Uredništvo - uprnvm LJubljana, Kopitarjeva 6. Teleton 4001 - 4004 Mesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31-50 lir, tek. mi. • LJubljana 10.650 za naručnlno In 10.549 za inserale Izključna poobiafčenka za domače In inozemske oglase: Unione PubbllciU Italiana S. A„ Mllano SLOVENEC AVGUST - 1943 19 ČETRTEK Conce»»ionaria *»ciu»iva pci la pubbllclti dl provenlenja italiana o,I estira Unione PubbllciU Italiana S. A„ Mllano Trda borba za Sicilijo končana Napad na sovražne ladje v Bizerti, pri rtiču Passero ter pri Boni — Križarka in trgovska ladja zadeti, parnik in petrolejska ladja zažgana — Močno osno letalsko delovanje Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo It. 1180: Trda borba za S i c i 1 i j o, ki so jo Italijansko-nemške čete junaško bile skozi 40 dni proti preobilni moči angle-iko-ameriških kopenskih, morskih in zračnih sil, se jc včeraj končala. Zadnji oddelki zaičitnic so zapustili •krajno scvernozahodno točko otoka in dcsegli kalabrijsko obalo, kamor so bili že preje prepeljani ranjenci, druge edinice in velik del vojnega gradiva. Italijansko-nemško letalstvo je razvijalo znatno delavnost in je zlasti učinkovito napadlo sovražne ladje, zasidrane v Bizerti in povzročilo velik požar v pristanišču S i r a c u s e ; zažgana je bila ena petrolejska ladja, ki jo je zadel neki naš bombnik blizu otoka C a n i. Torpedna letala so blizu rtiča Passero zadela eno sovražno križarko ter potopila severno od Bone en trgovski parnik, nek drug parnik iz iste spremljave pa močno poškodovala. Lovci so zbili dve sovražni letali. Sovražna letala so bombardirala C a -strobillari v Salernitani in nekatere kraje na neapeljskem ozemlju in naredila nekaj znatne škode. Na nebu severne Italije je neka skupina štirimotornikov zgubila tri stroje, ki jih je zbila potilctalska obramba; četrti stoj je sestrelilo protiletalsko topništvo v H y r c s u. General Ambrosio. Poveljnik bombnika ki je zažgal sovražno podmornico, omenjeno v današnjem vojnem poročilu, je bil poročnik Ferrari Guido iz Venezie. Napadi, omenjeni v današnjem vojnem poročilu so povzročili v C a s t r o v i 1 -1 a r i j u 12 mrtvih in 70 ranjenih. Po napadih dne 8., 13., 15. in 17. avgusta na M i 1 a n o je bilo doslej ugotovljenih med civilnim prebivalstvom 193 mrtvih in 1079 ranjenih. Trdovratni boji na vzhodnem bojišču Izjalovljeni sovražni napadi pri Izjumu, Bjelgorodu, Vjazmi, Bjeliju in Ladoškem jezeru Včeraj je bilo uničenih na vzhodu 317 sovjetskih tankov — Včeraj in nocoj ponoči je bilo na zahodu uničenih 64 sovražnih letal — Napad na južnovzhodno in srednjo Anglija Razdejanje po zadnjem napadu na Turin 1 Turin, 18. avg. as. 24. sovražni napad na Turin je zadal nove trde udarce temu mučeniškemu mestu. Posebno hudo je bilo prizadeto južnovzhodno področje. Načrtni razdiralni bes sovražnih letalcev jc uničil ljudska stanovanja v predelih Nizza, Crocetta in San Salva-rio. Na Corso Orbasano je bilo na primer popolnoma podrtih 30 velikih zgradb, druge pa so bile poškodovane in v njih ni več mogoče bivati. 2e tretjič je bila močno zadeta bolnišnica San Gio-vanni alle Molinette. Pet razdiralnih bomb in veliko število zažigalnih ploščic je skoro docela razdejalo velik paviljon »a patološko anatomijo, mrtvaške veže, številne dvorane in muzej. Poškodovana je bila dermatološka klinika. Tudi bolnišnico sv. Mavricija je že v drugič zadela velika razdiralna bomba, kakih 50 zažigalnih ploščic in dve bombi z vnetljivo tekočino. Škoda je velika. Na Corso Stupinigi, Corso Peschiera ter na uli- ci Arquala so mnogi požari dopolnili strašno delo razdiralnih bomb. Tri šole so bile zelo zadete in precej poškodovani sta bili cerkvi sv. Bernarda ter Srca Jezusovega. Zažigalne ploščice in bombe so poškodovale tudi gledališče Vittorio I.manuele. Zelo velika škoda je nastala na občinskem stadionu: velik del maga-zinov in novih tržnih naprav je bilo uničenih, pa tudi okoliški kraji Moncalieri, Nichclino, Brugliasco in Rigoli so bili cilj sovražnih napadov. Reševalna dela so se začela kakor vedno že pred znakom za konec alarma. Prefekt in poveljnik obrambe sta obiskala glavne prizadete kraje. Ob zori jc kardinal obiskal dve novi zadeti cerkvi in bolnišnico. Kralj. Vis. kneginja Piemontska je zjutra) obiskala bolnišnice Rdečega križa in tolažila ranjence. Nato je obiskala cerkev Marije Tolažnice, ki je bila zadeta pri napadu 13. avgusta. Ameriške izgube v Tihem morju so petkrat večje od japonskih izgub v Tokio, 18. avg. as. Krogi, stoječi blizu japonskim monariškim krogom, so komentirali poročilo glavneia japonskega stana o presenetljivem udarcu, zadanem sovražniku pri poskušenem izkrcanju na otoku Vella Lavellax ter Shire-land (Salomonski otoki) in so izjavili, da je vojskovanje na Salomonskih otokih prešlo v drugo razdobje, to jc v proti-ofenzivo angloameriških sil. Kakor poroča japonski glavni stan, so letalske sile japonske mornarice takoj ko so izvedele za sovražnikove namene na otoku Vella Lavclla, izvedle pet uspešnih napadov na sovražne prevozne in vojne ladje in na spremljajoča jih letala ter zadale sovražniku strahovit udarec pri njegovem prvem protiofenzivnem nastopu. Tokio, IS. avgusta, ns. V govoru, lil ga iJe oddajala radijska oddajna ppstaja v To- kiu, je fregntni kapitan Karu Tašlro, član tiskalnega odseka japonskega vrhovnega poveljstva, zatrdil, da jc nasprotnik v silnih bojih, ki potekajo blizu Novo Georgije. Izgubil petkrat več vojnih ladij kakor pa Japonci, število uničenih ali potopljenih vojnih ladij v času od t. junijn pa do 15. avgusta je naslednje: S križark potopljenih in 4 poškodovane, 6 rušilcev potopljenih, všteta pa niso številna izkrccvalna vozilu, ki so bila potopljenn ali poškodovana. V istem obdobju jc bilo zbitih 775 letal, 78 pa poškodovanih. Japonske pomorske izgube znašajo za ta čas 5 vojnih ladij, ki so bile ali potopljene ali poškodovano ter 172 letal, od katerih odpndo večina nn takšna, ki so so s tovorom bomb prostovoljno vrgla na nasprotnikove cilje. Knpitnn Ituru Taširo je končni z zatrdilom, da jo rnznierje med anglosaškimi in japonskimi izgubami 5:1, kar jo dokaz za japonsko pomursko iu letalsko premoč. . . ^ Hitlerjev glavni stan, l<5. avgustu. Nemško vrhovno poveljsno je objavilo dimes naslednje |>oročih>: Nn področju pri Izjumu je sovražnik z močnimi pehotnimi iu oklepnimi silami nadaljeval svoj,- napade. V trdovratnih bojih S4> se vsi sovražni prodorni poskusi ob sestrelitvi številnih oklepnih vozil izjalovili. Tudi j u ž n o in j u ž u o/, a p a d n o od Bjelgoroda so se vsi sovjetski napadi krvavo ponesrečili. ')2 sovjetskih oklepnih vozil je bilo uničenih. V napadalnih in obrambnih bojih v tem prostoru se je posebno odlikovala oklepna grenadirska divizija SS To-tenkopf«. Tudi južno in ju/iioznpiulno od Vjazme, jiižno/.npndmi od Bjeliju in južnozapadno od l.adoškega jezera so se v ogorčenih bojih ponesrečili vsi sovjetski prodorni poskusi. Sovražile izgub« u:< izlii.dneni h »ji-šeu so bile včeraj posebno visoke. Skupno jc bilo uničenih 317 oklepnih vozil. | S' boju proti sovražnemu ladjevju prej alžirsko o li a I o so potopila nemška bojna letala sovražno transportno ladjo srednje velikosti in poškodovala eno nadaljnjo trgovsko ladjo. Sovražni letalski oddelki, ki so včerij podnevi prileteli nad j u ž n o N e m e i j o so že po dosedanjih podatkih |m> zaslugi lovskega letalstva in protiletalskega topništva. izgubili 51 štiriniotornili bombnikov in 5 lovskih letal. V dveh južno-nemških mestih je imelo prebivalstvo iz-gube. . Nad zasedenim francoskim ozemlje m iu v Južni F r a n c i j i jo bilo sestreljenih nadaljnjih sovražnih letal. K no lastno lovsko letalo jo bilo izgubljeno. V pretekli noči je metal sovražnik veliko število zažigalnih bomb na kraje v severno - nemškem obalnem ozemlju. Obžalovati je človeške izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili iz oddelkov britan-1 skih bombnikov najmanj 37 letal. Nemška bojna letala so prodrla v noči na 18. avgust nad južnovzhodno in srednjo Anglijo in so med drugim metala na mesto Lincoln uspešno bombe vseh kalibrov. ' V bojih na Siciliji sn se najslav-neje izkazale oklepne divizije »Herman Goring«, 15. in 29. divizija oklepnih gre-nadirjev, 1. divizija padalcev in 22. brigada protiletalskega topništva. Berlin, 18. avg. as. Uradna nemška agencija je izvedela, da je preteklo noč skupina sovražnih letal skušala napasti neki kraj ob severni nemški obali. Posamična letala so dosegla ludi Berlin. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljenih 30 sovražnih letal, smatrati pa je. da jc število zbitih sovražnih letal še večje. Berlin, IS. avg. ;is. V dopolnilo včerajšnjega nemškega vojnega poročila o b<> ili na vzhodnem bojišču piše nemška poročevalska agencija naslednje: Žc nekaj dni je bilo opaziti v pokrajini pri Izjumu, kakšnih Kit) km južnovzhodno od bojišča pri Bjelgorodu, veliko zbiranje sovjetskih čet. ki so nudile zelo dober ciij skupinam nemških, madžarskih in romunskih letalcev. Očividno je sovjetsko poveljstvo izbralo lo področje za izhodišče svojega napadu, ki naj bi dosegel cilj-ki ga v dveh tednih krvavih bo ev ni-<> mogli doseči, t. j.razbitje nemške obrambe. Boj se je razvnel proli Izjumu. kjer je prešlo v napad 11 divizij izbranih sovjetskih strelcev. (Vprav je sovražnik spočetka uspel z nekaterimi lažjimi vdori, je bil poskus ogromnih sovjetskih množic z velikimi izgubami za sovražnika zlomljen in krajevni vdori pn bili takoj blokirani. Ni pa izključeno, da bodo boliševiki dobili nove rezerve in prej ali slej ponovili svoje napade.« Uničevalna bitka pri Bjelgorodu Berlin, 18. avg. as. Dodatek k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu pravi, da so Sovjeti južno in jiižnozahodno od Vjazme tudi včeraj obnovili nekaj prodornih poskusov, ki pa so ob junaškem odporu branilcev vsi ostali neučinkoviti. Južno od Ladoškega jezera je moral sovražnik zaradi izgube prej-šnih dni občutno zmanjšati bojno delovanje. Mednarodna poročevalska agencija poroča nadalje naslednje podrobnosti o obkolitvi in uničenju velike skupine sovražnih sil jiižnozahodno od Bjel-goroda: Pred nekat dnevi so bili obkoljeni znatni deli 52. sovjetske gardne di- vizije, K>3 divizije izbranih strelcev, 112. in 200. oklepne brigade ler 6. motorizirane brigade. V tej trdi obrambni bitki ie bil občutno zmanjšan ludi vojaški potcncial 50. in 51 divizije izbranih strelcev. Po podatkih, ki so prispeli do včeraj, je bilo zajetih 2000 vojakov in naštetih 5000 mrtvih boljševikov ter te bilo zaplenjeno orožje in drugo vojno gradivo kakor ga omenja včerajšnje vojno poročilo. Včeraj so nemške oklepne cdinice še bolj stisnile obroč okoli sovražnih sil in upali ie, da bodo le sile danes popolnoma uničene. Poldrug mesec brezuspešne ruske ofenzive Napadi na prebivalstvo zahodnih pokrajin - ' Berlin, 18. avg. as. Kakor poroča DNB Po angleška iu ameriška letala 15. in Iti. avgusta na slepo metala bombe na naseljene krajo ter na skupine kolonskih hiš v zahodnih zasedenih pokrajinah. V encin samem nizozemskem kraju, kjer ni nikakih vojaških ciljev, so napadalci z razdiralnimi bombami uničili nad tisoč stanovanjskih hiš. Izpod ruševin so potegnili mnogo mrtvih in ranjenih. Tudi v drugih manjših vaseh iste nizozemske pokrajine je bilo razdejano veliko število civilnih hiš in mnogo žrtev. Pruv tako so angleško-ameriška letala na slepo spuščala bombe na številne stanovanjske hiše v Belgiji in severni Franciji. Posebno hude izgube je imelo civilno prebivalstvo v nekaterih pariških predmestjih, kjer so angleški in severnoameriški bombniki iz velike višine spustili razdiralne in zažigalne bombe. Doslej je naštetih kakih IGO mrtvili in kakih slo več ali manj težko ranjenih. < Alarm v Londonu Stockholm, 18. nvg. Poročnjo. dn jo bil v Londonu 17. nvgustn letalski alarm. Na-dnljno podrobnosti niso znane. (»Lo Ultliue Notizle«) ; Še en glas o drugem bojišču Storkliolm, 18. nvg. as. Londonski »Da-gens Nlhoter«-jev dopisnik poroča o vodno številnejših angleških glasovih zn '-ugo evropsko bojišče. Današnji »Neivs Chronicle« piše: ■Pcfclavimo, dn bomo zamudili priložnost ilnti llusoin vso možno pomoč: postavimo, da bo ruski nrmaill vendarle uspelo i/.-trgnti Nemcem ozemlje, ki so ga '/.usedli. Ali se naj v tem primeru zgodi, da bi Rusi i>o '-eh letih kolosalnlh izgub sklonili, dn naj lin bodoča vloga rdečih armad le defenzivna in bodo lako prepustili ofen- zivo Angionmeriknncem! Tak sklep Rusov bi osvobodil veliko število nemških divizij in nemških letalskih skupin, ki hi lAhko prišle nn zahod in bl se vojno z njimi podaljšala na mcsccc, morda celo na lela.« Prispevek industrije za odpor in obnovo domovine Rim, 17. avg. as. Novi komisar industrijskih organizacij senator Giuseppe Mazzini, je poslal predstojnikom federacij in narodnim združenjem industrijcev, predsednikom zvez industrijskih podjetij, obrtnikom in hišnim lastnikom naslednje sporočilo: »Ko prevzemam od predsednika prof. Belelle posle industrijskih oganizacij, katere je vodil tako ugledno dolga leta, pozdravljam industrijska in obrtniška podjetja v prepričanju, da se vsi zavedajo resnih dolžnosti ure, ko je treba prispevati z vso pobudo in z vso sposobnostjo k skupni akciji za blagor države.« Senator Mazzini je pozdravil tudi predstojnike konfederalnih združ.enj, uradnike in vse osebje, izražajoč prepričanje, da bo vsakdo na svojem odgovornem in delovnem mestu sodeloval 7. oblastjo, da bo sloga do skrajnih mej možnosti povečala prispevek industrije k odporu in obnovi naroda. Atentati v angleških tovarnah Lizbona, 18. avgusta, as. Tz Londona je prišlo uradno poročilo, da so v industrijskih podjetjih ter delavnicah nekega vzhodnega mesta v Angliji eksplodirali peklenski stroji, kl so jih nastavili sa-boterji, Krajevne oblasti so začele s preiskavami, a doslej niso mosle naju sledu za krivci. Carigrad, 18. avg. as. Vojaški kritik razpravlja v listu »Tasviri Efkar« o dogodkih na vzhodnem bojišču in piše. do so boljševiki na vsak način hoteli zasesti Ukrajino, ker jih k temu nujno sili veliko pomanjkanje živeža v Rusiji. Toda po poldrugem mesecu krvavih bojev Sovjeti niso mogli zlomiti nemške fronte. Brez dvoma je kočljiv položaj ruskih armad znan anglosaškim zaveznikom in prav ta položaj bo verjetno odločilni vzrok sedanjega sestanka med Roosevcl-tom in Churchillom. List »Vatan našteva zavezniške težave in pravi, da so predvsem notranjega značaja. kajti stranke in razni socialni razredi obeh anglosaških držav sc nc morejo sporazumeti. Te težave pa so ludi zunanjega značaja, kajti žc Anglija in Amerika nimata enakega stališča, še bolj pa sc križajo stališča Anglosasov in Rusov. Romunska obsodba napadov na Italijo "H ntareš ta/1«. itTjnurtn. f>«. Tnani romunski kipar prof. llnn je napisal za list »Porunca Vremti« topel članek v obrambo veliko umetnosti, kl jo zbrana v Italijanskih cerkvah In žigosa Angležu in Amerikance, kl s svojimi poganskimi bombami uničujejo to velikansko zakladnico umetniških del In vero samo. V teli cerkvah, zatrjuje prof. lian, kamor skozi Nemške ugotovitve po štirih letih vojne Berlin, 18. avg. Čez dva tedna bo četrla obletnica izbruha druge svetovne vojne. Ves nemški tisk je žc zifel objavljati preglede o znatnih vojaških, gospodarskih in političnih uspehih nemškega orožja v teh štirih lelih. Zanimivi so zaključki znanega časnikarja Henrika Fischerja. Po štirih letih vojne — pravi Fischer — moramo ugotoviti naslednje: 1, Vse naše meje niso le deloma, ampak v celoti zelo daleč od bojišč. Velikanski obrambni zid brani Evropo; na zahodu imamo mogočen atlantski zid, na jugu se bore nemški vojiki, na vzhodu naši vojaki vztrajajo in branijo črto, oddaljeno nad 1009 kilometrov od nemških meja; 2. evropska trdnjava ima dovolj de- lovnih sil, ki lahko preskrbljajo vojakom orožje za nadaljevanje vojne; 3. Evropa je v posesti Ukrajine :n ima več ko dovolj žita za kruh svojih narodov. Nevarnost lekote, kakor leta 1918 je torej odpravljena; 4. evropska trdnjava ima vse potrebne surovine, oziroma jih lahko izdeluje. Po zaslugi zmagovite obrambne vojne je vstala torej nova močna in neodvisna Evropa. Če hočejo sovražniki zmagati nad Nemčijo, ji morajo iztrgali vse postojanke, pridobljene v prvih dveh letih vojne. To pa je nemogoče, čeprav anglosaški propagandisti ponavljajo, da so bili podobni pregledi objavljeni tudi konec avgusta 1918, to je dva meseca pred porazom. (»Le Ultime Notizie.«) Poškodovane angleške ladje Madrid, 18. avg. as. Iz Algesirasa so je lfvedelo, da jo prispelo v Gibraltar mnogo trgovskih pomikov in nekaj lažjih cilinic vojne mornarice, ki so bile zadete verjetno pri nemškem napadu na angleško Indijsko spremljavo. Ladjo so pripeljale več mrtvih. Nov predsednik Paragvaja lliienns Alres, 10, nvg. ns. lz Assunclona poročajo, da je novoizvoljeni predsednik Paragvaja general Iginio Morinigo prevzel svoje posle. Razočarani časnikarji v Quebecku nuenos Alres, 18. avgusta, ns. V CJue-beeu se je zbralo 1,10 ameriških, angleških ln kanadskih časnikarjev, kl so vsi prav nejevoljni, ker so vsi politični pogovori zaviti v tolikšno tajnost, da. nc morejo dobiti prav nobenih novic o tem, kaj se na sestanku dogaja. Prav tako se pritožujejo nad pretirano strogostjo cenzure, kl skorajda preprečuje sleherno novinarsko delo. Roosevelt prispel v Quebeck nuenns Alres, 18. avg. as. Iz Quebccka poročajo, da je prispel tja predsednik Itoose-velt. Churchill ne gre v Moskvo 1.Izbirna, 18. uvgustu. No potrjujejo se poročila, da naj hi angleški ministrski predsednik Churchill po sestanku z Rooseveltom od potonil v Moskvo, čejirav nekntcrl se-vernoameriški listi na tem še vztrajajo, t Lo Ultime Notizio«) Švica zaplenili dva ameriška bombnika llern, 18. avg. as. Včeraj kinnlu popoldne jo bil alarm zaradi angleško-ameriškega letalskega napada nn nemško obalo Kon-stanškega jezera. — Nemška protiletnlska obritmhn jo pregnala dva ameriška štiri-motorniku na švicarsko ozemlje, kjer sta ju zasledovala dva švicarska lovca in ju prisilila k pristanku. Švicarsko oblasti so zaplenile oba ameriška štirimotornikn, posadki — vsako letalo jo imelo deset mož — pa stn bili internirani. Izredna vročina v Španiji Madrid, 18. avg. ns. Izredni vročinski val jc v mnogih krajih dosegel 42 stopinj v sonci, in jc povzročil mnogo požarov po gozdovih. Največji požar je bil v smrekovem gozdu Aleudin I)e Dco blizu Cnstello-nn delta Plana. Gozd je bil skoraj čisto uničen, požar pn so je videl daleč nnokrog. Napad na pariško okolico Pariz, 1osad-ke iščejo mrlvere v ruševinah. Protiletalsko topništvo je takoj začelo streljati in ie sestrelilo znatno število sovražnih letal. stoletja prihajajo t. neba duhovi prednikov, ki so ustvarili zgodovino naroda, iu kamor med verskimi obredi simbolično prihajajo tUdI sedaj, da bl oh p ali in oplemenitili življenje sinov, pa danes na Kooseveltov In Churchillov ukaz prihajajo angloam^rlško bombe. Na stolnice v lllniu Iu cerkvi! v Ii^li.lt padajo Iz letni, kl Jim zlobno pravijo »osvojevalcl , bombo In razstreliva, kl rušijo tisočletno umetniške spomenike In zakrivajo obup Churchilla, čigar Ideal Je zlato trle. Angleži In Amerikanci spuščajo to bombo z obupno voljo, da bl zmagali v vojni proti . zaledju. In sicer s strahovalnlinl sredstvi, z diplomatskimi grožnjami, 7. vsem, knr postave Imenujejo kršenje določil ln z vsem tistim, za kar se angleški politik v svoji zlobnosti lil farlzcj-stvu ogreva. Republikanci računajo na zmago nuenos Alres, 18. nvg. a«. Razna poročila iz \Ynshingtoiwi potrjujejo, ,ln jo republikanska stranka gotova zmage pri bodočih predsedniških volitvah. Ta stranka ne prikriva, da atlantska kurta nn predstavlja za Združene države nikake obveznosti in da sama po sebi nikdar ni imela niknko vrednosti. To stališče do atlantsko karto jo odobril direktorij. ki ga se*tnv-ljnjo člani kongresa in tn je odgovoren za republikanski politični program. Predsednik lega odbora,, član poslansko zbornice Dilter je odobril propagando washiiiglonskega poročevalska liradn ob drugj obletnici podpisa nttnntske karto in je mod drugim izjavil: Ncunuio je trditi, — knkor dela vlnd-na propaganda — da bo atlantska karta osvobodila svet strahu in pomanjkanju. lliienns Alres, 18. nvg. ns. \Vilkle jo mnenja, da bodo pri prihodnjih predsedniških volitvah skoraj gotovo zmagali republikanci. Izjavil je, dn bo kandidiral, čo bodo voditelji stranko sprejeli načela progresivne politike in načelo mednarodnega sodelovanja. Priprave v južni Angliji Stockholm, 18. avg. as. Londonski dopisnik lista »Svenska Dughlndcl piše, dn Izdajajo angleške oblasti ln angleška policija vedno strožje ukrepe, ki zabranjujejo Javnosti dostop v nekatere obalne pokrnjinn južne Anglije, kntere izpr.iznjujcjo. Mnogo ljudi je moralo nnglo zapustiti to kraje, katerih imena so v strogi tajnosti. Potniki, prihnjnjnči z vin kom na prepovedano točke, ne smejo Izstopiti. Obvezno delo na Madžarskem llndlnipešta, 17 nvg. ns. Odličen nkr.'p pripravljajo na Madžarskem, dn bodo vsi prisiljeni delati. Kdor ne dela. bo izgubil živilsko nukiiznieo Vsi lenuhi in polepuhl bodo morali delati na poljiii. Dolga rske oblasti sn v zasedeni Sla-ccdonljl razdelile 6000 hektarjev 7,em-Ue ubožnlm kmetom, kl niso Imeli nič svojega polja. Posvetitev bolnikov Marijinemu Srcu Na Rokovo nedeljo 22. avgusta NU nadpaatlr dr. GregorlJ Roiman J« poslal vsem bolnikom, kl ao t domači oskrbi. posebna vabila ra posvetitev bresmadet- nemu Marijinemu Srcu, kl jo bo opravil on z bolniki vred na Kokovo nedeljo, 22. a "gosta ob 4 popoldne v stolnici. Bolniki'bodo molili papeževo posvetllno molitev, kl Jo bodo dobili pri svojih iupnlh nradlh ali pa pred posvetitvijo v stolnici. Iz vabila dr. Gregorija Rožmana posnemamo sledeče: »Mir bodi tej hlSI la vsem, ki r ij prebivajo!« S tem pozdravom prestopi duhovnik prag bolnikove .obe In t tem pozdravom prlhajnm tudi jai k vam, dragi bratje in sestre ▼ Kristusu, kl vam je Previdnost boija naložila težak kril bolezni. Obiskat sem prišel vas, kl ste Pe moseo ali dva, že dve leti ali .ie več zaradi svoje oslabelosti In utrujenosti ali bolezni prikovani na bolniško posteljo, ksr vem, kako enolično vam teko dnevi in noči, le a to razliko, da je eden hujši od drugega. Zlasti noči brez spanja so vam dostikrat kot mala večnost. Človeško gledano, ste veliki — usmiljenja in sočutja vredni reveži, ker vas mučijo neznosne tolesne bolečine, duša pa tone ▼ bridkosti, zapuščenostl, pozabljennstl, brezdelni vsakdanjosti, tako da so dostikrat zdite v nadlego domačim ln samim sebi. Dog pa upošteva vaše trpljenje čisto drugače. V njegovih očeh imajo vaše lrtve vlaoko vrednost ln On jih npolteva, da m-radl njih vam la mnogim drugim naklanja svoje posebne milosti. Medtem ko ite vi prikovani na bolniške postelje. Je prlromala v naše mes' na-la Marija Pomagaj i BreslJ. Nad 25.811 po. bolnih vernikov, otrok, '-asle mladine, mol In lena Jo Je v spukornl procesiji spremilo na Rakovnik In nazaj v ljubljansko stolnico, kjer aedaj dan ia dnevom sprejema one, kl so tako .rečni, da Jo morejo zdravi obiskati. Medtem ko vas bolezen nI pustila z doma. so se po vseh ljubljanskih cerkvah posvetili Marijinemu brezmadožnemu Bron šolski otroci, dljaštro, očetje ln matero ln vse župnije po vsej škofiji. Lepi ln nepo- aabnl so bili ti »rlzart« tu pa al Mla iravea. Gotovo il lami silno lellte, da U pHIU k Njej, kl j* nala Mati ln Zdravja bolnikov, tudi vi. Zato bo v nedeljo, tt. avgusta ob 4 popoldne v bolnici pri Mariji Pomagaj posebna pobožnost sa bolnike, pri kateri bi se slovesno posvetili NJ ->n "-»u In se krotili Njenemu varstvo. C« sam nimate nikogar, kl bi vam puinagal v stolnico, pa sporočite svojemu g. župniku, kl vam hn po možnosti ie poskrbel človeka, da vas bo spremljal v stolnico ln srečno pripeljal nazaj na tU dom. Bog daj, da bi vam ta dan prlsljala Marija kot ožarjen angel i Oljske gore a kellhom tolažbe ln moči, da bi bil krit vaše bolezni blagoslov vam samim ln rešitev našemu trpečemu narodu.« t GregorlJ Roiman. Plavanje čet Rokavskl preliv. — Zanima Vaa, v kakšnem času je možno preplavati morsko ožino od Doverja do Calalsa. Knkor je znano, .o priredili čei Rokavskl preliv te več plavalnih tekem. Od Izidov omenjamo samo nokatere. Leta 1928. Je preplaval Ne-mee Vlrkfitter Rokavskl preliv (dolžina pro-ge znaša 31 km) v 12 arah in 42 min. Kmalu z« nJim je plaval le Francoz Mlchel, kl Je znižal čns že na 11 ur. Kakor povsod, tako so so lotile naporne naloge tudi nekatere Fant, na katero fakulteto boš krenil? Te dni muči marsikaterega dijaka, kl Je končal arednjo šolo, vprašanje, kam sedajt Oni, ki so končali nižjo arednjo šolo, premišljujejo o učiteljišču, sredujl tehniki ali trgovski ioli, abiturienlt se ozirajo po vseučilišču, oni pa, kl so padli, ali ki il drugih razlogov ne bodo nadaljevali a Itudi-Jnml, povprašujejo po primernih llužhah. Pravijo, da st« dva koraka v življenju pr»v posebno važna: kc (i izbiral poklic in ko .1 Izbiral zakonskega druga. Zdi se, da Izbira poklica pri nas ie ▼edno ni na zdravih temeljih. Mladeniči s« skoraj brez izjeme ozirajo po razumniškem ali »gosposkem« poklicu ln jim niti na misel ne pride, da bi bili lahko tudi kot obrtniki ljudstvu v prid, sebi pa v osebno srečo. Kljub temu, da je bilo uredništvo v bivši Jugoslaviji prav slabo plačano, je bilo vedno dovolj prosilcev za različne vrste državnih služb in alužbic. Zdi se, da je pri nas zakoreninjmn težnja za poklicem, ki ni nuvezan na telesno delo. Takole je zapisano v ljudskih dušah: pisarniško delo je gosposko, ročno pa je stvar ubogih kmetov la delavcev. Takšna miselnost Ima najbrž -oje ko-roniuo v družabnih razmerah preteklih stoletij. So pred sto leti so bili kmetje pod-ložniki, ki so morali opravljati grajski ali drugi gosposki tlako. To jo bila doba, ko so bili uslužbenci gosposke kolikor toliko zaščiteni, kmeta pa .o težil« mnogoter« bremena ln ncsvoboščlnc. V onih težkih razmerah so nastali strogo ločeni pojmi o gosposkem in kmečkem človeku, ln ta miselnost se drži srednjeevropskega človeka le dandanes. Vsekakor je prav, da mladina čira voč študira. NI u prav, da se po končanih itn-dijah ozira snmo pe uradniških ali po drugih razumniških službah. N«ši trgovini, pa obrti sploh, iu tudi kmetijstvu bi bilo samo v prid, če bi se mu posvetili kvalitetni izobraženci. O počitnicnh marsikje premiš- ljujejo, kam bi dali fanta, kam dekle, da bi se osposobila zs bodoče poklicno udej-stvovanje. Pri tej odločitvi želimo opozoriti na nova, bolj sodobna načela. Vsekakor je važno in glavno, kaj človeka veseli. Pri tem pa so je treba prepričati. ali si nI Izbral poklica pod vtisom zastarelih predsodkov pred »nižjim« stanom. Dalje je prav ugotovili, za kaj bo fant sposoben, v katerem poklicu bo lahko dal celega moža. Sposobnost jo navadno podedovana ln so kaže zlasti v onem poklicu, kl so ga opravljali predniki. Ce Je bil oče uspešen stavbenik, tedaj je verjetno, da bo lnhko gradil sin naprej na temeljih, kl jih je podedoval, pa na Izkušnjah, o katerih je slišal v družini »to ln sto pogovorov, ln končno na zanimanju, kl se mu je pri 'cm vzbudilo. Vsekakor je verjetno, da bo imel stavbeni1— ain več pogojev z« stavbarstvo in arhitekturo kot pa n. pr. sin profesorja ali sodnika. Pri Izbiri poklica ne gre zametavatl -m-hovuo dediščino, kl jo ima vsakdo že od doma. Rod, kl se hoče povzpetl t svoji stroki visoko, mora graditi n« izročilu. V svetu so nam znane družine slovitih obrtnikov, p« rodovi elavnih zdravnikov, umetnikov, znanstvenikov itd. Prav verjetno Je, dn so se povzpeli do vrhov človeške družbe prav zarn'1' tega, ker so gradili na podedovanem ln privzgojenem Izkustvu in zanimanju. Ko se odločamo za Izbiro poklica. Je treba premisliti tudi o bodoči ureditvi družbe, o bodoči potrebi zastopnikov tega ali onega .temi ln končno tudi o tem, ali smo rojeni z« ndejstvovanje, ki je namenjeno v prid človeštvu ne glede no osebno žrtev ! zmerni, modo zagorele polti pa prepuščajo (n. pr. duhovniški ali vzgojttoljskl poklto onim, kl ne tekmujejo. V letanju se eonči- Nall orjaki. — Knkor je mnno, Imamo med »lahkoatletl« tudi predstavniko težkega in močnega iportnrga tipa. To ao metalci železne krogle, pa diska ln kopja. Najboljše znamke med Slovenci ao dosegli naslednji: Milan Stppllnlk (SK Ilirija) Je postavil leta 1936. alovenskl rekord v metanju diska (42.76), Itlrl leta poznoje pa el je priboril tudi nad vse ugledno znamko v metanjn kladiva 54,64 m. Rekord v suvanja krogle je postavil Illrjan Hlnde leta 1939. i rezultatom 13.46 m. Najuspešnejši v metanju kopja (ne samo med Slovenci, temveč na Balkanu sploh) pa je bil pokojni Darko Mavsar (SK Planin«), Rekord je postavil leta 1940. z znamko 64.24 m, (L. A. — B. n. 8.) Do katerega leta ae Url prsni kolT — Takole pliete: »Zelo me zanima, do katerega leta je možno doseči povečanje obsega prsnega koža — n. pr. a plavanjem. Prod 2 leti ml je izmoril zdravnik 101 cm, zdaj pa merim samo ie 97 cm. Ali je le mogoče, da dosežem avojo maksimalno mero, p« da jo celo prekosim!« Iz Vašega pisma posnemam, da ate ehujšnll. Zmogljivost prsnega koša pa nI odvisno samo od obsega, temveč od njegove prožnosti in od kapacitete pljuč. V športu torej ni važno, koliko znal« obseg čez prs«, temveč koliko znaša razlika med vdihom in Izdihom. Trenutne spremembe, kl jih opažate, so v dnndannšnjlh časih splošen pojav. Zaradi odmerjene prehrane so splahnele podkožne obloge maSčohe, delno pa tudi milice same. — Glede vprašanja, aH je mof.no ■ plavnnjem povočatl obseg prsnega koža odgovarjam, dR je to prav lahko mogoče v letih telesnega dozorovanja, v omejenem obsegu pn tudi le pozneje. Kar korajžno plavajte, ln sicer n« dolge proge, obseg prsnega koš« p« merite zd«j prt polnem vdlhn, zdaj pri Izdihu. (A. M.) Pravilno sončenje. — Zanima vaa moja sodba o pravilnosti sončenj«. V iportu velja načelo: n« sonce, toda ne preveč! Zora-' di tega ao resni iportniki v sončenju smno sploh) ali pa »padamo v ono vrsto ljudi, kl ne pozna osebne .reče, če ne doseže ugodnih gmotnih pogojev za življenje. O problemih, ki smo jih za danes samo nakazali, bomo še spregovorili. mo samo spomladi ali v joseni, sicer pa svetujemo sončenje v zvozi s sprehodi, s kopanjem ali i igrami v prirodl. Poležavanje no soncu v dobi nnjhnjše polotne vročine smatrajo nekateri zdravniki za škodljivo. (Isti.) Pogreb dr. De Cecca Ljubljana, 18. avgusta. V torek popoldne so se .brali na Žalah itevilnl znanel ln prijatelji pokojnega iefa tl.kovnega urada pri Visokem komisarlatu, Kr. tiskovnega atašeja dr. Attllla de Cecca, da se poalednjič poslovijo od njega. Prišel je tudi Visoki komisar senator generul Moizo v spremstvo kabinetnega Iefa Bisie ln podprefekta Davida, številnih uradnikov Visokega komisarja in vsega uradništva Tiskovnega urada, Ekso. Visoki komisar je zastopal po brzojavnem sporočilu tudi Ekso. ministra za ljudsko kulturo. Navzoč je bil tudi zastopnik ljubljan. župana. Ob rakvl pok. dr. De Cecca so se zbrali tudi predstavniki gledališča, glasbenega življenja ln drugih kulturnih ustanov, kl so delovale pod pokojnikovim nadzorstvom, seveda so prišli po poslednje slovo vsi službe prost! novinarji ljubljanskih dnevnikov in časopisov. V Ljubljano Je prispel tudi pokojnikov brat dr. Lulgl Do Cecco, kl mu Je izrazil Ekso. Visoki komisar svoje iskreno, globoko »ožalje. Visoki komisar se je z nJim dalj časa rozgovarjal la «e zanimal za podrobnosti lz pokojnikovega tlvljenja. Ob 17 «o prenesli rakev a pokojnikovim truplom li kapolloe »v. Nikolaja, kl je bila vsa v okrasju ovetja lo vencev, pred mo- lilnico, kjer so trije oo. frančiškani oprovill predpisane cerkvene molitve. Po blagoslovitvi pokojnikovih telesnih ostankov ae je razvil izpred molilnlce do avtofurgona na bližnjem cestnem križišču dolg, Itevilen mrtvaški sprevod. Krsto ao po prihodu do omenjenega križišča položili v avtofurgon. Sledila je poslednja počastitev pokojnikovega spomina. Vrata avtofurgona ao ae zaprla. Pokojnikovo truplo so prepeljali na železniško postojo, kjer so ga položili v pripravljeni železniški voz za prevoz v rodno mesto. Številno spremstvo ob poslednjem (lo- vesu je pričalo o toplih simpatijah, kl si jih je pokojnik pridobil ob svojem bivanju In službovanju v Ljubljani. Naj počiva v miru v rodnom kraju! 0. Ludvik Dostal pol stoletja v Družbi Jezusovi Zadnja carica »7 0 Splošno zaslcpljenje Je bilo tako veliko, da so vsi odobra-H vali ta zločin, kljub str«šnlm okoliščinam, t katerih Je bil li- ■ vršen. Rasputlna so zvabili v past pod pretveso. da .e bo se-S stal z neko dražestno oboževalko. Past Je bila pripravljena v ■ plemiški palači. Mladi hišni gospodar Je ponudil gostu zastrup- 1 I Jenih slaičlc In ko .trup nI učinkoval, .o njegovi prijatelji (j pobili žrtev s samokresi... Vso to nI vzbujalo nikakega gnusa ■ ln obsojanja. Edina stvar, kl Je vzbudila obsojanje, je bila M caričina groza In zgražanje nad zločinom. a Carico Je ta umor resnično navdal i grozo. Dovolj amo ■ že pojasnili, kaj Je za njo pomenil Rasputin. Z njegovo smrtjo 1 Je zgubil« zadnje npanje na rclltev. »Zdaj bo vse propadlo. S Rusija In mil... »Nekaj dni Je le npala, da bodo Rasputlna. ■ kl je. Izginil, našli tlvega. Končno pa Je policija nUla njegovo ■ truplo v luknji v leda, kl Je te pokrival reko Nevo. Neverjetna S trdotlvost tega človeka Je bila taka, da Je kljub velikanski ■ množini strihnina, kl ga je zavili, kljub strelom In udarccm 2 s kladivom, kl so mu jih zsdall sovražniki, bil Se ilv, ko so ga ■ vrgli t vodo tn se Je z dcsnlco zagrabil za ledeno skorjo. T« H roka Je otrpnila . prsti strnjenimi tako, kakor Jih strnejo ■ pravoslavd, ko naredijo krit. N« carico Je vplivalo kakor bnl-J zam, ko Je zagledala Rasputinovo roko, kl se Je zdelo, da ■ hlngoslavlja. V tem Je videla doka«, da Jc ta človek bil aarc. 3 poslan od Boga In pravi svetnik. SI Pogreb se Je Izvršil ponoči. Prisostvovala Je obredn »amo ■ carska drutlna. Pokopali .o truplo v Carskojem eeln. na zem-i ljliču, kl Je bilo last gospe Vlrubove, kjer so pozneje name-5 ravall zgraditi cerkev. Medtem pa Je to postal kraj čeičcnja. ■ kamor ie hodila molit carica v drutbl gospe Vlrubove, kl JI Je ■ zdaj postala ie bolj draga, ker Je Imela v »ebl nekaj tisto £ svetosti, kl Jo Je prejela od Raspntlna... « Toda zdaj se Je te dvignil zastor za zadnje dejanje earske ■ talolgre. Umor Raspulin« Je bil samo predigra zadnjega na-m skoka na carsko vladavino, kl Je bila te tako slabotna, da Je ■ Pssputlnov umor ostal nekaznovan. jjj 7. Zlom. M Koma] Je earlea Izvedela za podrobnosti nmora In Imena ■ morilcev. Je začela misliti na kazen, čeprav »o atorllcl zanikali S vsako krivdo. Odredila Je, da morajo oblasti storiti vse, da ■ storilci nc zapustijo Petrograda, dokler se ne vrne car Iz ■ glavnega stana. Toda car Je ob svoj vrnitvi mogel ugotoviti 3 samo. d« Je nemogoč vsak sodni postopek. Javnost le bila tako H razdraicna, da bi spremenila vsak tak poskus v ikandal. Bilo 1 Je torej bolje, da se vsa zadev« zakrije. Nihče nI nadlegoval 5 niti Pnrlškevlča, niti zdravnika, kl Je pripravil strup. Car se ■ Je zadovoljil s tem, da Je povzel disciplinarne mere proti g mlademu velikemu kneza Dimitrija Pavlovlču ln prlncn Ju-5 supovii. Prvi, kl Je bil poročnik konjenice, Je bil odposlan nn B kavkankn bojišče. Jusupov pa, kl Se nI bil vojak, Jefdohll uk«z, 2 da se mora umakniti na svoje posestvo. Ta carjeva odredba g pn Je Izzvala slino ogorčenje, kakor da bi hll .torti največjo ■ krivico. Vsem sc Je zdelo neverjetno, d« Je car obsodil morilce. ■ D« Je hll mlad častnik, kl Je lenaril dom« In .e ndelcžll zlo-J[ čina, poslan na bojliče. ae Je vsem zdelo stralno kruto. Clanl ■ carske rodbine «o naslovili na carja prolnjo zn pomilostitev ■ mladega Dimitrija s besedami, kl bi bile primerne le tedaj, če Ji bi kak popolnoma nedolžen človek bil obsojen n« Izredno strogo d knzen. Car je na to prošnjo napisal: »Nikomur nI dovoljeno, n da bi lzvrill umor. Morda bi bil lahko le prlstaTlI, da Je lenske. O neki Ederlovl beremo, da je preplavala otino v dobrih 14 urah. V ostalem moram pripomniti, da nimam kaj več spoštovanja pred takimi in podobnimi Iport-nlml podvigi, zakaj pravšen plavalen Iport se konča ie a plavnnjem na 1500 m, kar pomeni najdaljšo olimpijsko progo, (S. K.) Ljubljančan o. Ludvik Dostal D. J., Je ain znanega, leta 1933. umrlega tapet* nika Karla Dostala In leta 1936. nmrle Marije r. Proseneo ter bratraneo msgr. Josip« Dostala, večletnega ravnatelja ikofij. pisarne, Lud vik st je rodil 10. avgusta 1877. leta v Ljubljani, na Sta rem trgu 16 Pozneje je Dostalova dru žlna najdlje stanovala na Sv. Petra o. 31 V družini je bilo osem otrok. Na vllji gimnaziji se je Lndvlk shajal a krščansko mislečimi sošolci, kl niso bili zadovoljni s tedanjim protlversklm duhom mnogih profesorjev. Osnovali eo leta 1892 93 »Katoliško lfgo«. Bili so v zvezi s pokoj nlm dr. Jan. Ev. Krekom, stolnim vikar Jem Andrejem Kalanom ln Sentpetersklm k«planom Valentinom Erženom, poznejšim superlorjem gg lazarlstov. Med prvimi člani lige so bili poleg Dostala: Brajo, Abrain, \Vatzl, Doljšak, Hubad, Cerne, O. Zupančič, Erjavec, Kocijan ln drogi. Domača zgodovina poroča, koliko sitnosti so ti fantje doživeli zaradi svojega značajnega odpora v loll, kjer so Jih profesorji zasmehovali ln preganjati. . Leta 1893. se Je ToBtal odločil za vstop v Družbo Jezusovo. Vse je zapustil ter od šel v noclat. Nekaj ligašev ga jo spremilo na Bled ln Višarje, prav v novlciat v St. Andraž v Lavantinskl dolini pa ga je spre mil tedanji stolni vikor Andrej Kolon. V Družlio Jezusovo Je vstopil Dostal 18. avgusta 1893. Po dveletnem covlclata ln dveletnem nadaljevanju humanističnih itudlj ter re torike v St. Andražu Je Študiral jubilant tri leta sholastično modroslovje v Požunu današnji Brntislavl. Nato je bil v velikem kolegiju v Travnika v Bosni eno leto prefekt in je itlrl leta do 1905 poučeval na ondntnt gimnaziji. Leta 1905. je odpotoval na Poljsko ter je bil v Krakovu po bogoslovnem študiju posvečen v mašnika 5. julija 1908. Jeseni 1909 je začel v St. Andražu tako Imenovano »tretje leto redovne preskušnje« Odondod je 1. 1910 odpotoval v Sarajevo. Tn je dve leti vriii službo redovnega snperiorja ln rektorja nadškofijskega bogoslovnega aemeniiča L. 1912 je hll imenovan za snperiorja novoustanovljenega »Hrvatskega misijona«. Vodil je Istočasno dve zagrebški akademski kongregacijl. Iz Zagreba ga je 1. novembra 1916 Previdnost poklicala v Travnik za rektorja kolegija In ravnatelja nadškofijske gimnazije. Costno, pa naporna in odgovorna štiriletna služba je zahteval* vse njegove moči, ln ko je v »emenISčn 1918 Izbruhnila med gojenci španska kuga, mu je veliko skrb zo mlnde bolnike živce oslabilo. — Od 1. 1920 do 1922 je predaval v Sarajeva v nadškofijskem bogoslovnem semenišču, nato po deset let delovni v Zagrebu kot voditelj . . . , j . j ■ ., , . , _ .. A.«_i „. „„ « akademske, duhovniške in meščanske kon-burjenl, je vlada Izdal« odlok da naj se Pre"ne. «"• P« » ■ KreKacije, kot sourednlk Života, pomočnik nadaljeva l zborovanj« po zasebnih hišah. Na eni teb tajnih.ej ■ « * hrvatskega Osrednjega kongrega- Je princ Lvov, kl Je bil predsednik »zemstev« In nekaj drnglh 5 predlagal vellkemn knezu Nikolaju v njihovem Imenti, da bi se g mmmm^mmmmtmmmmammm^mmmmmKa postavil na čelo nameravane revolucije na dvoru. Komaj se je ■ _ _ _ - _ rp » v * m | ■ ^-v r-» |—» » v ■ | jr Khatlsov vrnil v Tlflls, je stavil Vellkemn knezu ta predlog. ■ U I I I I l-< l\| I I J h A I J r( I \| I l\ Knez p« je prosil z« cn dan odlog«, d« vso stv«r premisli. Na- S I\ W I ^ * 1 * 1 1 vv w n i v * 1 V čudno, kako da m velikim knesom, kl (O bili vri vojaki, (dl n nečastna kazen to, da Je mlad častnik poslan na bojliče... ■ Toda tudi bres tega. Je carjeva opazka vzbudila novo ogorčenje. J Veliki knez Nikolaj Mlhajlovlč, kl je bil dolga leta ne- ■ Izčrpen vir čenč In klevet o vladavini In njenih predstavnikih, ■ Je zdaj postal sredliče opozicije, polne sovraštva, kl Je prodrla J tudi v najbolj odlične kroge. Velika kneglnJH Marija Pavlovna ■ Je te Izjavila francoskemu poslanika, da je bila pripravljena ■ staviti Be mu na razpolago kot Informatorka. Veliki knet NI- g kolaj Nlkolnjcvlč, blvll vrhovni poveljnik ruske vojske, zdaj ■ kavkaškl podkralj. Je tako slabo skrival svoje sovraštvo, da so ■ tisti, kl so pripravljali državni udar vedeli, da lahko računajo J nanj. Guc'kov piše v svojih spominih, kl amo jih te omenili In Q kl so bili objavljeni po njegovi smrti, da so vellkemn knezn ■ Nikolaju v decembru leta 1911 stavili predlog v tem smisla za- J stopnlkl zveze »zemstev«. V tem času Jo v Moskvi bil kongres »zmernih« članov zemstev. Ker so ti člani btll videti slino raz- cljskega sveta ln urednik Vjesnlka Marijinih kongregacija, a v novozgrajenem nadškofijskem malem semenišča tri leta kot duhovni voditelj Cisto novo poslanstvo ga Je doletelo lata 1932. Poljsko bogoslovno semenliče D. J. za unijatske duhovnike ▼ Dahnem »Seml-nariuin \Vschodnie« je potrebovalo profesorja za bogoslovje ln modroslovje. To službo je vrill dve leti. Nato Je ie dve leti v Sarajevu poučeval cerkveno govorništvo ln vodil kongregacijo gospodov. Po 43 letih, potem ko je deloval t let pri Poljakih in 29 let pri Hrvatih, se je o. Dostal 1936. za stolno vrnil med svoje rojake v Ljubljano. Tn vodi te 7 let Marijino kongregacijo gospodov in kongregacijo meščanov in je tretje leto duhovni voditelj ▼ Doma duhovnih vaj bivajočih bogoslovcev, O. Dostal je ▼ slovanskem (vetu zelo zaslužen ln ogleden Slovenec. Po svojem starem očetn je sicer pristen Hanak. Njegov stari oče je namreč priiel pred ko Bto leti lz moravske Hane v Ljubljano in se tn oženil; tako Je postala družina čisto slovenska. Hanaške narave, je o. Dostal mirno koleričen, globok in temeljit v svojem proučevanju, pri predavanju in v 6vojih govorih. Naš jubilant Je predvsem zaslužen ia svoj red. Družbo Jezusovo, kl jo linovsko toplo ljubi. Večletni saperlor, rektor in provincla! Je zanjo veliko delal, trpel ter svoje redovne tovarlie bodril k popolnosti, Zuto mu njegovi redovni sobratje i kg. kngregonisti in bogoslovcl iskreno čestitajo k njogovl redovni potstoletniol, teleS mu še mnogo srečnih let t svetem poklicu! Iz gospodarstva Razglas o zvišanju cen ta »ob« e pr#- notiščih in hotelih. Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je na podlagi odredbe z dne 3. mojo 1941, It. 291 In z dne 27. nprila 1943, St. &>5, na prošnjo prizadetih krogov določil: Cene za sobe vseh kategorij, določenih s 15 marcem 1941, Be zvišajo za 23 odstotkov. Za bivanje v sobi, kl traja več ko t dni, se novi pribltek 25 odstotkov spet odra-čuna. V veži gostlič In hotelov mora biti nabit cenik o cenah sob, potrjen po Visokem komlsarlatu. V sleherni sobi mora biti obelena tablica, koliko stane soba ln vse, kai je z njo v zvezi, potrjeno po Oddelku za tujski promet v Ljubljani. Pribltek za prevozne stroške premoga. Visoki komisariat jo dovolil trgovcem s kurivom v kritje prevoznih ln razklodnl-nih stroškov iz vagona na voz pri prodaji premoga v območju mesta Ljubljane zvišanje dosedanjega pribitko od 1 KO na 2.50 liro pri 100 kg. Dosedanjo prodajne cene zn promog na skladišču veletrgoven se zvišajo torej zo 0.70 liro pri 100 kg. Tn pribltek se ne sme računati pri neposredni dosta-vltvj premoga iz vngono na dom. Svetovno letino pšenice 1943 ceni severnoameriško kmetijsko ministrstvo nn 94.5 milijonov ton, t. j. 12.5% manj kot lansko leto. V teb Številkah niso obseženi podatki 7.11 Rusijo in Kitajsko. Zmanjšanje je predvsem zabeležiti pri ameriški žetvi, dočim je smatrati zn evropsko proizvodnjo pšenice, du je ostala na lanskoletni višini. slednji dan je sprejel Khatlsova v navzočnosti svoje lene In ■ generala Jnnuškevlča. Med razgovorom Je general dejal, da ■ Roman A aDOStolll fObSVCGV morda velikega kneza ne ho podpirala vojsko. Zadeva Je ostala S nvmuil « H|»w«i«wi»» neodločena. Ko pa »o se dva mcseca pozneje začeli t Moskvi ■ Zivljenjepisni romani so že dolgo vr-nemlrl, je veliki knez dal poklicati Khatlsova In mo dejal, d« ■ st0 let izredno vabljivi ter so za beroče sprejme predlog, kl mn g« je stavil v decembru. Toda bilo je g občinstvo zelo priljubljena literarna zvrst, ie prepozno. Dogodki so Sil te preko vsakega predvidevanja ln ■ človek vedno rad bere opise človeških zdaj nI bilo nobene vloge več, kl bi Jo mogel veliki knez pre- J| junakov v prijetni obliki, ali zgodbe, v vzeti... n katerih središču je zgodovinski človek. Tako pripoveduje Giic'kor. Po poročilih drnglh politikov, ■ Vprašanje je seveda, v koliko je ptsa-p« ao so prevratni organizatorji pogajali s nJim te mnogo prej. £ telj zadel podobo oblikovanega junaka: NI nain naloga, da bi to raziskovali. Omenili »mo to podrobnost ■ nekdo ga razumeva bol| v zunanjih ge-samo zato, da bi pokazali, koliko Jasnovidnosti Je bilo včasih ■ stah, drugi bolj v notranjem duhovnem v earlčlnem bolestnem nezaupanjn. Toda zdaj nista mogla niti J| smislu, ter podaja samo bistveni feno-ona niti car ustaviti dogodkov, kl (o se blliall ( bliskovito na- ■ men njegovega pojava; nekatero delo je gllco. ■ bolj znanstvenega značaja, drugo bolj Po smrti tistega, ▼ katerem Je videla edinega relltelj«, J lepoelovnega. Tako smo zadnje čase bra-Je earlea Imela samo le eno npanje, da bo Čuval njene drage Q ji v slovenskih prevodih življenjepisne ln ljubljeno domovino z nebes. Zaupala Je v lioljio bodočnost, ■ romane o Napoleonu, kraljici Viktoriji, kl Jo Jo tolikokrat obljubljal. Bila Je popolnoma osamljena g Foucheeju, Madame Skladovvski - Curie, sredi splošnega divjega sovraštva. Z vsemi silami Je vplivala gg Leninu, Brueghelu, Van Goghu. Raspusti-na carja, da bi nc odstavil notranjega ministra Prototopova, ■ nu itd., romana o državnikih, diktatorjih, proti kateremn Be Je vrgla opozicija s divjim besom. Carica vladarjih, slikarjih in zdravnikih i. t d. Je v nJem videla Rnsputlnovcga varovanca, človeka, kl Je ve- ■ Flamski pisatelj Wllhelm Hiinermann pa roval v svetost »božjega človeka«. Samo to JI Je zadoščalo, da ■ je zdaj dodal podrobni življenjepisni roje v nJem videla človeka, kl hI se mogel npretl sovražnim silam, g man o skromnem flamskem redovniku Nlnia pomena, d« hI podrobneje razpravljali o tem boju za- ■ rede Najsvetejših are, »očetu Damijanu«, radi Prototopova. Zdaj posamezne osebe, kl bi bile bolj ali * ki ge te zdaj v prevodu sestre Noter-manj sposobne, d« lil prevzele ministrsko odgovornost, niso Imele g damke Beate Jalenove izdala Ljudska več nlkakeg« pomen«, ker se Je vladavina te rnilla, Ce bi ■ knjigarna v zbirki literarno izbranih del hoteli podrobno oplsntl tn prop«d, lil morali proučiti poleg ■ »Naša knjiga«, zv. 21. Marsikdo se bo Gtic'kovlh Spomlnnv ie mnogo drugih listin, kar pa hI nas za- g morebiti vprašal: ali je tak redovnik vedlo predaleč. Omenjamo (amo to. dn čeprav nI napel načrt ■ »vpesnitve vreden predmet?« Toda ko za odstranitev carja, kl ga Je pripravil v septembru 1911 Guc'- J človek prebere to knjigo, spozna, kako kov z nekaterimi častniki, so si zarotniki od tistega trAintka g velik junak v moralnem, duhovpem 'n dalje prizadevali, da si pridobijo na svojo stran nekatere višje častnike, po katerih lil lahko računali n« vojsko, čeprav je B vojaštvo bilo ie dobro pripravljeno s pomočjo prevratne pro pagande. religioznem smislu ie lahko ta'.« «lromr>i = a misijonar na daljnih oceanskih havaj-■ skih otoč;ih, vreden svetniške časti in gotovo vreden tudi »vpesnitve« v^aj to- liko, kakor junaki krute brezsrčnosti, nadljudje nasilja in zgodovinskih premen ln oče Damijan de Veuster, kmet iz flamske vasi Tremelovo, je našel v Wilhclmu Hiinermannu, Flamcu, izvrstnega opisovalca, ki je znal napraviti iz posameznih podob njegovega življenja izredno tople, žive in napete literarne umetnine, zraven pa zajel v polnosti njegovega duha, ki je rastel iz (lemske zemlje, iz pobožnosti in vere ter misijonskega navdušenja za širjenje Kristusovega kraljestva pa tudi iz tega izvi-rajočo čudovito ljubezen do bližnjega, kateremu je žrtvoval svoje življenje. V treh delih je Hiinermann dojel in prikazal življenje očeta Damijana v sugestiv-nem slogu najodličnejših flamskih pisateljev, tako da te niti trenutek ne zapusti vtis, da bereš delo kakega Timmer-mannsa, Claesa, Strevuelsa itd. V popolnem soglasju življenjske radosti nad delom na flamski zemlji mu raste podoba kmečkega fanta, ki se pripravlja za kmeta, da bo oral flamsko zemljo, pa pride v šole, kjer doživlja boje z Valonci in se mu krepi narodni ponos, dokler ne doživi klica v samostan k misitonar.em redo Najsvetejših Src, ki ga je ustanovil Jožef Courdin v času francoske revolucije, ko so bili za duhovnike prav taki časi kot so sedaj Drugi del govori • njegovem duhovnem spopolnjevanju v samostanu ter njegovem šolanju, ko ie iz fratra prišel tik do posvečenja. Tedaj ga usoda vrže namesto brota v misiion ter se odpelje na Havajsko otočje, kjer postone misijonar ob vznožju vul-tnaov« 2}ao&*ie novice Koledar Četrtek, II. velikega srpana: .Tanea Buden, »poznavalce ln ustanovitelj reda: Lu-dovlk Tuluški, škof; Tekla, mučenica. Petek, 21. velikega srpana: Bernard, opat in ustanovitelj reda; Fllihsrt, opat; Maneclj, »poznavale« In ustanovitelj rcd.u Zgodovinski paberki 11 velikega srpana: UM. leta jo umrl v Gradcu Lndnvlk Onmplowlcz, socljolog In prijatelj Slovenoev' Bodli se jo 8. sušca MIR v Krakovu. Po dovršenih pravnih študfcjah jo stopil v «od-no prakso, deloval pa tudi publlctsttčn.o, posvetil so jo zlasti prinvno-tg«.' •••'- -komu itudiju. Na osnovi svojih znanstvenih raz-rrav jo prosil 1868. leUi za habilitacijo i* pravno zgodovino na jsurelonakl univerzi v Krakovu. Fakulteta mu.- Je pod vplivom dekana, kasnejšega avstrijskega finančnega ministra Dunajewskega predlagala habilitacijo is meničnega prmva, kar js pa odklonil. Vršil Je notarsko prakso tn delal pri raznih časopisih, pn so kmalu naveličal časnikarskega poska in so znova posvetil znanosti. Leta 1HS2. jo postni izredni profesor na univerzi v Gradcu, pet let kasneje redni, te v svojem hnhllitucijskem spisu » Kcfe und Staafc« pričenja G. razvijati svojo teorijo o dtružbl ln državi, ki jo je, kakor je tam velkrat povdnrjal, spočel po predavanjih svojega učitolja Pemo-liusa o strukturi rimtike družbe in jo deloma oblikoval pod vplivom svojega dunajskega učitolja Lorenza Stolna. Gumplovrioz je eden glnvnih utemeljiteljev naturalistično šole ln sociologije ln predstavnik plemen-sko-Uoretlčno struje. Kvoje Ideje črpa iz modernega nnravoslov.n, jih utemeljuje na materialistični filozofiji: monizmu, evolucio-nlsmu in determinizmu, moderna otnologlja pa mu 'nje snov za utamel jovonjo. Itnzvoj družbe mu jo prirodou proces boj plemen, etniških in socialnih skupin po splošnih zakonih prirodnlb proco:Mv; držav* mu jo politično organizacijsko sredstvo zn gospodarsko izkoriščanja prevladujočega razred« ljudstva po ostalih ljudskih skupinah, ki imajo stvarna nroizvajalna sredstva. Novi grobovi -f Na Vrhniki jto umrl gospod Illnko Leban, prokurist tvrdk» Kunstol in posestnik. Pokopali ga bodo, v četrtek, 1». avgusta, ob 4 popoldne na "domačem pokopališču. ■f V Ljubljani j« umrl gospod Franc Završnlk. Pokopali so.i*,a na pokopališču pri Bv. Križa. t V Ljubljani Je neizprosna smrt ugasnila življenje mali .1 (vt i e i Klopčavor. Pogreb bo v petek, 2tk avgust«, oh pol treh popoldne li kapele svt Krištof« nn Zalo. N«J ra.lr.lm sveti vrtfna luči žalujočim sorodnikom naše Iskreno*sožalje! izdajanje osebnih Izkaznic od Črke L do Ž za ob«,-eznlko so prične v ponedeljek, 23. t. m. ter Jih prosilci dobe v oni poslovalnici, tkjer so vložili prošnjo. Staro osebno izikaznlco mora vsakdo prinesti s seboj. Ploslovalnlce bodo za stranke poslovale le do 31. t. m., zato naj pa vsakdo poskrbi, da bo do tega dne gotovo prišel i»o novo Izkaznico, a obvezniki z začetnteaml priimka od A do K naj pa pridejo po izkaznice, če jih te niso dobili, do robote, 21. t. m., da proti koncu ne bo iirevellkega navala ln zamude. — Silen vihar, shrela In toča. Iz fit. Lovrenca n« Dolenjskem, 15. avgusta. Tudi pri nas smo Imeli 12. avgusta popoldne zopet hudo nevihto z grommm, bliskanjem, treska-njem in močnim nalivom. Med obilnim tre- D v • krasni leposlovni novosti „NAŠA K3SJIGA" H 0 n e r m.an n: OCE DAMIJAN Biografski roman. Ves. 55 Lir Salmi.nien; KATRINA Finski roman. Vezan 65 Lir Ljudska knjigarna - Pred Skofl.o St 5 11 1 1 skanjein jo treščilo v Klančarjev ko«|leo v Martinjl vasi. Ker je bil krit s slamo. Jo streha naenkrat zgorela ln tudi ostrošjo po večini. Btrušon vihar pa so Jo razdivjal in razkrival strehe, ruval drevje, posebno sadno, in podiral kozolce. V Gornjih Prapro-čah jo podrl on kozoloe, v Zubnl, kakor govorijo, 7, n« Potoku Mlvčev kozolec, v katerem jo bila pšontca v 7 oknih, dvu na Dolgi njivi. Voliko škodo Jo napravil vihar tudi na strehah, katere je rnzkrivnl in motal z njih opeko, doloma privzdignil tudi pločevino. Med slin'" viharjem In nnlivom pa je padala ponekod tudi toča, kakor v Marčjcm dolu, na Dolgi njivi ln posebno na Krtini, kjer se nnlbolj poznn. Padala je tudi drugod, pn med dežjem, zato so na pozna tako močno. l'nč pa pripovedujejo, dn ju pob ■■ od Gabra do Itadohove vasi. — ■ >-vljo tudi, du Jo ta toča ponekod še tisto uničita, kar je prvič, 27 julijn, ostalo. — Prof. dr. Karla I,tišlrky do nadaljnjega ne ordinirn. — Premog In drva pri tvrdkl »GORIVO«, Karlovška costa 8. Telefon št. 31-57. Lastnik Lojze Jernnčlč ml — Tečaji duhovnih vaj za duhovnike. Z« tečaj od 23. do 27. avgusta Je šo par most na razpolago; priglasijo ae lahko šo bližnji gospodje, ki lahko io dobljp odgovor, čo jo prostor. — Prvi tečaj v septembru (6,—10. septembra) bo posebno prlmereu z« ono gospode, ki niso nn praznik Mnlcga šmarna zaposlonl v dušnem pastirstvu. Prosimo pravočasnih prlglaaov. Ostalo glej Škofijski list št. 5, str. 31. — Vodstvo Doina duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskeg« 9. — Nova maš« v Cerknlef. Preteklo nedeljo smo Imeli v Corknlei novo mašo. V soboto popoldne smo sprejeli gospoda novomašnik« Ivnn« Kovana pred našo žup-no cerkvijo. Po prisrčnem pozdravu nam jo g. novomašnik dal v corkvl blagoslov. Naslednji dan, na praznik Marijinega vnebovzetja, p« je daroval slovesno prvo daritov. Dekleta so napletla vencev, tako da je bila cerkov zolo lopo okrašena. Ko jo prišel oh 10.30 g. novomašnik v spremstvu pred Marijin oltar, je stopil na prižnico g. Alojzij Tomo. V lepem govoru jo ljudstvu poknzal duhovnikovo voliko poslanstvo ln oblast, ki mu jo dana od Boga. Nato Jo sledila slovesna nova maša. Corknico ln rojstno vas g. novomnšnika so fantjo okrasili r. lepimi visokimi slavoloki. Slovrsnost novo mašo v Cerknici je bil« tako lop« in prisrčna, d« bo ostala Cerknici ln vsej okolici v najlep šom spominu. — Barometer počasi pada. V«! pojavi kažejo, da Je pričakovati v kratkem spremembe vremena, to naznačujejo tudi mnto-matičnometeorolofko napovedi, ki so bile zndn.il čas v listu objavljeno. Vročina še nt kdo ve kako odnehal«. Prav sedanji lepi dnovl so zolo ugodni z« košnjo otave. Kose zlasti po bnrjnnskih travnikih. Sadjo hitro dozoreva. Pridelki lopo uspevajo. V torek je bilo primorno vroče. Najvišja dnovn« temperatura +29 stopinj Celzija. Tako vročih dni v avgustu žo kmalu ni bilo kot letos. Oh tem času jo dnevna temperatura pričela že padstl. V sredo zjutraj temperaturni minimum +13.6" C. Rarometer jo padel n« 766.8 mm, « jo šo vodno nad normnlo. Kratko: barometer lahno pada, temperatura so dviga. V sredo zjutroj na Barju visoka megla. Drugače jasno. Ljudje poznajo v zvezi t. denarjem razne vraže, eoprnlje In iegne. Tskšno vr«žar»tvo zasledite po vseh zemeljskih celinah In Je toliko staro, kolikor Je star denar. O tem boste Izvedeli k«J več v prvi »Svetovi knjigi »D e n n r«, ki Jo Je napisni strokovnjak dr. VI. .Murko. V knjig! ho več sto zanimivih slik. Naročite se un »Svet« v Ljudski knjigarni! — Obveščamo vss cenjene stranke, da pralnica ln kem. čistilnica Šimenc, Kolodvorska ulica Ht. 8 in sprejemališčo pri »Slonu« od dno 23. t. m. do 28. avgusta no sprejema ln no oddaja perila ln oblek zaradi čiščenja obratnih prostorov. — Vozni red električne cestne železnice bo v četrtek, 19. t. m., tako spremenjen, da bodo zadnji redni tramvajski vozovi zvočer odhajali z Ajdovščine ob 19.30, zadnji izredni ob 20, nočni službeni pa oh 20.30. Od končnih postaj h0 odšel zadnji voz od Sv. Križa oh 20.17, lz Most tudi oh 20.47, z Rakovnika oh 20.48, z Viča ob 20.49 In od rc-mize ob 20.20, vsi do Ajdovščino, nato pa nazaj v remizo. Pripominjamo, da nočni Tretji del pa js posveten njegovemu delu — med gobavrfi na samotnem otoku Malokaj, ki je bil Spravi otok peklenskih muk, pa ga on s savojo neizmerno ljubeznijo v Kristusu spremeni vsaj — v vice. Tu so dramatični; spisi te strašne, najstrašnejše bolezni, pa tudi slavospevi največji sili v človeštvu: ljubezni do bližnjega, katere naidčloveški junak je ta skromni o. Damijan, ki umira daleč od domovine, ki jo jie tako ljubil, na gobavosti kot — svetovmi junak, kot eden narodnih flamsknh herojev, katerega truplo so prepeljali v Antverpen in ga pokopali v stolniici, na ulici pa mu postavili spomenik. Življenjepisne podobe so podane i ▼eliko sugestivno' silo, ki Hunermanna približuje po duliu in slogu omenjenim modernim klasikom flamskega knjižnega polja. Je to izrazito flamsko delo, polno veselega verskega pričevanja brez pri-derije in pesimizuna, brez obupa in pritoževanja: samo sonce je razlito čez to zemljo in te dušo, ki ne izgube svoje duhovni vedrosti! niti v daljnem misi-jonu, kjer jim pireži nasproti uboštvo, pomanjkanje, boj s pogani in pokrajino, pa ie celo z piiirodnimi nesrečami v vznožju vulkanov!. Da, vedrosti ne izgubi niti sredi globavcev, pravega dan-tejevskego pekla -ha svetu, niti tedaj, ko sam začuti to boftezen v sebi. Knjiga se prebere v dušku, pa bo zadovoljila vsakega, ki želi resnično katoliškega branja, pa tudi vsakiega, ki želi umetniškega čtiva, kajti >Oče Damijan« je delo, ki zajame človeka kot snov, pa tudi kot literarno delo dolbrega pisatelja in zato spada v revir »Naše knjige«. Uvodničar P- c. - c pravi, da ie s tem delom Hiinermann, ki je), napisal že več biogra- fij (n. pr. sv. Klemena Dvofaka) »prekosil samega sebe«. Mi pa smo lahko veseli, da je skromni junak katoliške ljubezni do bližnjega dobil svojega živ-ljenjepisca, ki se lahko meri z drugimi, pri nas v prevodih znanimi življenjepis-nimi romani. Pri tem se pa sprašujem, kdaj bodo dobili naši podobni junaki — Baraga ali Knoblehar — take literarne podobe? Poskusi so bili že storjeni Umek-Okiški, Lovrenčič o Mesarju), ta knjiga pa naj bi bodočim pisateljem bila lahko zgled kako nepresiljeno, resnično polno in literarno vredno sc da opisati tudi verski junak... Prevod je lep in nazoren. Pogrešamo le — kakšno podobo, vsaj zunanji lik tega apostola gobavcev. td. • Nova slovenska slovnica. Izšla ,1e nova slovenska slovnica za Italijane: »Grnmina-ticn della lingua slovona«. Spisat jo Je priznani strokovnjak in jezikosloveo prof. dr. I. Nemi. Prav za prav jo to druga izdaj* knjige, ki je izšla prod neka i leti. Po iz" kušnjah, ki si jih je v teh letih pridobil, jo g. profesor sodnj slovnico docela predelal. tnko dn lahko govorimo o »novi slovenski slovnici«. Italijanska kritika jo je sprejela zelo pohvalno. »Piccolo« piše: »V tom svojem novem, trudapolnem delu vodi prof. dr. Nemi učenca s spretno roko moža, ki ima široko didaktično izkušnje, od alfabeta proko nemstih težav, ki jih nudi slovenščina Ilnli.innu. polagoma do zapletenega ustroja sintetike. Niti ena izmed tistih navadnih slovnic, ki zaradi svojih Icž-koč in znrndl nakopičenih teoretičnih pra-v 1 učoncn preplašijo, ampak je slovnica, ki ga okornjži, da se loti učenja tujega |o-zika z veseljem na podlagi lahkih vaj in kratkih, dobro izbranih sestavkov tor si skoraj nevede korakom« pridobi potrebno znanje jezika. Ne primanjkuje tudi koristnih Izrekov in stavkov iz vsakdanjega živ. l.ienjn. Knjtgn deln čnst pisatelju In založništvu in io toplo priporočamo.« Slovnica stano 32 lir in se naroča v vseh večjih knjigaruali. službeni vosovi proti Mostam votljo samo do vojne bolnlšnloe, do Rakovnik« pa samo do mitnico na Dolenjski cesti zato, ker bi vozovi zaradi zaprtih zapornic morali čakaU tako dolgo, d« hI v mostu prispeli ielo po policijski url. Ker Je n« nočno službeno vozove prevelik naval, opominjamo potnike, naj se no zanašajo preveč na zadnje vozove tor naj so poslužujejo zanesljivih prejšnjih voz, kor b| drugače uprav« utegnila zadnje vozove ukiniti. — Železniškim npokojenrem se sporoča, d« laliko zopet prejmejo preuiog, in sicer Pod istimi pogoji kot lansko leto. Zato se naj zglaso z nabavnimi knjižicami za kurivo pri svojih edinlcah. — Živahnost na nepremičninskem trgu. Po zemljiški knjigi je poslal nepremičn. trg zadnji čas razmeroma živahen. Zemljiška knjiga zaznamuj« v prvi polovici tega meseca, kakor je bilo io objavljeno, mnogo več kupnih pogodb kot jih je tiilu lani v ci* lein avgustu. I.nnskl avgust je v zemljiški knjigi zaznamoval lo 13 kupnih pogodb za celokupno vrednost 159.734 lir. Mnogo živahnejši jo nato bil lanski september. Zanimivo je, da je lillo lansko Joson kupljenih 60 nepremičnin v iiieslu in delom« luili v okolici. Celotna kupna vrednost zn le nepremičnine je tunšstn nad 8.2 milijona lir Oit teli nepremičnin je lillo doslej prodanih 35 za vrednost 12 175.000 lir. Vrednost nckatorlin nepremičninam so jo v tom primoru dvignila za 500 in šo več odstotkov, — Nesreče n« deželi. Neznan voznik j« drvol skozi vas Zngradoo. Pod voz jo prišel na cesti igrajoči so fantek 3 letni Francek Poloučič. Bil je hudo povožen. Voznik Jo je udkuril in ga sedaj oblasti zasledujejo. Fantek jo dobil hude poškodbo po životu ter so gu pripeljati v ljubljansko bolnišnico. — V Bučni je pod voz padla 25 1etn« Angel« Perinotovn, zloiniln si je levo nogo in desno ključnico — V Dnhrunjiilt je konj brcnil v obraz 11 letnega poseslnikovegn sina Mihael« l.ovičnika. Krnv« pa je sunila v desno nogo 15 lotilo posestnikov« hčerko Ano 0'oriiotovo. — V Velikih I.nščah jo padel in si zlomil levo roko 8 letni posestnikov sin Fjance Žnidnršič. — Vrvenje na živilskem trgn. Ob prav lepem vremenu je bilo v sredo na živilskem trgu živahno vrvenja. Bilo jo naprodaj in nn Izbiro nn kupo stročjegn fižola najrazličnejših vrst. Lotos jo posebno dobro obrodil koks. dalje dolgi in debeli Imperator Iu sc drugo vrsto. Vedno več je n« trgu kumar. Tu ln tam taliko dobimo še lepe domače zelene paprike. Nu trgu so liill naprodaj tudi prvi koruzni »štoki«. Komad po 1 liro. Mnogo jn bilo naprodaj tudi domačih jabolk. tod« stnhejše vrsto Uvožena jabolka so bila hitro prodan«. — Učile se strojepisja! Novi eno-, dvo-In trimesečni strojepisni tečaji — dnevni In večerni — pričenjajo ta teden. --Desetprstna lična metoda. — Nnjvečja moderna stroje-pisnloa, raznovrstni pisalni stroji. — ličnimi zmerna. — Posebni stenografskl tečaji. — Priporočljivo tudi dljakoin-injnin. Podrobno informacijo daje in sprejemn prijave dnevno: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. — Pliis, Telil na pot, nov« vzgojn« knjiga zn delavsko doraščajočo mladino Je Izšla. Naroča ho v Mladinski založbi, l.jub-ljann. Stari trg 30. Naznanila 20. Prav ▼ tem ie že zaslišala in zagledala kočijo in v njej je sedel mladi grof. Bil je visok, bled in črn koder mu je še vedno padal na zamišljeno čelo. Silno žalosten je bil videti. RADIO. Četrtek, 1». avgust«: 7.30 Pesmi In nnpevi — 8 Napoved čns.i poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Nnpevi ln romance — 13 Napoved časa, poročiln v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstvu v slovenščini — 13.20 Prenos iz Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 14.11) Novo plošč« Cetrn — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čas«, poročiln v italijanščini — 17.15 Koncort radijskega orkeslra vodi dirigent I). M. flljanec, liilika glasim: lUlglio: liailo-vodno- ženske, predigra, Culottn: Nnpolitan-ske slike, suita, Bortkievič: Bakanal Iz orientalsko baletne silite »1001 noč«. Tantal: Ilio. valček, Kreuzhergor: Tičica v gozdu, Vidošlč: Planinski raj, fantazija. Gregorei Kranjskogorska koračnic« — l'J.30 Poročil« v slovenščini — 19.4} Orkestralno glnsbo vodi dirigent Oatlino — 20.;10 Nanoved čssa, poročila v ilalljnnščini — 20.50 Novo ploščo tenorista FerruccIJ« Tagliavinija — 21.15 Češko glasbo izvajajo pianistk« Ometi« Puliti Snntolinuido. violini*' Vittorio Emanuele in čelist Mnssimo Amfitlieatrof — 21.35 Orkester Cotra vodi dirigent B«rzizz« — 22.10 Orkester vodi dirigent Petraii« — 22.45— 23.30 Orkester vodi uiritfont Angelini; v odmoru (231 poročila v italijanščini. LEKARNE Nočno službo Imajo lekarne: dr. Piccoll, Blelweliova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cost« 62, iu mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta, Pofzveki nadškof o. Itafnel llodič jo praznoval v nedeljo, '^i. julija, ti« tomašniški jubilej. Slovesnost je bil« v frančiškanski cerkvi v Poiegi, kjer stalno živi nadškof llodlč. Dne I. avgusta je pa Imol ziulo mašo banj«lu!kl škof iru .losu Ca ril. Iz Srbije Obratne kuhinje pr| srbskih železniških ravnateljstvih. Srbska vlada Je na svoji z«dnji seji sprejela več sklopov za »bolj-šanje prehrane delavstva in nuincščenstva, zaposlenega v raznih državnih ustanovah in podjetjih. Med drugim jo dobil prometu! minister pooblastilo, da ustanovi pr| vseli železniških ravnnteljstvih obratne kuhinje, v katerih se bodo hranili predvsem želcz-ntčarski sloji, zaposloul v raznih bližnjih prometnih ustanovah. Industrija leleznih plugov v Srbiji. Pred sedanjo vojno Srbija ni razpolagala z nobenim industrijskim podjetjem, ki bi se lui-vilo izključno s Izdelavo železnih plugov, Vse poljedelske stroje Je v glnviicm uvažal« iz inozemstva preko svojih zadružnih organizacij. Pred dobrim letom se jo pa Srbija tudi nn tem področju postavita na lastne nogo ter je UKiu.ioviln v V al je v n novo industrijsko podjetje Vistad z delniško glavnico .'m milijonov dinarjev. Podjetje je pred kratkim poslalo na trg prvo serijo liiuu železnih plugov. Predno Jc Vistad prlfet Izdelovati železne pluge v seriji, jo izdelnl tri vrste železnih plugov, h kateiiml je delal poizkuse n« državnem posestvu Dotirlčevo. Pri poizkusih jo upošteval predvsem dej- ,fL KINO MATICA Odlična filmska komedij« nnjneverjet-nejšlh zapletljajev .. . Moderna glasba — Jnzz — ln četrt uro trajajoča modna revija I Klim za genski sveti »Išče sc postavno dekle« Llselotte von Qr*)r, Antonio Centa. PHEDSTAVB ob 16.30 ln 19. uril IEL KINO SLOGA >7-11 2rtov ljubezni, mnogi bridki In vosell pripetljaji tvorijo vsebino filma »Krema pozabe« Francoska produkcija. V glavni vlogi: Matirlc« Remy, Crlstlan Gdrard, Line Vlnla. PREDSTAVE ob 14., 1«. ln 18. uril ,EU KINO UNION "" Smešno is iabavnol Nsvsrjstns zmešnjavo * sakonskem življenju odličnevH olvllnos« letalca U oovaročlla reklama sa romaš Kdo poljublja Magdaleno T glavni vloglt Magd« Schnelder tal Albert M atteratock. PREDSTAVE ob 16.30 ln 18.30. uril stvo. d« mora biti plug lahek tn prlpr«ven z« domačo živinsko vprego. Poizkusi « l«k<> vrsto plugov io se dobro obne-li ter je nnln tvornlcn pričela takoj z izdelavo pIul-ov I« vrste na veliko. Doseduj jih je Izdelal« te 4iwni. Potreba po tete/nlh plugih v Srbiji, kjer jo bilo prej poljedelstvo š' na proecj pri in i 11 v ni stopnji je še dai.es Izrodr.o vr jiko. Po zailiijih statističnih podatkih je Imelo namreč v Srhij1 od 47H.13S kmetij fci-lozne ali polželpzne pluge samo še polovica ln to v glavnem srednji in velike kmetijo, manjše kmetije: 20.025 kmetij do 0.5 li«, 26.969 do 1 ha. 66.385 do . Iih in 176.STU dn 5 ha pa samo leseno. Po poročilih srbskega časopisi« ho Vlulad »ed«J pričel Izdelovati tudi železne brnn*». stroje zi. košnjo škropilnice z« sndno drevjo In vinograde ter ostale vrsto poljedelskih strojev ........********........................................ 45 letnica najdbe snovi, V Sudetih je mestece Jakimov, ki nima niti deset tisoč prebivalcev, pa vendarle slovi po vsem svetu. Pred 425. leti so tukaj kovali iz srebra tako cvanc ja-kimovske groše. Te novce so zaradi lepe izdelave in čistoče srebra prignali koj plačilno sredstvo. Torej je bilo mesto Jakimov znano že pred več sto leti, a njegovo ime se je proslavilo prav za prav šele pred 45. leti, tako da ga pozna ves svet. Ta znamenitost in slava traja šc dalje, saj se v zvezi z Jakimovim venomer govori o njegovem zavodu za prido-, bivanje radija. V tem mestecu je največje najdišče uranove rude, iz katere so pred 45. leti dobili'prvi radij, kovinsko snov, ki izžareva čudovite in zdravilne žarke. Lastnosti radija so vzbudile ve.li-kansko zanimanje učenjakov in zdravni-j kov vsega sveta, saj so prekašali ti učin-I ki tudi najbolj drzno pričakovanje. Tako | je postala ta češka sudetska pokrajina največje najdišče radija in je tako na prvem mestu glede te snovi v Evropi. Radij je odkrila — kot je znano — siavna znanstvenica Marija Curie, roj. Poljakinja Sklodovvska in pri tem je z njo 6o- ki je Tclikrga pomena za človeštvo deloval njen mož Francoz dr. Curie. Denarna vrednost pred 45. leti najdenega radija je rasla po tem, kakor se je večalo zanimanje za radij iz zdravstvenih ozirov. Leta 1902. je bil vreden en gram radija okrog 15.000 mark. L. 1914. pa že 800.000 mark in v prvi svetovni vojni je stal en gram radija ž.e milijon mark. A medtem so se naOe tudi druge dežele, kjer so bila najdišča radija in cena mu je začela paditi. Lota 1922. so plačevali za gram r*di|a okrog 500 000 zlatih mark, leta 1931. sc jc cena znižala na 2t0.000 zlatih inark. zdaj pa liane en gram radija 150.000 mark. » Izven Evrope «o največia najdišča v Belgijskem Kongu, dalje v Coloradu in Utahu v Združenih državah. Afriška najdišča so medtem že pobila ameriško konkurenco. V trgovini ne iščsjo običajno čistega radija, ampak pridejo v poštev le njegove spojine, kakor so: ra-diumklorid, radiumbromid in radiuntsul-fid. Radij uspešno uporabljajo r.a zdravljenje kožnih bolezni, najbolj fa se dandanes uporablja proti najhuiiemu sovražniku človeštva — proti raku. A M G O T Mogočo je pretirano, ko nekateri Američani godrnjajo znrndl »svetega Birokracija« ali uradnega »šinila« v Washingtonu, da je bilo namreč v dobi poldrugega leta vojno uvedenih več uradov, oblasti in odborov, ko v najboljših časih New Dcala, ki Jo bil brez dvoma Jako »udarjen« na listo plat, da jo venomer kaj uveljavljal in ustnnnv-ljal. Nn noben način pa ni pretirano, če pravimo, da so kratico, ki so jih v Wushlng-tonu iznašli za različne novo ustanove, napravile v glavah Američanov veliko zmedo. Da hi Američan poznnl vso te urade, Jo potreben prav izredon spomin; a da bi si zapomnil naravnost čnrovniške kratico zanje, si jo pa sploh nemogoče misliti. Kar tja vendn n so to kratico sestavljono iz 25 črk nliocedo ln sifor od AAA, kar pomeni Agri-cultural Adjustmont Admiuistrntion (Kmo-tijska uprava), p« do \VPB, to Je War Pro-duetion Bonrd (Urad za vojno proizvodnjo). Najhujšo zlo, ki ga more povzročiti ta umetnost, bi bila lo ta, da je nemogočo razvozlati njeno iznajdbo. A eden novejših primerov priča, da jo mogočo še knj hujšega. Clovok bi mislil, da tudi najbolj drzna domišljija no bi mogla iznajti tnk vrstni red črk, kot je v krntici AMGOT, in ki nnj bi imela tnk naraven, a hkrati tak nosrečen pomen. Ta beseda pomeni nnjprej vojaške oblasti, ki so jih Američoni uvedli zn uprnvljanjo zasedenih pokrnjln. AMGOT pomeni: Allled Milltary Government for Oecu-pled Terrltorjr« (Zavezniška vojaška vlada za zasedene pokrajine). Ob to novo čarov-nlško formulo so pa no lil nihče obregnil, čo h| ne bil neki jezikoslovec odkril, dn je ta beseda tudi v besednjaku turškega jezika. A tudi to no bi bilo nič takega, če ns bi pomenila tega, kar pač poinenl — n«mrcč konjsko figo (p« no samo to. ampak še nekaj drugoga, česar pa Po besedah tistega jezikosloven sploh ni inočj spraviti na papir) Ker zaradi tega no bo mogočo odpraviti no konjskih fig in tudi no turške hesode, si bodo v \Vashingtonu mogočo izmislili kako drugo kratico z« isto ustanovo ali pa drugačno Ima zanjo, ki kot kratica ne bo imela takega nespodobnega pomena. Ali pa «e nemara tam, na pristojnem mestu, tako brezbrižni, da pustijo, nnj laiojo Američani svoj AMGOT, Turki pa svojo konjsko figol Ljndsko štetje v portugalskih kolonijah V Lizboni, v avgustu. — Na podlagi ljudskega štetja v portugalskih kolonijah iz leta 1940 je v toh kolonijah, kakor je bilo šele zdaj objavljeno, 11 milijonov prebivalcev, in sicer: nn Kapvordskih otokih 18.100 ljudi: na Gvineji jo 351.000 dušj na S. Tomeju in Principu živi 00.000 ljudi; v Angoli 3,738.000; v Mozambiqueu 5,081.000; v Indiji 580.000; v Acnuu 375.000; nn Timosu pn 461.000. Več ko 9 milijonov vseh prebivalcev v vseh toh kolonijah je domačinov. Bolokofccv jo lo 81.900, od teh jc več ko 60 odstotkov moških. Ostanek 114 milijona pa sestoji iz mešancev. Vremenska napoved. II. avg. (četrtek)i večinoma jnsno in vroče, v popoldanskih urah možnost manjših krajevnih padavin. J«, avgust« (petek): vpnd močnega do-zovJh, nevihti lu plohe, nevarnost toče ln -niarja. Vinko Beličič »Očiščeno je pn vse tako,« se je začudil, »kakor za gospoda župnika.« »To je Tinino delo,« ie rekla mati in postavila večerjo preefenj. Nuto mu je sedla nasproti in se zagledala vanj s svojimi sivimi, ostarelimi očmi. Vprašanja po njegovem življenju, ki so se ji bila porodila v dolgih dnevih in nočnih razmišljanjih ter skrbeli, so tudi to pot ostalu neizgovorjena. Ko ga je videla, kako zamišljeno je, ko le opazila vi6oko čelo, rnlilo plešasto teme, njegove nežne, gladke roke, se ji je nenadno zasmilil. Sama ni vedela, odkod se je vzelo to čustvo. V njenem srcu se je prebudilo spoštovanje do sina... in obenem trdno prepričanje, da je ta njen otrok ne bo nikdar razočaral. Janko je dvignil obraz in se i pogledal z materjo. Nasmehnila sta se drug drugemu. i »Bledi ste, mama, kaj vam ie?« »Ne bom zmerom rdečn ko pri 'dvajsetih letih, kaj pn misliš! Ko boš M o v e 1 a | ti toliko prestal — no, ne želim, da bi kdaj toliko preživel. Ti boš imel lepo življenje... zaslužil gu boš, su.| se dosti trudiš —« »Pustite to, mama,« je rekel. »No, Tina, odpri kovčegl Tu iinaš ključek.« Stopil je k svetilki in razgrnil svetlo naglavno rulo, da se je zusvetlikuln v svojih svilenih vzorčkih. »Da boste na vuzein lepi, mamo!« Nato je odvil tenek bel papir, vzel škatlico in jo odprl. Potegnil je iz nje ovratno verižico z zlatim križcem. »To je zate, lina. Križec je bil blagoslovljen na Brezjah.« »Oh.« ga je pograjala mati, »nama kupuješ tukn darila, snm pn stradaš!« »Več sta vedve prestradali zame, kakor sem jaz ali pa bom kdaj za vaju,« je tiho odgovoril in stopil iz hiše. Ozrl se je kvišku. 7. zvezdami posute daljine neba so ga nuvdale s sladkim koprnenjem. Pogled mu je spla- val proti Svetemu Frančišku, daleč tj« čez... daleč proti Ljubljani. Mojca.., lahko noči Ti moja lepa, dobro ... Visoko nad hribi se je ulrniln zvezda in v dolgem svetlem loku ugasni lo v vsemi r ju. Slive so dehtele ko dnvno nekoč, pihljala je nočno sapa, urn v zvoniku je biln devet, J h n k u pa misli na bodočnost dolgo ni*o dale usnuti. IV Na veliko soboto, ko stn muti in sestra imeli s peko in drugimi kuhinjskimi pripravami dovolj dela, bi bil Janko najbolje storil, (iko bi ju pustil sami in kam odšel. A tudi on je imel svoj lepi velikonočni posel: burvu! je jajca in jih spreminjal v pisanke. Sukul se je okoli ognjišča, mešal barve, talil vosek, delal okraske, pisni voščilne besede in |x>d lonce t vrelo vodo nalagal drva. tako je bil zatopljen v svoje delo, da ni slišni, kako veselo pojo ščinkiivci nn sončnem vrtu, ktiko se od nekod oglaša rnglju in kako se čebele skrivnostno pomenkujejo ob nabiranju medu po cvetočem drevju. Slovesno so pričeli pritrkavati zvonovi pri Svetem Jakobu, novi železni zvonovi, komaj leto dan stari, medtem ko je na nekdanje bronaste živel v vaščnnih le še otožen spomin. Janko je pisanke zložil na krožnik in jih odnesel v sobo. "lam se je hladil' že novopečeni kruli, dišala je svotlorjuva kvn-nn potic«. Pri odprtem oknu je silila noter bela, dehtečn slivova veja. Tina je od blizu ogledovala Jankovo delo in se spogledala /. bratom. »Oho!« je vzkliknila. »Poglejte, mama, boste nekaj videli.« Mati in sestra' sta obračali rdeče, modre in zelene pisanke ter zlogo-vaje brali: Mojci za veliko noč 1924. Otavice voščijo Mojci vuzem 1924. Mojca in Janko 1924. Janko se je naslanjal na okno in se amehljal. »Nevesto imnš,« se je zavzela mati in bilo ji je nerodno. Bežen nasmeh ji je zasijal z obraza, nato pa so «e vse njene misli zbrule okoli ene same besede. Nevesta! Tina je zamišljeno držnln lik pred očmi zeleno pisanieo; od bogve kod ji je bila prišln v srce otožnost. »Rada bi poznala io Mojco,« jo I rekla mati in radovedno pogledala Janku. »Molite, du bi bilo v ponefleljek sonce, pu jo boste spoznali.« Nov človek je nenadno stopil v Petrušičevo trojico — enemu izmed njih drag, drugima dvemu pa —— — Kuj sta hoteli? Mi nista bili mogli vedeti, da bn Jnnko nekoč zapustil mater in sestro ter se pridružil ženi? Nista vedeli,