplul parnik od	raztolmačili brezžične signa-
nbale, so potegnili omenjeni pot-j,r »•»sprotnika. Eden angleških niki raz sebe krinke in se'izpreme- PovHjnik-.v morn:,rice v Severnem : ^nl^-i	M.,no pn>r0kuje:0
nili v morske.razbojnike. S png_, morju. ki je križar,la v megli, je f,a bo<jo Zf]rn/onr.	^^
k a mi v rokah so prisilili kapitana' l>re.it*' poročilo, da
J e
so sovra/.ni
in posadko, da je krenil s parni-
j_|Zeppelini na poti. Njegove bojne
k« m k obali, k jer so se roparji iz- i;,,1»c 'so h]](X VSf' razkropljene, to
k real i. Odnesli so plena v vrednosti sto tisoč zlatih mark.
da na vsak način jili je treba ob vest; t i o bližajoči se nevarnosti. Toda kako. da nasprotnik tega ne
Trojcia modernih tatov v Londonu j1,0	■ »pomnil se je na knji-
I gi> psalmov. Brzojavil je torej ne-' Vsa londonska policija išče te n,udoma brezžično vsem bojnim'
Brošure proti Mussoliniju.
Fašizem je v Italiji popolnoma j zal današnji Mussolinijev monar-zatrl ustavno življenje. Zatrl je liizem v pravi lu<*i. tudi tiskovno svobodo, ki pred-! Izmed vseh sestavkov te brošu-stavlja eno prvih pridobitev de-' re pa je gotovo najzanimivejši mekratizma ter je v času diktatur, članek "Resnica o Mussoliniju". nemogoča. Mussolini je dobro ve- ki ga je napisal M. Roeea. Olanek del. da je tisk najuspešnejše iti izdaja izvrstnega publicista, iz ka-najnevarnejše sredstvo v moder- j terejra govori tudi nekaj mašče-nili ]iolitienili borbah. Xajdrznej- ; va!nost i. a ne presega meje korekt-ši politieni nasprotniki fašizma in nosi i. Naj navedemo samo zaklju-Mussolinija- pa so kmalu pričeli , ček : — Ko bodo hoteli kdaj ozna-iskati nadomestila za javno svo- čiti človeka, katerega je zapelja-bodno besedo. In tako je italijan-jna Italija napravila za svoj idol ska policija imela veliko opraviti' in kateremu se je drznila v svoji
dni neumorno avtomobil, ki ga vo- l;Kljam : — Čitajte zadnji verz :\'A-\ /a mlada dama in v katerem se vo- psalma. — Vsaka angleška ladja žita dva moška. Vsi trije avtomo-|jma tako knjigo na krovu, med bilisti so opravljeni zelo elegant-, fom ko nemška mornarica ni im»-: no. Pred par dnevi se je ustavil, la te navade. Ko so Angleži na drn '
Pravijo, da br »do Združene države tako suhe kot puščava Sahara.
Ne vem. kdaj se bo to zgodilo. Mogoče se bo kdaj, mogoče nikoli. Toda par stihih stvari imamo še sedaj v Ameriki. Strašansko suhih
Najbolj suha je pa steklenica par minut za tem. ko jo i/ kleti pri noses.
V mali vasi sta živela župnik iti
, .. ,	.	,	s,;,r za Trk l ji vre, ki ni dal »lost j
avtomobil pred trgovino nekega gib ladjah odprli knjigo. }e tam	,,
...	.	'	na vero m na Boga.
zida. lopovi so vstopili v trgovi- stalo: — O srečni vi potniki, ozri-	• ,	, .	_
. ..	.	,	1	, . • i	- ,	^ je te mogel je starega zupiu-
im. itohrah v naglici vse. kar jim te se v nebo! itd. — F o ie bilo za- . , - -,	...
....'.	urazil s svojimi nazori,
ie prišlo pod roko ter oddrveli da- dosti. Poveljniki posameznih "In- t-	, I , ,	...
.	...	■	.	....	i	sta nekoe serlela v gost dni,
lie. ^redtem. ko jih je zasledovala dij so lakoj vedeli, kaj imajo sto- „ • , - . -	. •
, ,	..	, i .'. . . .	je začel vpraševati o tajnostih
londonska policija zaman po Ion- riti. in se tisio uro so izstrelili e- 0il)<r.,j <rt-,iha
(Ionskih ulieali. .je prejela vest, da nega teh Zeppelinov v morje. j _'K;ko ho n, 0I]e)n SV(l)u ,r((. so okradli lopovi na ist« način ne-'	' , ŽU])nik > _ ^ vpragaI/
ko drugo trgovino. Policija misli. Hazardne igre madžarskih plemi-1 _ | tako bo -— mu ;e odvrnil
da pripadajo lopovi zločinski tolpi. ki ima v okraju "West End svojo lastno zločinsko šolo.
cev.
Vršila se je draga licitacija. Tnili ta \e bili viy l* raznin,i ta.-!!,™i listi* ki so so Ti"ifi,1alni	^^u .vo-
i ,	, .	.	1	Iskali v Italiji. Cim je postalo po- jo usodo, bo treba ntisnitl na čelo
1*1*	l	*	i • »i	rsKčiu v iraiiji. i lm je postalo po- jo nso«lo. ho trclia
veljavljeiia, ker i- neki elan komisije za kratek čas od-1 lieijsko nadzorovanje tako strogo, j tega reveža, kakor
sel na toaleto, k ur se po zakonu lahko smrtra za "nečiste poriow".
Vršila sC- je tretja in sieer ustrneim licitacija. Tudi U-etja licitacija je morala biti razveljavljena, ker v pisa/ni ni bilo kraljeve slike.
Sluga je sliko isti dan "slučajno" odstranil, da jo očisti
na duševni
j župnik. — Tistim, ki bodo prišli Zadnji čas se je ustrelilo vee u-'v 11<>b(,s:i- I}odo zrasla angeljska glednih madžarskih aristokratov. krila tistim, ki bodo ju-išli v pe-I ker niso mogli poravnati dolgov, i ho W ^msol pet jardov dolg j ki so jih napravili pri igranju ha- | P^vlcnski rC]» in kopito na levi j zardnih iger. Že dalje časa s;e gO-, ""j Vrhovna irtstanca hudimpe.štan- jijo v krogih visoke madžarske a-skega sodišča je izrekla nedavno ristokracije te hazardne igre v ve-
Kakšne pravice ima zakonski mož?
Tjahkoživček se je zamislil.
<> eem premišljujete? — ga je vprašal žujmik.
da ni bilo mogoče v Italiji tiskati grob, ki ga nosi s seboj, strašen
tajnih listov in brošur, se je pre-: verz, ki ga stavi Foseolo v usta z;n,j,nivo razsodbo v nekem pro- ]jkem obsegu in z veliko strast jo. IJ<" M»r»»«« «u|»hik. neslo tiskanje teh publikacij v ino-| Ticstu. ki očita A tre ju tiranstvo: cvsu za ]o-i{rv z.lkoiia< žena se je' prod par tedni je zgubil baron F. L T Skrb' me; ~ °,1vrno la,,ko
zemstvo, odkoder se potem razšir- Ordir misfatti e punirne il mini-	^	____________1 živeek zatrkljivo. — kako bon
jajo v Italijo.	, stro. »(Zamisliti zloeine in kazno-
Xa j vee jo pozornost je v Parizu Jvati ^vršitelje.) Politika, morala, gotovo vzbudil znani Cesare Kos- revolucija in imperij Penita Mus-si. bivši načelnik tiskovnega ura-! solini3a so popolnoma vsebovani
oblekel.
| da ministrskega pred sedli ištva. s v toh ^^^edah.
pritožila, da jo mož tepe in za- Kornfeld v enem večeru eno mili-
htevala razvedbo braka. Nato je iar(]0 madžarskih kron. ki jih pa t srf,.»,'«» P«*rutniee	_
-j......, .	-	t	.» — (Mi. to vas m Treba me skr-
sodisce izjavilo, da se pravice mo- FCTPda ni mogel plačati. Častni .	. . .. „
t . ,	)	1	, beti. — ga potolaži župnik. —
za do zakonske tovansiee prene- -j o]fT plaeala nato njegova rml-', ... ...... 1
, . ^ . . ... „	1 M	1	Skrbite raisi. kako boste pet iar-
hajo tam. kjer začenja m«»/ ogro- } j tn(la poti p0g0jem. da odide
I
-Dan pozneje pa je lieitant (tisti, ki je bil vnaprej do- svojimi članki v pariških listih, v loč«in, da bo dobil naročilo) dobavil blago po direktni katerih Mussoliniju javno <ioi-X>*>godbi brez licitacije.	žiI-on naročii ^ratteotijev u-
mn	. ..	mor. Cesare liossi je zbežal iz It a-
tlan'k„Sm0 nal'lsah I'0 podatkih beograjskega lije tajno, ker bi s« sicer M„sS„-
liHia iSOVOStl .	lini ne ]iustil v inozemstvo, da ga
-— —------i tam kompromitira. Izmed drugih
J bivših fasistov. ki bivajo v inozemstvu in skušajo z vsemi sredstvi podminirati fašizem, je Mas j sinu> Rocca gotovo najzuamenitej-' ša osebnost. Ti izseljenci so izdali
Načelnik zveznega prohibicijskega urada, general 'broSuro- v kateri skušajo opisati
rimskega diktatorja na podlagi svojih osebnih vtisov in Mussolini jevega življenje pred pohodom na Rim.
Ta brošura, ki obsega nad 80
LINIJA ČLOVEŠKEGA GOVORA
B02ICN0 DARILO PROFESUONALNEGA
SUHACA
Lincoln C. Andrews, je izjavil, da bodo na letošnji bo žični večer ljudje brez piva.
Ta grožnja ne bo prebivalstva preveč razburila
Mi se ne spominjamo, da bi kdaj visele na božičnem I .........— —	...... ^
drevesecu steklenice piva in se ne spominjamo, da bi kdaj jstr:,ni- J*e I)n^la l,r(ili,> meje v I dobili za božično darilo sodček petprocentnega piva '' ! tal1jjo'fpkjr	iz rf'ke v
m i« .	...	roko. rako je bil poslan tudi en
ludi otroci ne molijo, da jim Santa Claus pivo princ se, ampak se z igračami popolnoma zadovolje.
Sploh je pa težko razumeti generala Andrewsa kai^1>retl Mekim dril?i
tifamionmiT i-	>. .	cel radovedno citati. Ta je občin-
pravzaprav nnsh s svojo groznio.	, ^ , +
" d	skega svetnika naznanil svojim
Brez piva smo že itak izza časa, ko je stopila prolii- i predstojnikom in sledila je preis-bicija V veljavo.	i kava pri vseh občinskih svetni-
Nikomur pa ne pride na misel, da bi smatral sedanjo,^!!/ MiIanU' <la bi "aSla hr°-postavno, polprocentno brozgo za užitno pijačo.	1
izvod fašistovskcmu članu občinskega sveta v Milanu, ki ga je . pred nekim drugim fašistom pri

'r
MALO STATISTIKE
National Biscuit Company izjavlja, da bo na oktob-erski seji ravnateljev in delničarjev izplačana posebna divideadia.	.,
Že meseca julija je bila izplačana posebna dividenda in sicer 25 odstotkov. Redna dividenda znaša istotako
25
Profit it pa dosti večji kot se je sprva domnevalo.
25 procentov.
t V brošuri je zanimiv citat iz socialističnega lista Lotta di Clas-j se, ki ga je urejeval Mussolini leta 1012. Po atentatu na Viktorja Emanuela je ta list pisal: — Upamo, da se ne bo našla nobena delavska zborniea. ki bi razobesila narodno zastavo ob tej priliki. Ljudje, obdarjeni s fino inteligenco, bi se ne smeli dati zanesti po čustvu. Atentati sa pripetljaji med delom kraljev kakor so padci z visokih odrov pripetljaji zidarjev. — Nato napada list Bis-solatija, ki je po- atentatu čestital kralju. Ta odstavek naj bi prika-
Neniški profesor Sii vers je .skonstruiral zanimiv aparat, ki sliči na dlstanco daktiloskopiji. Oaktiloskopijn je izvrstno pomožno sredstvo za izsledovanje iu -spoznavjuije zločincev; ž njim je niiloga kriminalnih organov znatno olajšana. Aparat prof. Sicver-•»a pa ima namen najti "ritmično formo" človeka, t. j. obliko, ki beleži grafično krividjo besed, govorjenih v ajuirat.
Izumitelj se drži naziranja, <la ritmika č!ov< škega govora ne pod-lega naši volji, marveč se vrši v podzavesti. Vsak človek ima svoj duševni izraz, ki razpolaga z iz-vestno ritmično formo. Xa j>e llagi te ritmične forme je mogoče avtomatično sestaviti beležke, ki pomagajo izlediti človeka. Tako bo mogoče najti vselej pisce anominih pisem. k»M* jih bo izdala njihova ritmična oblika. Prečitati lio treba le besede po vrsti kakor so zapisane in aparat bo zabeležil ritmično krivuljo ne bralca, temveč pisca. Ta metoda, pravi prof. Srervers, je sigurnejša kakor grafologija. Policijski organi, ki so preizkusili izum. pravijo, da se bo iznajdba Lsjajno obnesla kadar bo patentirana.
v .	v. i. . —	.	d o v dolu rep zbasali v hlače,
zati njeno življenje. Pretepanj v w]a(li baron iz Budimpešte. Sedaj;
zakonu ni dovoljeno in žei-t ne Re lia],a]a baron v Hemrrady. kjer	*
more niti instanca prisiliti, da bi ushlžben pri neki tvrdki kot Xeki lahkoživee. ki se je izda-tako postopanje možu odpusta. poslovodja. Pred kratkim je izvr- jal 2a Kruppovega sina. je tudi Zem. ki zapusti moževo srunuva- -.j y Bu(limpeSti samomor velepo- Fonla potegnil. Tako prepričevalne radi brutalnega fizičnega na- sostnik Ha jo^ ki je iZ}rubil pri i-' no je znal govoriti, da je bil par silja, se ne more očitati, da ;e rav- „r.m')U vse svoje inirtje in še par'dni Fordov gost in da mu je Ford nala nekorektno in v takih prime- ,ni)ijanl ]W vr]ni. j>0 pravilih ig- celo avtomobil jimlarD. rih sodnik lahko sodi pn na'elu.' rahiepa k\n]m se mora poravnati) Sedaj so lahkoživca aretirali, in da je bil mož listi, ki je da", ^zloir ^^ ^ekoni 94 ur. Ker ni mogel • Ford zahteva svojo karo nazaj, za razvedbo zakonske zveze. j Vr]opost>stn;k dolga plačati v do-j Ford naj se ne razburja preveč,
ločenem roku, se je zatekel k re- j<-e ga je en človek potegnil. Revolverska bitka z roparji sredi^ volverju NjeTroVo vele posestvo je Le naj pomisli na tiste stotiso-
Varsave.	priigral predsednik i{rralne«a klu- j čere ljudi, ki kupujejo njegove
Te dni so napadli v eentrumu	ba Tibor Danijel, ki toži sedaji^re, posehno. če so kare second
Varšave trije roparji neko manj-	rodbino pokojnika, da mu izplača |Večinoma vsak med njimi
šo banko ter okradli blagajno. —	še ostali del dolga. j 1 >T' L'n,'<

ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD& D&2AVAH.
Po
4%
obresti
za vloge na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
Naše mesečno obrestovan je je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street
New York, N. T.
i i

SS5B5SS
g SS-^a^Si^^šišSšaaa. 'si
Angleški zunanji min. Chamberlain se je dolgo časa posvetoval z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolini jem.
Govorila sta najmanj šest ur o evropski politiki. Mussolini mu je kušal dokazati upravičenost svo~ jega stališča.
(V mu je dokazal ali ne. je stransko vprašanje. Važno je le to, da Chamberlaina ni prekristi v fašista.
Tudi moriti se izplača.
Leta 1923 je usmrtil mehiškega vstaškega generala Paneho Villo mehiški poslance Juan Salas Bar-rasa.
Xeki ameriški promotor je povabil Barrasa, naj nastopa dva meseca na ameriških odrih ter naj se kaže ljudem kot morilec Paneho Vi lie. Za to bi mu plačal 50 tisoč dolarjev.
Barrasa je ponudbo odklonil.
Kljub temu. da ima na vesti umor, je dosti bolj pošten kot pa dotični ameriški promoter.
r
GLAS NARODA, 4. OKT. 102«
Med zamorci v Afriki.
Znameniti poljski raziskovalec j milijarde afriških mravelj! Oglo-Afrike F. Osendovski, čigar 13 dane kosti krtov, miši, palmovih
potopisnih knjig je izšlo v 16 evropskih jezikih, se je seznanil na svojem zadnjem potovanju j»o za-padnem delu srednje Afrike s cr-niini čarodeji. S potovanja se je vrnil nedavno telesno in duševno popolnoma izčrpan. Po kratkem oddihu je žarel pisati obširno knjigo, ki izide še letošnjo jesen istočasno v poljskem, angleškem, italijanskem, francoskem in nemškem jrziku. V drugi polovici avgusta je izdal Osendovski kratko delo o svojem nedavnem bivanju med primitivnimi afriškimi črnci, ki jih francoski kolonisti polagoma izpodrivajo in zatirajo. — Osendovski opisuje svoje izkušnje iz taji ust vene Afrike, kjer je bil /.«• dvakrat in kamor namerava zopet odpotovati prihodnje leto.
Afrika je cilj njegovega življenja. Za potovanje po Afriki je pripravljen žrtvovati vse. V svoji zadnji knjigi pravi, da bi mu nt)bfiio evropski« velemesto ue mo trlo nuditi toliko krasot in radosti kakor afriške džungle. Pripominja tudi. da bi ne hotel doživeti trenutka, ko pade zadnji slon, hipo-potam. lev in tiger, in ko izroče evropski sodniki krvniku zadnje-Tuiiffiiza ali t urkestanskejra razbojnika. Kadar se to z«»odi. bo konec zdrave in bujne romantike. Nerad gledam zveri v kletkah, pravi Osendovski, — Arabce v lakastilt čcvijiu, Kitajec v smo-kingili in črnce s tesnimi ovratniki in pisanimi kravatami. Vem, da tako naziranje ne od«rovarja duhu časa. Ustvarjen sem tako. 4hi hrepenim po srečanju z divjim bivolom in krvoločnim tigrom. Komaj čakam, da zopet naletim na ljudožree ali kitajske pirate, oborožene z dolgimi železnimi sulicami. —
Poljaki pravijo 4 >seiulovskemu "zadnji romantik". Osendovski se je mudil na svojem potovanju tudi v Senegalu in južnem Sudanu. To so kraji. kjer je belokožee še dandanašnji v neprestani nevarnosti, da ga divjaki napadejo in ubijejo. Še večjo nevarnost pa predstavlja priroda sama, osobito solnee, ki neusmiljeno pripeka in širi razne tropične bolezni.
i »seiulovski pripoveduje, da žive črnci samo od danes do jutri. Preteklosti se spominjajo saiuo v narodnih pesmih, dočim jim je bodočnost deveta briga. Orači pravijo. da jim bodočnost ne more prinesti nič dobrega ali novega. Pol leta je preživel Osendovski med temi divjaki, ki jim je v življenju udobnost nad vse. Njihove žene so večinoma lepotice, seveda ne v našem pomenu besede. Kolonisti so med črnci zelo redki. Na devet milijonov črncev odpade komaj dva tisoč kolonistov. Med njimi ni nobenega. ki bi mogel kljubovati afriškemu podnebju nad dve leti. Francoska vlada jmšilja zato koloniste vsako drugo leto na oddih v Evropo.
Osendovski opisuje usodo teh Evropeev sredi divjih črncev in krvoločnih zveri, pod vročim soln-oem in v uničujočem ozračju afriških flžungel kot žrtev, ki jo do-prinašajo francoski uradniki, kolonisti in trgovci moderni civilizaciji. Vsi kolonisti v Afriki so slabokrvni. Človeku se zdi. da so izgubili telesno in duševno ravnotežje. Več mesecev po prihodu v Afriko imajo občutek, kakor da plavajo nekje v zraku, pod zemljo, nimajo resničnega sveta. Tro-pično solnce izsesava iz njih živ-ljenske soke in svežost, vendar }>a njihova koža ne zagori preveč. Tudi Osendovskcmu se po povratku v Varšavo ni poznalo, da je preživel pol leta v Afriki. Ril je celo bled, tako da mu nihčo ni hotel verjeti, da je živel tako dolgo i>od tropičnim Kolncem.
Osendovski je pripeljal iz Afrike nebroj fotngrafičnih posnetkov in tudi več krasnih filmov, ki jih na Poljskem že predvajajo. Nekateri prizori v teh filmih so tako čudoviti, da bi človek na prvi pogled mislil. da so plod bujne domišljije. To velja osobito za og^-romni pohod afriških mravelj, ki se premikajo v nepreglednih množicah preko gvinejske pokrajin«*, da poWejo novo-domovino. -J-Človetra ali živali, ki ae n-i, po kateri se selijo
veveric, divjih mačk, pa tudi večjih živali in zveri pokrivajo pot, po kateri so šle mravlje. Vsi, tudi evropski kolonisti beže v divji paniki na vse strani, čim se pojavi več kilometrov dolga armada mravelj. Cesto se pripeti, da zapu-ste kolonisti ali črnci iz strahu I »red mravljami cele naselbine in pobegnejo v pragozd, da si rešijo vsaj golo življenje.
Nekoč je Osendovski zasledoval v pragozdu leoparda. Slučajno je naletel na tajinstveno skalnato duplino, kjer je našel semitske napise. Fotografiral je to redko najdbo ter obvestil o nji danskega gubernatorja Farrason de Fou-jrertia. Po njegovem mnenju še nihče ni videl dotične votline. Zelo zanimiv je tudi odstavek, v katerem opisuje Osendovski lov na divje zveri. Najraje je lovil antilope, bivale in leoparde. S krokodili ni imel sreče. Tudi svoje lovske prigode j«- posnel in prinesel v Varšavo film, kakršnih je doslej malo na svetu.
Posebno podrobno se je pečal Osendovski s krvavim poslom črnih čarodejev, ki jim poganski divjaki neomejeno zaupajo. Iz tega neomejenega zaupanja in ver-
sk<*fra fanatizma, se je razvilo tudi Ijudožrstvo. ki je skoraj vedno tudi versko - sinitičnega značaja. Čarodej se naenkrat spomni, da je treba potolažiti jezo bo po v Gri-gri s človeško žrtvijo. In takoj odredi. da mora priti nekaj njegovih rojakov ponoči na določeni kraj blizu naselbine. Tu jili čarodej pogosti z neko opojno pijačo, in čim začne pijača vplivati na njihov organizem, položi omamljenim možem in ženam v roke ostre sulice ter jim sugerira. da so se spremenili v leoparde. V pijanosti in sugestiji jim pokaže, katerega ro-iaka je treba ubiti in raztrgati. —
V	m
Cesto se pripeti, da pobijejo in po-žro omamljeni divjaki več rojakov naenkrat. Na otoku Ta:'.ara je videl Osendovski 20 žensk, ki so bile obsojene vsaka na 15 let težke ječe za to, ker so v verski ekstazi po navodilu črnega čr«ro deja pomorile in pojedle lastne o-troke. Francoska vlada energično zatira te običaje, vendar pa jih ne more iztrebiti. Osendovski je prinesel v Varšavo fotografični posnetek take krvoločne orgije.
O francoski okupacijski armadi se izraža Osendovski zelo pohvalno. Po njegovem mnenju bo Francija med vsemi velesilami zadnja, ki bo izgubila svoje kolonije. kadar dosežejo kolonijalni narodi svojo neodvisnost, za katero se že dolgo bore. Francosko oblasti zelo skrbe za črnce. Še nedavno so divja afriška plemena vsako leto po več mesecev glado-vala. zdaj so pa taki pojavi vedno redkejši. Črnce so francoske oblasti naučile smotreno delati in solidno živeti. In zato so francoske kolonije menda edine na svetu, kjer domačini ne sovražijo svojih gospodarjev.
Sestra ga je rešila.
Iz Lausanna (Švica) poročajo o junaški devojki, ki je rešila svojega starejšega brat goto^ smrti. Bilo je v pondcljek popoldne. Večja družba se je podala kopat; med njimi je bil tudi neki inženir iz Lvoua, 27-Letni Alfonz T., ki se je v Lausannu mudil na počitnicah. Naenkrat je Alfonza T. zmanjkalo v vodi; zgrabil ga je krč in mož se je začel potapljati. Ko to vidi njegova petnajstletna sestra Medeleina, ki se je solnči-
POTEGNJENI PARIZ
Lepo oblečen gospod s sivimi brki je sovražno gledal rjovečo j>ovo-denj pariških avtomobilov, ki se je za trenotek ustavila na znamenje stražnikove bele palčiee. Prebrisan in radovedni paglavec je takoj opazil zdravo rdeče lice starega gospoda, ki pa ni bilo nič poseb no podobno obrazo mestnih vele-rneščanov. Sledil je "stricu z dežele" do izložbe trgovine z ženskimi nogavicami, kjer so izzivalno štrlele sredi vodopada pestre svile lepo obute ženske noge. Gospod se je nasmehnil in stopil noter. — Glej ga. starega grešnika, — je zažvižgal fantalin. — tudi njemu so všeč! Fiu. fiu, jaz pa sem mislil, da je to kreposten mož! —
Med tem je zahteval gospod par svilenih nogavic z nogami vred. Začudena prodajalka jc poklicala drugo in šele skupaj sfa razumeli, da gre za reklamne noge v izložbi. Kupec se je preresno držal, da bi se bilo mogoče šaliti. — Zahtevali so od njega nesramno visoko ceno: naj plača .če je tako prismojen. Z nogami pod pazduho je šel gospod ven. Dovolil ni niti, da bi mu jih zavili, zunaj trgovine je poklical avtokab. Odpeljal se je na promenado v Champs Elvsees. Četrt ure pozneje je bil ustavljen ves promet na promenadi. Ciosta množica jc obkolila avto in zahtevala, naj ustavijo morilca, ki je pravkar poteprnil notri neko žensko. Reva da je strašno kričala poti nožem in njene noyre še štrlijo skozi okno. — Stražniki so z revolverji in priprav Ijenimi okovi stali in zijali pred ustavljenim vozilom. Miren star gospod s cigaro jim je vljudno ponudil, naj preiščejo avto. šofer je priča, da se vozi sam. Stražniki so se nato oprostili, razpršili z naporom vseli moči besnečo množico in poslali avto naprej.
Deset minut pozneje je bila živahna Rue de Tivoli zamašena. Na stotine ljudi je kričalo zbeganim policistom o ugrabljeni ženski, katere noge so štrlele skozi okno avtomobila. Milo je jokala in obupno kričala ženska: — Ne. nočem nikoli! Pustite me. morilec! — Stražnik je besen odprl vrata zadržanega taksija in noter je bil zopet samo stari gospod s cigaro, ki jim je vljudno ponudil, naj preiščejo avto. Pričel se je vnovič lov na morilca, a še prej so telefonirali po policijske konjenike, ker drugače ni bilo mogoče razpršiti tuleče množice. Isto prizor se je ponovil ta dan desetkrat na najbolj obljudenih pariških u-licah — gospod z brki je vedno pravočasno skril ženske noge pod svojim sedežem, predno je prihrumelo oko postave. Odpeljal je tudi noge na svoje lepo posestvo in tam je pravil zvečer ob kozarcu vina. kako je potegnil ves Pariz, mesto verižnikov in sodrge. gnojni tvor na krasnem francoskem telesu. Zdaj je pomislil eden izmed zaupnikov hudobnega sovražnika Parižanov tudi na zbegane stražnike in detektive. Poslal je radi tcfja podrobno pismo v list Figaro, ne tla bi izdal Parižanom ime ''morilca".
Leningradu preti nevarnost poplave.
Skoraj vsako jesen stoji Leningrad pred nevarnostjo poplave. Vzrok temu so eiklojii, ki besne vsako jesen na Baltiškem morju, posebno pa v Finskem zalivu. — Ti cikloni so perijodični in ženo vodo iz Finskega zaliva v ustje Neve, vsled česar poplavi ta reka obale v Leningradu. Ti cikloni pričenjajo divjati koncem avgusta in meseca septembra ter narašča-
la na pesku, je brez pomisleka ! jo postopoma do" novembra in de-skočila za bratom. Posrečilo se ji]Cembra. Vse velike poplave se do-je. da je dospela do njega; okle-j?ajajo v tem	Poslednja ta-
nila se je omedlelega brata in sku- j ka nevarna poplava je bila 1. 1924. šala priplavati do obrežja. TodajPar dni prpd 2g av&ustom tega pot je biia dolga in deklica slabot- ,eta je diyjal y Finskem zalivu
na. Kmalu so ji jele pohajati mo-|Zf)pet eikl(m Ri je ^ razbnrkal
či. Vendar je vzdržala polnih 20'Todo v Nevi. Okrog poldne so od-minnt, vse dotlej, dokler ji ni . ^ rflz p<fctropavlovske trdnia_
prišla na pomoč neka jadrnica. ve topovi streli, ki so naznanjali ki so jo priklicali gledalci na o-|da je reka Neva narastla . ppeko
brežju. Tako je pogumna deklica , normale. Reka se je dvignila 4 rešila svojega brata, -dasi je pri .čevlje nad normalo. pozneje pa je fem sama skoraj izgubila živ!je-! zopet padla. Leningradski obser-
nje.
Ivntorij naznanja nove ciklone in
ADVERTISE in GLAS NAHODA de.
, s tem v zvezi novo naraščanje vo- feni sami skrbi za Wtrginjo domovi-
STRELA MU JE ŠLA SKOZ GLAVO
Neki monakovski študent je šel s svojim prijateljem na planine. Na prvi etapi sta imela hribolaz-ca le]»o vreme, potem je začelo deževati in naposled se je zopet zvedrilo. Ta nagla izprememba v vremenu je izvabila oba planinca? iz koče. v kateri sta se ustavila, zopet na prosto, in z daljnogledom v roki sta fanta opazovala strani neba. katere so začeli zopet zakrivati oblaki.
Naenkrat se je zgodilo Čudo. Zabliskalo se je in treščilo. Strela je zadela v glavo enega izmed študentov, ki je imel v rokah daljnogled. Ožgala ga je na temenu. Vrgla ga na tla ter ga ranila tudi na levi nogi.
Študent se je takoj zvrnil na zemljo; prijatelj, ki se je samo prestrašil, pa era je zadel hitro na rame ter naselil v kočo. K sreči je bil med planinci tudi neki zdravnik, ki je takoj skušal obuditi od strele zadetega mladeniča zopet k življenju. Po ugotovitvi, da srce brezhibno funkcionira, ga je začel drgniti po životu in takoj je prišel obsojenec zopet k s»>bt. Čez četrt ure je bil že zopet živ in na njem ni bilo videti, da bi bil navidezno mrtev.
Turisti so ga prenesli zopet v Monakovo. kjer je moral leči v posteljo. Tu so se začele rane na nogi zelo hitro celiti, medtem ko se rana na temenu le počasi zapira. Zdravniki se z:i slučaj silno zanimajo in ugibajo, kako je strela izginila v zemljo. Na obleki študenta ni sledu o poškodbah in tudi koža ni nikjer ožgana. Samo levi študentov čevelj je nekoliko opraskan. pač radi tega. ker je bil močno okovan z debelim ižebiji.
POINCARE KOT DELAVEC
Navada je taka, da se slavijo vsi vladarji in državniki kot vzorni delavci, čeprav mnogokrat delajo malo ali celo nič. Take prazne slave pa ne zasluži današnji francoski ministrski predsednik Poincare. bivši prezident republike. Listi ne hvalijo le njegove delavnosti, ampak ga stavijo naravnost za vzor vsem tistim, ki čepe na zapečku in drže roke križem.
Poincare. ki je prevzel krmilo francoske države v zelo burnih časih, je že zjutraj ob osmih v pisarni. Tam sprejema ministrske in druge obiske, ki trajajo do 12. ure. Opoldne gre h kosilu ter se vrne v urad že ob dveh ter dela nepretrgoma zopet do sedmih. Ivo udari sedem, zamijavka pred vrati predsednika mucka "Grigri". Poincarejeva ljubljenka. Poincare pokuka skozi duri in spusti mucko sebi, vzame jo v naročje in se ji polaska. Ko je zaključil svoje delo in podpisal svoje zadnje službene akte. se odpravi domov.
Poincare ni govornik - inprovi-zator kakor njegov kolega Briand. Vsak svoj govor najprej napiše in a preštudira. Ko je koncept spisan, ga dobi v roke eden njegovih tajnikov, ki ga pretipka na stroj. Če je čas. dobi Poincare svoj govor še enkrat v pregled, če pa ni časa. ostane pri tem. kar in kakor je. Poincare vzame, kadar stopi na govorniško tribuno, govor le radi lepšega v roke. Njegov spomin je izvrtsen in mu dovoli re-producirati to, kar je napisal.
Poincare obeduje hlastno in hitro, v četri ure opravi vse. kar potrebuje njegovo telo. Pri kosilu pije samo vodo in ne puši. pač pa leže in zadrema. Če ima zvečer čas gre v gledališče ali pa za razvedrilo na izprehod. Drobi jo zelo hitro in se ne zmeni za ljudi. To izolirano, samotarsko življenje mu njegovi rojaki večkrat očitajo. Pravijo tudi. da kaže premalo smisla za praktično življenje in za pojmovanje vprašanj, ki se tičejo države. Sivi prezident pa se ne u-da in uporno vztraja pri svoji ju-ristični strumnosti in nepopust-Ijivosti, ker ve dobro, kaj dela. dočim dragi ne razumejo, da je vse njegovo življenje posvečeno
VELIKOMESTNA GROTESKA

V Ilietzingu pri Dunaju se je
UMORMN SAMOMORI
Kriminalna in samomorilna kronika zadnjih dni beleži nekatere velike senzacije. V Nemčiji vsa
vršil te dni neobičajen proces gle- j javnost z napeto pozornostjo za-de aliraentacij. Neka kontoristka j sleduje preiskavo v magdebur-je tožila dva moža, očeta in sina. I škem umoru, kjer pada direktna radi odškodninskih stroškov za o-; krivda na veleindnstrijalca Jiu-troka. Zgodovina njene tožbe pa j dol f a Ha asa. da je lani v juliju je sledeča:	j dal po brezposelnem delavcu
Pred časom se je peljal 22-letni j Schroederju in šoferju Griesener-
svojega kontorista
ga zasleduje po vsej republiki:.
In tako dalje. Tudi v kriminalu ima letošnje poletje lep delež.
študent Rudolf S. s tramvajem! ju umoriti
domov. Med potoma se je seznanil z mlado kontoristko. katero je kmalu povabil na svoj dom. Dekle se je odzvalo, in starši, pri katerih je stanoval sin, se niso nič upirali temu poznanstvu.
Kontoristka se je polagoma privadila na obiske tako, da je pri-! dejanfe hajala k študentu kakor domov. Slučaj pa je hotel, da je studi
nekoč izostal. To priložnost ie iz- >-i , - i	, ■» » ,
....	. 1	J i oil pri zlocmu soudeležen \
rabil njegov cce, inženir Riliard
S., kateremu se jc posrečilo
Hellinga. ker se je bal razkritij o svojih davčnih manipulacijah.
Haasa ima policija že pod ključem. strokovnjaki proučujejo Hel-lingov skelet, ki ga je policija našla v klet i Schroederjevesra stanovanja in oba morilca priznavata
Boj sovjetov proti občinam.
Čeprav vodi sovjetska vlada zelo ostro borbo proti Zinovjevu in opoziciji, vendar pa gleda, da ne bo lok preveč napet. Kakor znano, je Zinovjev zlasti nastopil proti "kulakom". premožnejšim kmetom v vasi. in sovjetska Iada pričenja v tem oz i ru zahtevam Zinov-,i"va ustrezati. Sovjetska vlada jc namreč pričela hoj proti občinam na deželi. Poleg sovjetov. k? so skrbeli predvsem za državne interese. je bila v vsnki vasi občinska uprava ali na kratko občina.
j iskavo so vprežene vse policijske
, . , , . S kapacitete, pa ne najdejo skoro govoriti mlado damo, da se ie se- « --	. T	...
me sumljivega . In kapitalistične
Ijvi je skrbela za občinsko gospo-Navzlie temu pa si policijh šc >^arstvo- ^ občinah so popolnoma vedno ni jasnem, v koliko je Haas j	vos vpliv premožnejši kmet-
pro-i,ic 'n Polagoma so doneli tudi to.
pre-
stala parkrat zaporedoma ž njim izven hiše. Obiski so se nadaljeva-! li in čez nekaj mesecev jc kontoristka pisala očetu in sinu. da se čuti mater in da ne ve. kdo je oče njenega otroka, študent ali ii; nir.
Sina je to pismo strašno osupnilo. Pretrgal je takoj zveze s kon 1 orisi ko ter jo vrgel iz svojega stanovanja. Mlada dama pa se ni radi tega čisto nič razburila. Počakala je, da je prišlo dete na svet in je potem vložila tožbo zoper o-ba svoja ljuhčka.
Avstrijsko sodišče je bilo v tem procesu stavljeno pred nenavadno težko nalogo. Ker ni šlo drugače, se jc glasila odločitev na preiskavo krvi, pri čemer se je pokazalo, da je otrok podedoval materino skupino krvnih telesc. In baš s to trditvijo je postalo vprašanje še bolj nejasno. Začela so se zasliševanja o intimnih zadevah in sledile so najrazličnejše zdravniške in pravniške izjave.
da so vaški sovjeti ptvsali tako. kakor so občine hotele. Sovjetska vlada j<* prepričana, da so samo novine si prizadevajo, da krivdo J občine povzročile na deželi poraz
pravijo s tira, navajajoč, da je L komunistov pri zadnjih volitvah
Zato je pričela vlada boj proti < bčhiam. Ce bo pa ta boj imel uspeli. je drugo vprašanje.
j Haas žrtev podtikanja in denuu-j cijacije iz političnih razlogov. Haas je pač izredno težka riba.
Na Dunaju imajo novo senzacijo s samomorom ravnatelja An-gl oba like Viljema Jonasza, ki se je pred kratkim sam odpravil na f 1 rujri svet. Tudi on je elen v v.--ri«ri propadajočih majrnatov jrredo drug za drugim. Novine izjavljajo. da so jo .Jonasz ubil radi užaljene častihlepnosti in skrbi za bodočnost, ki ga je zadnje čase spravila v neznosno nervoznost.
C) samomoru drugega bankirja pa poroča "Ass. Press' iz Atlanta, kjer se je ustrelil J. R. Smith, ravnatelj Rankers Trust Co. Trust je zašel v konkurz in oblasti so za-1 pečatile 7.1 včlanjenih bank. Ko je T. R, Smith prejel poročilo, da bodo oblasti zatvorile še nadalj-nili 13 bank. se je otresel odgovornosti s tem, da si je pognal
t
ljeni pred nenavadno dilemo in javnost napeto pričakuje, bodo razvili to štreno.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Na/nanjamo tužno vst. «1h j<* m;» kj | brat in oče
KFDOLPIl M1HKLICH umrl 20. septembra za srčno n;i
pako.
Pokopali >1110 ;ra (lne J"-, sejitein bra na S. Marv (.Vm«*t«.-ry. \VilU.~ barre. I\-i._ |»o katoliških obredih.
Iskrena hvala vsem prijateljem, kateri ste ga obiskali ob mrtvaškem odru in pogrebeom sploh, j Posebna hvala vsem daroval-! eeiu vencev in cvetlic. [ Dragi Rudolph, naj Ti bo lahka ameriška gruda, večna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali :
| Berta, žena: Joseph iii Rudolph,
Služabniki pravice so postav-	v glavo.	i
Rekordno tatvino beleži berlin-1 sinftva : Frances< matl- Frank, kako! ska kronika, kjer je bilo nekemu j ^^ Johl1'	MaiT' Eli*
Amerikancu te dni ukradenih S<i'zabeta' Cecilia- Louisa, Rossie,
sestre in sorodniki.
(2x 4.5)
ne.
IDEAL POPOLNOSTI
Danska je p;» svoji naprednosti splošno znana država. Njeno kmetijstvo-je vzorno, njen red posnemanja vreden in življenje teče v te jdeželi tako normalno, kakor le še red k ok je na svetu.
Tudi šolske razmere so na Danskem izredno dobro urejene. Xa otoku Fuenen v Ollerupu so sedaj ustanovili Danci nekakšno ljudsko univerzo za gimnastiko. Ta visoka šola je ustanova čisto svojevrstnega tipa in ima že danes polno gojencev.
Program šole je naslednji: — Vsak dan eno uro praktične in e-no uro teoretične telovadbe. Ostali čas izpolnjujejo s poukom o kul- j turni in politični zgodovini, s predavanjem o kolonijah in o družabnosti, o avtonomiji in fiziologiji, literarni zgodovini in fiziki. To špecijalno izobraževalno metodo.', ki je v uporabi na tem zavodu, je sestavil Niels Bukhs, vodja in predstojnik višje šole za ginmasti-ko v Ollerupu. Bukhs je dal zgraditi v Ollerupu naravnost idealen stadion: v sredi jc široka kotlina, posejana s travo, okoli kotline se vije široka pot, a na obeh straneh tekačev, ki vežbajo na tem prostoru. se dvigajo terase, ki so divno opremljene ne samo s prostori za gledalec, temveč tudi s kipi. ki so v zvezi s poukom na šoli. Stadion je obdan od visokega zidu, na katerem štrle drogovi in na njih se vijejo vse mogoče zastave. Poleg nordijskega prapora vidiš tudi nemško, ameriško, angleško, avstrijsko, poljsko, češko in Zionist ično zastavo. Te zastave pomenijo. da so vse narodnosti in države na tem polju enakovredne. E-nakost med narodi spada vsekakor med ideale Rnkhsove gimna-sticne visoke šole, kamor vro od dne do dne večje množice učencev, ki bodo širili nauke svojega učitelja po svetu.
tisoč dolarjev. Žepni tat se je do-j larskemu magna tu pridružil na j poti iz Bremena, nakar sta se v ! Berlinu podala v kavarno, se lotila šampanjca in se tako imenitno za-! bavala. da Amerikanec tatvino ni i
NAZNANILO.
Našim naročnikom v državi
opazil preje, kakor zvečer v ho-' Pen nsy Ivani ji naznanjamo da jih telu.
Na Dunaju imajo nov umor. 17. letni pekarski učenec Josip Oliva je umoril svojo gospodarico Meissnerjevo v Meidlingu in nato pobegnil s plenom, kolikor ga je mogel v naglici ukrasti. Policija
bo v kratkem obiskal zopet ua5 znaiii zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino.	) UpravniFtvo.
ROJAKI, NAKOCAJTE SE KA "GtAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR i DRŽAVAH.
SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE
ki izidejo oktobra meseca. /
1.	Velika pratika za leto 1927.
2.	Iz skrivnosti prirode — poljudno
znanstveni spisi.
3.	Juš Kozak; Beli mecesen — povesti.
4.	Vladimir Levstik: Kladivo pravice —
povest iz vojne dobe.
Vsi oni. ki so plačali članarino, jih bodo prejeli' p'o pošti' naravnost iz Ljubljane. Natančen ča.s bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki .se je medtem morda selil, mora .skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ira je naznanil takraf, "ko je plačal naročnino.
Mi
smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko u.strcžemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjigo bodo jako zanimive.
CENA 4 KNJIGAM JE $
i.
Pošljite z naročilom vatančeji naslov in potrebno svoto in poslali vam jih .bomo poštnine prosto, dokler zaloga
ne poide.
Vsa tozadevna pisma naslovite na:
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	New York, N. T.
GLAS NARODA, 4. OKT. 1926
AVSTRALEC


ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "GLAS NARODA" priredil O. P.
t /
(V	^
< j.t*
50	«*.	(Nadaljevanje.)
—	Da, to je v resnici presenečenje, — je rekla konečno tudi Dftgnir.
—	Šveda ste tudi vi na poročnem potovanju, — je kramljala mlada baronica neprisiljeno. — Dober dan, gospod Jansen! To srečanje je zelo razveseljivo, kaj ne!
Izven baronice ,pa ni bil nikdo tega mnenja.
—	Res, zelo razveseljivo, — je prišlo preko ustnic Ralfa, ki je te bolj formalno odvrnil zelo formalni pozdrav Korfa.
—	Kam potujeta? — je vprašala baronica nadalje.
—	Greva v Ostende, — je odvrnila Dagmar.
—	Midva sva na poti v Pariz. Bila sva v Koblenou pri sorodnikih mojpga moža in danes zgodaj zjutraj sva ko od tam odpeljala s parnikom. Tuktfj v Kolinu hočeva ostati dva dni. Mično je, da smo be sestali. Ali hočemo sesti za isto mizo ter jesti skupaj?
Dagmar si ni drznila ozreti se v svojega moža. Oba gospoda si a si »tata okorno nasproti. Dagmar je čutila, da ne bo kos daljšemu sestanku s Korforn. Raditega je rekla hitro :
—	Žalibog odputujeva takoj. Hotela sva le hitro nekaj zavžiti ter vaju nočeva motiti s svojo naglico.	j
Ralf je olajšano vzdihnil.
—	Ah, kako škoda, — je vzdihnila baronica. — Ali ne moreta odložiti svojega odpotovanjal
Dagmar se je ozrla nr Ralfa in slednji je sedaj odgovoril mesto nje:
—	Najina prtljaga je že na kolodvoru, gospa baronica in najin potni načrt je določen. Morava obžalovati . . .
—	To mi je žal. Kako mično bi bilo, če bi mogli biti vsaj par ur skupaj.
Tudi Dagmar se j«* mučila s par obžalovaluimi besedami. Postajala je izmenoma rdeča in bleda pod palečimi pogledi Korfa. ki niso zapustili njenega obraza. Hitro se je obrnila proč ter sedla na svoje mesto, ko je prinesel natakar jedila. Ralf je izpregovoril še par besed z baronico in nato so sedli k ločenim mjzam.
Dagmar in Ralf sta se komaj dotaknila jedil. Tudi baron Korf ni vedel, kaj zavživa. Le baronica je ostala neprisiljena.
To je bila skrajno mučna situacija. Čimpreje mogoče sta Dagmar in Ralf zaključila svoj obed ter se poslovila z navidezno največjo naglico.
Ko sta odšla, je rekla Liza poredno svojemu možu:
—	Ti, meni se zdi, da sta ta dva še bolj zaljubljena kot midva. Na vsak način hočeta biti sama. Ali si zapazil to T
Korf je zrl z mrzl ičnim pogledom na Dagmar. Premagal pa se je toliko, da je poljubil svoji ženi roko.
—	Tudi jaz nisem bil posebno vesel tega srečanja, Liza. Na poročnem potovanju hoče biti človek nemoten.
Liza je zrla zaljubljeno k njemu navzgor.
—	Strašno čedno se mi zdi, da nočeš biti moten. Eno uro pa bi lahko kramljali skupaj.
Baron je zapazil v istem trenutku na mizi, za katero sta sedela Jansen, par nežno sivih rokavic. Dagmar jih je pozabila. Mikalo ga je porabiti priliko, da ji zre še enkrat v oči. Opozoril je svojo ženo na rokavice ter hitro vstal.
—	Iločem jih izročiti gospej Jansen, ki se gotovo še ni odpeljala. Takoj sem zopet tukaj.
Prijel je rokavice ter odhitel v vestibil. Tam je zagledal v svoje veselo presenečenje Dagmar samo, sedečo na stolu. Čakala je Ralfa, ki je šel še enkrat v sobo. Ni se še poolnoma pomirila in ko se je Korf naenkrat pojavil pred njo, se je stresla ter izpremenila barvo.
On je seveda to zapazil ter triumfiral. Ne, ni ji še postal brezbrižen, prav tako malo kot je stal ob njej nasproti brezbrižno.
—	Milostlj iva gospa, pozabili ste svoje rokavice, — je rekel ter se ozrl na okrog, če bi zapazil Ralfa,
Prijela je rokavice ter molče sklonila glavo. Govoriti ni mogla.
Korf se je prepričal, da ni Ralf Jansena v bližini. Tudi nobenega drugega ni bilo blizu. Velika strast je popolnoma prevzela Korfa.
—	Dagmar, oboževana Dagmar, oprosti mi. Niti ne slutiš, ko-ko nesrečen sem. &ele sedaj vem, kako blazno te ljubim. Skoprnel bom od hrepenenja po tebi ter ne razumem več, da sem te mogel pustili. Imej usmiljenje z menoj. Reci mi le eno dobro besedo, povej mi, da me še vedno ljubiš, kajti drugače bom obupal. Jaz te ljubim, sladka, ljuba Dagmar. Oprosti mi, bodi dobra, le eno besedo . .
Vse to je izgovoril s prekipevajočo strastjo.
Kot ohromljena je dopustila, da je izgovoril te besede. Nato pa se je ponosno vzravnala. Zaničljiv izraz je ležal na nejnih potezah.
—	Vi pač ne slutite, kako zaničljvi se mi zdite, baron Korf. Prepovedujem si vašo usiijivost. Zoprna mi je, — je prišlo ostro kot nož preko njenih ustnic.
V istem trenutku je videla svojega moža, ki je prihajal po stop-njicah navzdol. Moral jo je videti skupaj s Ivorfom. Prestrašila se ;c ter prebledela.
Razburjenost radi nesramnosti Korfa ter strah, da bo Ralf kaj zapazil, ji je iztisnil solze onemoglosti. Tako jc stala kot pribita, se obrnila od Korfa ter zrla Ralfu nasproti.
Slednji je seveda takoj videl, da je stal Korf pred Dagmar ter govoril ž njo. Videl je tudi, da je Dagmar s ponosnim izrazom nekaj odvrnila. Obraza Korfa ni mogel videti in slednji ga tudi ni videl. Po zaničljivih besedah Dagmar, ki so ga zadele kot udarec v obraz, je Korf odšel. Upanje, da ga Dagmar še vedno ljubi in da se bo pustila ujeti v njegove mreže, je bilo uničeno. Po teh besedah je vedel boljše kot Dagmar sama, da je njena ljubezen do njega poginila v zaničevanju.
Dagmar je bila maščevana. Ponižan se je vrnil Korf, ne da bi videl Ralfa, v obednieo.
Med tem pa je dospel Ralf do svoje žene. Stala je bleda in razburjena pred njim in solze, izvirajoče iz strahu in jeze, so tekle po njenih ličili.
—	Kaj ti je, Dagmar? Kaj se je zgodilo? Videl sem, da je govoril baron s teboj. Ali ti je storil kaj žalega? — je vprašal Ralf razburjeno ter se nemirno ozrl vanjo.
Bilo jo je strah, da bo prišlo do prepira, kajti žile na njegovem čelu so ae napele in zapazila je, da se je komaj obvladal. Če mu pove, kar je rekel Korf. bo prišlo do spopada.
Hitro je torej obrisala svoje solze.
—	Prinesel mi je le rokavice, katere sem pozabila na mizi. Izmenjal« sva par brezpomembnih besed, — je rekla, navidezno mirno J? fs	„	.
In radifega^ jrtče*? i—je -vprašal v bolestni j«fc*čute?, rfa ne govori resnice.	...	• ... r . ;
MACMILLAN SE JE VRNIL
Znani ameriški raziskovalec polarnih krajev se je vrnil v Ameriko s svoje pete arktične eksp edicije. Seboj je privedel tudi Eskima Abie Bloomfielda, ki mu je služil kot tolmač in kažipot. Na sliki so z leve na desno: MtfcMillan, Bloomfield in E«-McDonald.
— Jokam iz nervoznosti, Ralf. Celo to srečanje mi je tako mučno.
Mrko je zrl Ralf proti vratom obednice. Nato se je motreče ozrl v Dagmar. Bil je zelo nesrečen, ker so še vedno tekle solze po nje-rem licu. Povsem napačno si je tolmačil solze Dagrmar. Domneval je, da je nesrečna, ker je bil Korf mož neke druge. Popolnoma trdno je bil prepričan o tem, da ga še vedno ljubi.
Ničesar več pa ni rekel. Molče jo je povedel k vozu ,s katerim sta se odpeljala na kolodvor.
Molče in slabe volje sta se odpeljala. Na celi poti v Ostende sta sc morala oba boriti s svojim razburjenjem. Vsled tega nista mogla dosti govoriti.
Ralf, kojega hrepenenje, da pritisne Dagmar na svoje srcc ter zaduši s svojimi poljubi njeno ljubezen do Korfa, je postajalo vedno večje, se je pokazal prvikrat Dagmar nasproti nedostopen. To je moral storiti, da ohrani oblast na seboj.
(Dalje prihodnjič.)
Roški biser.
(Nadaljevanje.)
—	Vem, vem! Meni lahko verujete! — In sedaj plačilo!
—	Po dovršenem delu!
—	(Jospod, ona dva stotaka nista bila dovolj. Dajte še kaj.
—	Vraga! Koliko še hočeš.
—	Petdeset goldinarjev še in moje plačilo! Ljubše mi je. če me prej plačate; Bog ve, ali se kasneje še domislite te malenkosti!
—	Lupež! Treba me ni opominjati, saj sem ti prinesel plačilo. Evo ti, dvajset zlatov!
Pohlepno seže Mijat po njih in jih pregleda.
—	To je premalo. Za to ne storim ničesar.
—	Daj pa meni. Storim sam!
—	Ne, tega ne umejete. Tedaj, kadar se posreči, kar namerjate, daste mi znova dvajset zlatov.
—	Deset, ne enega več. Kakor hočeš. Ali si mi poslušen, ali mi pa vrni novce. In ni mi treba tvoje pomoči!
Rekši seže na mizo, kjer leži denar.
Mijat ga pokrije z roko: — Ne, ne, pustite; vse vam storim.
—	Tedaj veš, kar je treba. Bodi oprezen!
—	Ej, ne pravite mi tega! Zbogom !
Marino odide. — Sedaj se veseli! Krasna osveta! — reče sam pri sebi. — Ne on, ne jaz, omožiš se na morskem dnu.
V sobi pa pospravlja Mijat novce in govori za Marinom:
—	Sedaj te imam v pesti! Sedaj se mi boš pokoril za to, kar si mi storil pred petimi leti. ko si me tožil zaradi tatvine! Ali misliš, da sem pozabil! — In kaj sem ti vzel? Sodček rakije za grlo! Tvoje novce imam, za to prejmeš mojo osveto! Onih deset zlatov ti darujem !
Smeje skrije nevarni stroj por posteljo.
—	Kaj so meni storili Vladiee-vi?
Sedaj se zamisli. Nekaka zadovoljna radost ga obide, ko reče; Ali bo to veselje!
m.
Jasno jutro je napočilo osmega kimavca.
Hugon je pohajal po brdovju. Gnala "ga je neka notranja sila. da se je posvetoval sam, s seboj. — Osa še iščem tukaj? Evdoksi-je ni moči pripraviti do drugih misli in sam živim čudno zaničljivo.
Kri mu šine v liee, ko tako porn išlja in odloči se, da odpotuje. Ali zdajci se domisli: — In kaj bo z Evdoksijo ? — Tako se ga je pri-

rm -«"»;.
vadila, da bi bila zelo čutila njegovo odsotnost, pogrešala bi ga in j žalovala. Zato jff trdno uverjen, da mora ostati.
Več dni je trajal ta notranji boj ne da bi mogel ukreniti kaj pra- • vega. Sedaj pa sklene, naj odloči Evdoksija sama, ali naj ostane ali ne.
Ko se vrne v pristanišče, zbirajo se baš ovenčani čolni in ladjice, da odrinejo proti Sutorini, k , beli Marijini cerkvici. Ostali roški stanovniki pa postajajo pred' hišami in gledajo za odhajajočimi znanci.
Evdoksija je stala na balkonu čigar ograja je bila odičena s cvet-' lieami in oleandri. Ko jo Hugon ugleda, jo pozdravi, trdno odločen. da takoj razsodi, kako in kaj.
Napoti se v njeno hišo, kjer ga prijazno sprejme, kakor vselej, in ga za roko odvede na balkon.
Kakor temnomodra planota se razprostira pred njima morje, samo krožci lahnih valov se bleš-če v svetlem solncu. Ladje na jadra in na vesla orjejo po valov ju iz vseh krajev. Petje in radosten smeh se razlega ž njih, in mogočno pluje med njimi proti Kotoru parobrod, kakor bi plaval labod skozi goste vrste kričečih rac.
—	Tam plove ladja, ki me morda že jutri odpelje, — reče Hugon nalahno.
Evdoksija se zgane.
—	Kaj. oditi hočete? — izpre-govori s tresočim glasom.
—	Rad bi ostal pri vas za vse življenje! Toda čemu? Bodiva si odkritosrčna. Znano vam je, kako vas ljubim. . .
—	Nikar! Ne govorite dalje, ljubi Hugon, — prvič ga je nagovorila po imenu — ne težite mi duha, ki je itak žalosten dovolj. Usmilite se me in ostanite mi prijatelj kakor do sedaj — o potovanju pa ne govorite.
—	In vendar moram, — reče Hugon, umikaje se njenemu pogledu. — V strastnem nekoristnem boju se mučiva in oteti se ne moreva, dokler ne opustite nesrečne misli, ki vas samo trpinči. . . Marina ne ljubite, in vendar mu hočete podati roko!
—	Ako tako misyte. je seveda najbolje, da odpotujete, — seže mu deklica tožno v govor. — Morda je bolje — za vas. ako me pustite samo.
Bledo je njeno liee in oko žareče in brez solza.
—	Ali za Boga. kako temu pomoči. Evdoksija? Čujte me, recite odkrito, Marinu. da ga ne marate, da mu ne morete biti žena. ,
—	Ne. ne! Obetala sem mu, in a-
ko me ne oprosti sam, tedaj se ne
""•j'
1 • i,i
morem oteti teh spon. Oprostil pa me ne bo, dasi mi umira srce. Na svojo pravico se opira, in ni ga človeka, ki bi jo ovrgel, kako li jaz?
—	Ali to je nečloveško! Saj se mu niste prodali z dušo in telesom !
—	Nevesta se ne sme izneveriti obljubi, nihče bi me ne pogledal.
—	In svojega življenja srečo hočete žrtvovati predsodku, prenagljeni besedi, dasi proti volji svojih roditeljev? Mado življenje bi vpregi i v jarem, ki V!;s bo težil vse življenje. In ne samo svoje sreče. Evdoksija. Vi žrtvujete tudi srečo nekoga drugega — zaradi nepremišljene zvestobe.
—	Kako me žalostite! Da bi mogla ravnati drugače, danes vam povem odkrito: da morem drugače, nikdar bi ne učakali žalosti zaradi mene! Druga bi si izvolila smrt — jaz sprejmem trdnega srca. kar mi prinese bodočnost, dasi dobro vem, da ima za mene samo tu go.
—	Torej vidite, Evdoksija. da je res boljše, ako grem. Glejte, kako se dviga dim iz dimnika! Jutri se vrne parobrod in me odpelje v domovino.
—	In jaz ostanem tukaj — toda pojdite, saj mora biti tako! Kdo ve, kaj bi.se pripetilo! Ali ločiva se prijateljski, samo to mi obljubite, — reče Evdoksija napol glas no.
—	Nikdar te ne pozabim, ti vzor no, hrabro dekle! Nebeški oče te blagoslovi in ti zlajšaj breme, katero sprejmeš tako svojevoljno,
—	odgovori Hugoa in ji stisne roko.
—	Ne svojevoljno, — odgovori deklica. — Bil je čas, ko sem poznala samo Marina in se nadejala, da bom srečna ž njim. Takrat sem se mu obljubila. In prišel je čas, ko sem se mu izneverila v srcu. . . Sedaj je vse končano. . . Toda pustiva te misli. Danes prebijva dan, kakor bi ne bila govorila ničesar.
—	Kakor želite, Evdoksija. Za žalovanje bova imela še časa do volj.
—	Pojdite sedaj, da pomagava očetu urediti našo ladjo. Kako se veselim popoldanske vožnje. Zadnje moje veselje bo. . . Kje boste jutri osorej?
Predno ji more odgovoriti, odvede ga v bližnjo sobo ,kjer stari kapetan preizkuša vrvi in naroča nekemu mornarju, kako je opraviti čolne.
Kmalu pride tudi Marino.
—	Kaj pa delate tukaj? Cemu te priprave? Evdoksija-in vi se peljete z menoj na moji ladji.
—	Dobro, — reče Hugon, — prisiljeno vesel, — z menoj pa se popelje mati. Radoveden sem, katera ladja bo prva!
—	Burja visi na gorah, — govori ljudstvo. — Hladen vetrič je pihal od severozahoda čez zaliv ko so popoldne odrinili štirje čolni proti morski ožini in proti prostemu morju,, kjer so se ijostavili v vrsto.
Na levem krilu je stala Marino-va jadrnica. Na sprednjem predelu je sedela Evdoksija, na krmilu stari Vladič, Marino pa se je bavil z vrvmi pri jadrih in se raz-govarjal z nevesto.
Na drugi ladji sta bila Hugon in Evdoksijina mati z nekim ribičem ; dalje sta došli še dve jadrnici iz Rož.
—	Pred vetrom tja! — vikne ka petan.
Jadra se razpno in čolni zdrče po valovih, kamor jih žene vetrič. Tako plujejo skoro v premi črti; kar Marino neokretno nategne vrvi in zavrne jadra tako, da krene njegova ladja proti bregu.
—	Kaj pa je, — vpraša Vladič.
—	Vrvi so se zamotale, — odgovori Marino. — Pojdite, oče Ni-kefor, uredite jih zopet, dočim bom jaz vladal krmilu.
—	Dobro! Pa drži naravnost in krepko, da pridemo zopet v vrsto,
—	pravi starec in se mu umakne.
Evdoksija sedi mirno na sprednjem kraju. Samo nekoliko odgovarja Marinu, ali zaradi vetra ga ne umeje dobro. Bleda je in nje oko pogostoma zre na ladjo, kjer je njena mati.
Sedaj je kapetan uredil vrvi. Sedel je sredi ladje, čvrsto jih nategnil in zapovedoval onemu na krmilu.
ftretanje paraikov - Shipping Hemi
7. oktobra:
Bremen, Bremen.
1.	oktobra: Majest.c. Cherbourg.
13.	oktobra:
Berenearla, Cherbourg: Suffren. Havre; Republic. Cherbourg. Bremen.
14.	oktobra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 11 oktobra:
Fran cat Havre; Homeric. Cherbourg.
1«. oktobra Prpaidente Wilaon. Trat.
M. oktobra: ^
Mauretanla. Cherbourg: President Harding. Cherbourg. Bremen.
22.	oktobra:
I^a Savole. Havre; Thurtngia.
Hamburg.
23.	oktobra
Paris. Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg; Berlin,
Cherbourg. Bremen.
27. oktobra:
Aquitanla, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen; Columbus, Cherbourg, Bremen.
29. oktobra:
Deutschl&nd. Hamburg.
mu. oktobra:
Majestic, Cherbourg; I>® Graaae. Havre; Luetzow. Bremen.
2.	Novembra:
Reliance. Cherbourg. Bremen.
3.	novembra:
Berengaria, Cherbourg; Rochara-beau, Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
Homeric. Cher-Cherbourg. Bre-
I. novembra:
France. Havre; bourg; Muenchen. men.
t. novembra:
DerfOlnger, Bremen. 10. novembra:
Mauritania, Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen.
12.	novembra:
Cleveland. Hamburg.
13.	novembra:
Parili. Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg. Bremea. Bremen.
15. novembra:
Suffren, Havre. 17. novembra:
Aquitanla Cherbourg; Pre«. Handing, Cherbourg, Bremen.
19.	novembra:
Martha Washington. Trit; Westphalia. Hamburg.
20.	novembra:
Majestic. Cherbourg; Stuttgart.
Cherbourg, Bremen.
24. novembri:
Borengaria. Cherbourg; La Savol*. Havre; George Waahlngton, Cherbourg. Bremen.
26.	novembra:
Albert BaJlin, Hamburg.
27.	novembra:
France. Havre; Homeric. Cherbourg; Berlin, Cherbourg. Bremen.
1. decembra:
Mauretan.a. Cherbourg; i*rea. Roo-
Bevelt. Cherbourg, Bremen,
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PABNIKI HA OLJI
FRANCE 16. OKTOBRA - 6. NOV.
PARIS 23. oktobra — 13. nov.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda x umivalniki In tekoCo vod« M V, 4 ali • oaeb. Francoska kuhinja in pija£a.
19 STATE STREET
NEW YORK
ALI LOKALNI AGENTJE m,
Tedaj popleda Marina. Bled kakor stena je in lice mu je razrito od notranjega strahu.
—	Kaj ti je, Marino, — ga vpraša Vladič sočutno.
—Nič posebnege. d lava me boli.
—	Ali naj krenemo k bregu ? — Morda ti odleže.
i
Marino pogleda na uro : — Xe. le dalje v istem teku. — reče s tresočim glasom.
(Konec prihodnjič.)
MORSKI PES
V kopališču Varazze v genovskem zalivu se je kopala znana milanska družina Marfieri. Domači sin in njegov stričnik Baldi sta tekmovala v plavanju in se oddaljila nekoliko od brega. Ko je mladi Marfieri, kakih 200 metrov od obale, zaslišal kričati Bal-dija na pomoč, se je ozrl in videl, kako se bori njegov sorodnik z nekom pod vodo. Potem je videl samo še ogromno repno plavut morskega psa. Z brega so takoj odpluli s eolnča na lice mesta, toda našli so samo nezavestnega Marferija. Družina je razposlala na vse strani ribiče in ladje, da bi zver ujeli, toda vse iskanje je zaman. Gre očividno za orjaškega morskega psa, ki so ga ribiči videli že par dni prej oprezovati o-koli kopališča.
POZOR ROJAKI l
Prosti pouk glede državljan stva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli itv. 62 Hester & Essex Street New York City.
Vpraiajte za zastopnika Legij* za Ameriško Državljanstvo.
Pozor citate!ji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu ,4Glas Na-rodk". S tem boste vstregli vsem.
Uprava1 'Glas Naroda*;
Prav vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je nameren potovati v stari kraj. Je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi In dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne ? izkušnje Vam mi iwnoremo dati najboljSa pojasnila in, priporočamo, vedno le prvovrstne fcrtopamike.
Tudi nedriavljanl aSinorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali d mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washing-ten, D. C. na generalega naselnl-Skega komisarja.
Glasom odredbe, ki je stopila. ▼
veljavo 31. julija, 1936 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posli ec
osebno, bodisi r najbllžnji naselnl-fiki urad ali pa ga dobi v New Toka pred odpotovati jem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja*
Kdor Zeli dobiti sorodnike ali svojce la starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuščenib v tem letu 870 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem stariše ta otroke od 18. do 21. leta in pa sa poljedelske delavce.
Ameriški dZavljani pa ram o rejo dobiti sem iene In otroke do 18. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington.
Predno podvzamete kaki korak, pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANI
tt CORTLANDT ST, NBW Ti
I ~ T -"š^f i
»T*" rTTSCTj-* r.
)