AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 17, 1939 LETO XLII. — VOL. XLII. Er1' vseh večjih mest v Zedinjenih državah ^ ev*io, da kongres dovoli milijone za relil župani so pripovedovali, da so mestni viri za relif popolnoma izč/pani in da so davki tako visoki, da novih davkov ljudje sploh ne bi odobrili. Edino upanje je še v zvezni vladi. Industrije, ki so že od decembra meseca obljubovale, da zopet pričnejo z delom, se doslej še niso zgenile. Pričakovalo se je, da bo do meseca aprila najmanj tri milijone WPA delavcev v privatnih" industrijah, kar se pa ni zgodilo. "Mi župani bolje vemo," je izjavil LaGuardia, "kakšen je položaji med narodom, "kot je pa to znano kongresu. To je vzrok, da zahtevama nadalnje milijone, sicer se mi župani ne vemo več kam obrniti." Smrtna kosa V sredo zjutraj je nagloma preminul na domu svojega brata rojak Filip Kordich. Star je bil 54 let in je stanoval na 20731 Goller Ave. Tu zapušča brata Johna in več sorodnikov. Rojen je bil v Ložu pri Starem trgu, kjer zapušča soprogo Karolino, hčer Ano in tri sestre, Frances, Antonija in Ludviga. Bil je v Ameriki 16 let in član društva Slovan št. 3 SDZ, društva Mir št. 142 SNPJ in društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb se vrši iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 452 E. 152nd St. v soboto popoldne ob 2. uri na Highland park pokopališče. Preostalim sorodnikom naše iskreno so-žalje! Lepe slike V nedeljo 19. marca se bodo kazale jako lepe slike v Slovenskem domu na Holmes Ave. Slike se kažejo pod pokroviteljstvom podružnice št. 10 S. ž. Z. Vzete so bile v Jugoslaviji tekom lanskega leta, ko je Slovenska ženska zveza priredila izlet. Začetek kazanja slik je ob 7:30 zvečer. Članice podružnice so prijazno vabljene kot tudi drugo občinstvo. Ta je bogat Kot naznanja zvezni kolektor davkov v Clevelandu imamo v našem mestu človeka, ki je plačal $1,000,000 dohodninskega davka, kar predstavlja 33 odstotkov njegovega čistega dohodka od lanskega leta. Kdo je plačal to lepo svoto, kolektor ni povedal. Bucarest, 16. mar. Vlada Ru tenske je danes ponudila Ruteni-jo romunski vladi, da jo inkorpo' rira v svojo državo. Rutenski ministerski predsednik se je podal v Romunijo, da naredi posebno pogodbo. S tem so hoteli Rutenci potegniti Madžare, ki so poslali že del svoje armade, da okupira Ruten-sko. Mnogo tisoč rednih čeških vojakov je prihitelo Rutencem na pomoč proti Madžarom, ki so bili poraženi na več krajih. Madžarska je poslala Ruteniji ultimatum, da se preda Madžarski, toda namesto tega je Ruten-ska odredila splošno mobilizacijo, nakar je ponudila državo Romunski, ki ima ob rutenski meji mnogo vojaštva. Praga, 16. marca. Adolf Hitler je daiies naznanil svetu, da je Nemčija okupirala češko, katero bo smatrala kot svoj protek-torat. Nemčija je to naredila na podlagi "lastne obrambe." Obenem je naznanil, da bosta Češka in Moravska tvorili dve provinci, ki bosta avtonomni, toda pod vrhovnim poveljstvom nemške vlade. Takoj po tem naznanilu je Hitler tudi objavil, da je prevzel Slovaško. Nemci na češkem in Morav-skem postanejo polnomočni nemški državljani, dočim bodo Slovaki in Čehi državljani protekto-rata. Tozadevno izjavo je preči-tal potom radia nemški minister za zunanje zadeve. Dosedaj je Hitler poslal že 200,000 svojih vojakov na Češko. Samo v Pragi jih je 30,000. Nemška tajna policija je v enem samem dnevu aretirala skoro 5,-000 vplivnih Čehov, ker so protestirali radi nemškega gospod* stva. Praga, 16. marca. Brez vsakih posebnih ceremonij in priprav je dospel včeraj nemški diktator Hitler v Prago ob 7. uri. Njemu je sledila divizija za divizijo od nemške armade. Čehi so bili popolnoma obupani. Nemški generali so že ustanovili svojo vlado na češkem. Pomagajo jim nemške civilne oblasti. Vse zgleda, da bodo Čehi zginili s površja. Nemci jih že sedaj smatrajo kot svojo kolonijo. Eno uro potem, ko je Hitler dospel v Prago je zaplopala na Hradčanih, nekdanjem kraljevem gradu in prestolici Masarika in Beneša, nemška zastava s kljukastim križem. Praga je zavita v turobno žalost. Hitler je naredil, česar se ni drznil niti bivši nemški železni kancler Bismarck, zasedel je češko, o kateri se je mislilo, da bo nje prebivalstvo raje umrlo kot bi se podalo tujcu. Po cestah ste lahko videli ostarele veterane-prostovoljce, ki so glasno jokali. Tekom svetovne vojne so se mnogo let borili za neodvisnost češke, ki je danes v par urah padla tujcu v naročje. Da je sramota še večja je dobil poveljstvo nad češko, Konrad Henlein, vodja Sudetskih Nemcev, ki je Nemcem prvi pokazal pot na Češko. Poveljstvo nad Moravsko je pa dobil Hitlerjev zastopnik na Dunaju. Takoj za vojaštvom iz Nemčije so dospeli močni oddelki nemške tajne policije, ki je že na delu in je tekom par ur po prihodu izvršila številno aretacij, General Sirovy, veteran iz svetovne vojne, je baje pobegnil iz češke. Hitler je dal zapreti vse češke meje. V past je vjetih tisoče nemških Židov, pa tudi Nemcev samih iz rajha, ki so svoječasno pobegnili iz Nemčije, ker se niso strinjali z nemško vlado. Budapest, 16. marca. Madžarske čete, ki so vkorakale v Rute-nijo, ki tvori vzhodni del nekdanje češke republike, so naletele na oster odpor od Rutencev samih in deloma od češkega vojaštva, ki se tam nahaja. Nastali so krvavi spopadi in število mrtvih tekom prvih spopadov še ni znano. Madžarska, ki je mislila, da bo z nekaj tisoči vojakov zasedla Rutensko, je bila prisiljena mobilizirati nadalnje divizije, da jih pošlje na Rutensko. Dasi se je češka vlada pred svojim padcem podala ogrskim zahtevam, pa so češke prostovoljne vojaške čete napadle Madžare, Zgodovina čehoslovaške republike Rojena je bila čehoslovaška republika 18. oktobra, 1918, ko se je dežela odcepila od Avstrije in proglasila svojo neodvisnost združptrifl T tudi Sj0Vald' ki 80 pa ž'e takoi v prvih letih združen a meh politične spopade s Čehi, kar je končno privedlo do usodepolnih posledic, 1 000 Zed !t'10Vwehrl0V?C repUblite je biI pok°jni Predsednik Zed. držav - Woodrow WiJson. Republika je bila potrjena kot samostojna država v Versailles«, kjer se je sklenil mir po svetovni t ,K0t država čehoslovaška sijajno napredovala, imela je 180,000 broječo armado v mirovnem času in 1,300 000 dobro' »vežbanih rezervistov. Njeno prebivalstvo je štelo skoro 16 -000,000 in sklenila je ugodne trgovske pogodbe s skoro vsemi državami sveta. Bila je prava demokratska država. Razpad ponosne republike je prišel, .ker je imela pod svojim okriljem približno 3,500,000 Nemcev, katere je republika dobil i z mirovno pogodbo. Ko je Hitler v Nemčiji postal mogočen, so se .udi sudetski Nemci naenkrat uprli in zahtevali, da se izločijo iz češke m priključijo Nemčiji. V oktobru in novembru mesecu je Nemčija prevzela sudetsko pokrajino, in tudi Poljaki ter Madžari so dobili pri tem svoj delež čehoslovaškega ozemlja. Dne 14. marca, letos, so Slovaki v čehoslovaški republiki ocl-glasovah. da postanejo država sama za sebe. To je bila voda na Hitlerjev mlin, ki je že drugi dan potem prikorakal v Prago, se polastil češke in razbil nekdanjo ponosno republiko zaeno z' ''neodvisno slovaško republiko." Danes ni češke niti Slovaške ko so silili v deželo, žal je le to, da je poljska republika prijazno sprejela ogrske vsiljivce. Ukrajinci v Rutenski so pod-minirali mnogo mostov in viaduktov, da preprečijo madžarski armadi nadalnji pohod. Poleg tega je zapadel sneg, ki je ponekod do šestf čevljev visok, kar zelo ovira napredovanje Madžarov. Berlin, 16. marca. Nastop Hitlerja na Češkem je začudil Nemce same. še pred dvema mesecema je Hitler govoril v Berlinu, da Nemčija ne želi nobenih Čehov pod svojo vlado. Danes je nepričakovano pogoltnil vso češko. Računa se, da Hitler ne bo miroval, pač pa bo šel naprej in planil najprvo nad Romunsko. Tam dobi Nemčija bogate zaloge žita in petroleja, kar nujno potrebuje. Kakšna usoda čaka Jugosla vi j o, ni znano. Francija je zmeiajia radi nastopa Hitlerja. Francoski poslanik v Berlinu ni ničesar vedel Kakšna bo bodoča usoda češke? London, 16. marca. Dočim ni ničesar gotovega, kaj namerava Hitler v bodoče ukreniti glede češke republike, pa je toliko gotovo, da bo tvorila Češka nekak "kulturni otok" v Nemčiji. Čehi se bodo morali podvreči istim postavam in odredbam kot Nemci / rajhu, toda vlada jim bo pusti-ia njih časopisje in njih šole z naročilom, da se morajo češki otroci učiti tudi nemškega jezika. Hitler je mnenja, kot pripoveduje oni, ki ga dobro poznajo, da ne more zatreti celega naroda v nekaj letih. Potrebno je polagoma privaditi Čehe, da se predajo Nemčiji, in začelo se bo pri mladini. Odpirajo lekarne Vodstva verižnih lekaren v Clevelandu, kjer so zaštrajkali uslužbenci štirih unij, ki pripa-cajo k A. F. of Labor, naznanjajo, da odprejo danes skoro vse svoje običajne trgovske prostore. Verižnih lekaren v Clevelandu je 117 in pred vsako je nastavljenih po šest piketov. Seja Starše mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. se opozarja, da se vrši redna mesečna seja v pondeljek 20. marca ob 7:30 zvečer. Seja članov zbora pa se vrši isti večer. Pričetek ob 6. uri. . Prošnja V našem uradu se zglasi Mr. John Krebelj, ki stanuje na 1183 E. 175th St. Imamo važno poročilo za njega. Za šolske bonde Naše stališče glede volitev za nove davke, ki se vršijo 22. marca v Clevelandu, je dobro znano. Mi smo proti zvišanim davkom, ki bodo nastali, ako se mestni vladi dovoli skoro $9,000,000 na-daljnih stroškov. Smo pa za načrt šolskega odbora; da se izda za $2,500,000 bondov, da se bo zgradilo nove šole in popravilo stare. Poleg potrebe šol je tudi dejstvo, da se radi šolskih bondov ne bodo zvišali davki niti za en cent. šolski odbor ima vzorno upravo, ki skrbi, da šolski stroški ne zvišujejo davkov posestnikom hiš v mestu. Poleg dejstva, da bodo ljudje dovolili $2,500,000 šolskemu odboru za nove šolske stavbe, pa moramo vzeti v pošte v tudi drugo dejstvo, da bo vlada Zed. držav v tem slučaju prispevala za šole v Clevelandu. Toplo priporočamo rojakom, da glasujejo za šolske bonde dne 22. marca. Na operacijo ' S Svetkovo ambulanco je bil odpeljan v St. Alexis bolnišnico John Jurkas, oče poznane Mrs. Jazbec iz 821 E. 222nd St. Podvreči se bo moral operaciji. Nahaja se v sobi št. 220. Želimo dobremu možu skoraj-šno popolno okrevanje. Ponesrečena ženska Policija je sinoči našla v bližini proge N. Y. C. železnice na Orange Ave. žensko, kateri sta bili odrezani obe nogi in ena roka. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer se nahaja v nezavestnem stanju. Prijateljstvo Francije in Anglije ničevo London, 16. marca. Mnogo časopisov je te dni napadlo angleško vlado, ki je mirovala, ko je diktator Hitler raztrgal zadnje ostanke češke republike. Ko je bil lansko leto narejen monakov-ski pakt in je Hitler odvzel sudetsko pokrajino čehoslovaški republiki, je Anglija izjavila, da bo v bodoče ščitila meje čehoslovaške republike, kakoršnje so ostale po zavzetju Sudetov. Anglija se sedaj niti zgenila ni, niti ni Francija, ki je zaveznica češke, storila sploh kakega koraka, in enako mirno je ostala tudi Rusija, ki je imela s češko vojaško zvezo. -o- Koristno predavanje , Danes, 17. marca, ob 8. uri zvečer bo velezanimivo predavanje o sedanjosti in bodočnosti Amerike. Prodavanje se vrši pod pokroviteljstvom Section 9, Regional Division 8141, Technocracy, Inc., in sicer v prostorih na 15408 Waterloo Road. Vstopnina je prosta. Vsi ste vabljeni. K sv. obhajilu članice društva Srca Marije (staro) in društva sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da se udeležijo spovedi v soboto in skup-' nega sv. obhajila v nedeljo 19.' marca pri sv. maši v cerkvi sv. Vida ob 8:30 zjutraj. Zbirališče ob 8:15 pred cerkvijo. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Mary Bol dan, 14200 Thames Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu. Paris, 16. marca. Za Francijo čehoslovaška republika ne obstoji več. Priključena je bila Nemčiji kot svoječasno Avstrija. Toda kako se je moglo to zgoditi, glede tega Francija ničesar ne ve. ............... Francoski minister za zunanje zadeve Bonnet sploh ni pričakoval enakega nastopa od strani Hitlerja. Od francoskega poslanika v Berlinu ni dobil nobenega poročila in tako je Francija popolnoma zmešana v političnem oziru. Francoski minister za zunanje zadeve je šele iz časopisov izvedel, kaj je Hitler naredil s Čeho-sl o vaško. Strmel je in izjavil napram prijateljem, da je neverjetno kaj se je zgodilo. Še par dni prej je francoski po-.slanik v Berlinu brzojavil francoski vladi, da od nemške vlade ni pričakovati ničesar novega. Hitler je zaposlen z reformami v Nemčiji sami. Francoski kot angleški poslanik sta se včeraj oglasila v uradu nemškega ministra za zunanje zadeve, katerega sta vprašala, kaj namerava nemška vlada glede bodočnosti čehoslovaške republike. Nemški zunanji minister je odgovoril, da je položaj v centralni Evropi popolnoma nemška zadeva, ki ne briga niti Francijo niti Anglijo. Oba poslanika sta odšla iz urada nemškega ministra z dolgimi nosovi. Francijo sedaj skrbi kaj bo na-, redila Italija. Francoska vlada je popolnoma zmešana in ministri se v parlamentu niti zagovarjati niso mogli. Neki poslanec je ironično predlagal naj Francija pošlje zahvalno pismo Hitlerju. štrajk lekarnarjev Štrajk uslužbencev v lekarnah, ki jih lastujejo verižniška podjetja v Clevelandu, se nadaljuje. Cleveland Federation of Labor je štrajk uradno odobrila. Sedaj so tudi vozniki, ki so dovažali blago v skladišča omenjenih ve-rižniških lekaren, napovedali štrajk proti lekarnam. Standard Drug, Marshall Drug in Weinberger Drug Co. so prizadete. Omenjene kompanije lastujejo v Clevelandu 117 lekarniških podjetij. štrajk se vrši, ker kompanije niso hotele podpisati novega kontrakta z uslužbenci. Na radio V soboto bosta peli na radio postaji Mollie in Margie Zgonc, 885 E. 232nd St., hčerki Mr. in Mrs. Louis Zgonca. Pieli bosta tekom White Music Co. programa ob 11:45 dopoldne na WHK radio postaji. Poslušajte, ker sta obe izvrstni pevki! Važna seja V petek 17. marca se vrši važna seja zastopnikov skupnih mladinskih pevskih zborov v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob 8. uri zvečer. — Tajnica. Duhovne vaje Letne duhovne vaje za moške se začnejo v nedeljo 19. marca, v prostorih " škofijske katedrale. Duhovne vaje so pod patronatom reda Kolumbovih vitezev. Duhovne vaje bo vodil Rev. Arthur P. McEvoy, O. P., ki je znan kot sloveč pridigar. Trajale bodo do 26. marca. Duhovne vaje se prično v nedeljo 19. marca ob 8. uri zvečer in se nadaljujejo vsak večer, razven v soboto 25. marca, ki je določena za spoved. Zaključijo se v nedeljo 26. marca pri sv. maši ob 9. uri zjutraj. Pri papežu Včeraj je bil v avdijenci pri papežu sprejet jugoslovanski poslanik v Rimu. Papež Pij je izja* vil napram poslaniku, da pričakuje, da bodo vladale iskrene razmere med Vatikanom in Jugoslavijo. Pogreb Martona Pogreb Georga Martona, katerega truplo se nahaja v mrtvaški kapeli A. Grdina in Sinovi se vrši v soboto zjutraj v cerkev sv. Pavla na 40. cesti ob 9. uri. Pevski zbor "Cvet" V petek večer 17. marca se vrši važna seja pevskega zbora "Cvet." Prftšeni so vsi, da so navzoči, ker je treba urediti več važnih zadev. — Blagajničarka. fwa "Carmen" nocoj v S.N.D. Hitler zaplenil Cehom 100 milijonov' E V n i -- ■Matj e marca bomo imeli v naselbini izredno priliko po- ■tero"0 naJbolJ znamenitih svetovnih oper, opero "Carmen," B^Pera nam Je za P°Pularno ceno preskrbela Cuyahoga Coun-1 ^av S s°delovanjem zveznega glasbenega projekta. ■N> t7° S° vst°Pnica lc enakim opernim predstavam od $1.00 ftliko'p avto P°t bo imel sleherni ljubitelj opere in petja sploh •liko 2l ;\Usati prvovrstno opero za popularno ceno — 35 centov. ■Njet€'],8a Vstopnina, ki vas upraviči v petek zvečer, da priso- operi "Carmen." ■Vka prjl nas še izredno veseli je dejstvo, da sodeluje kot operna B^n-J t predfetavi priljubljena naša pevka Mrs. Jeanette it^la ' po dosedanjih pevskih nastopih vse- Pfeo b0j P°kazati svoj izredni pevski talent. Gotovo vam bo še Rk (J v petek, ko bo nastopila v operi Carmen. Vstop- ri "Karmen" lahko dobite v trgovini Jos. Kalana ali I ili p^neta v S. N. Domu ali pri Mr. Perdanu na 185. cesti. B«k Ve.av. Prijazno vabimo naše rojake, da vporabijo priliko v ■ Pn-ov?1 in so navzoči pri operi "Carmen." Predstavljana bo ■P* jo -t*1 močeh, poleg tega pa je vstopnina tako malenkost-mht v ' r° sleherni premore. Začetek opere je točno ob 8:15 ■ Kot P6tek 17- marca. B^ik^tv0 Je °Pera "Carmen" najslavnejše delo francoskega Rtu in predstavljajo dejanja življenje v španskem Bpju i. • v raznih ciganskih skrivališčih v pirejenskem so se vršili letos zadnji dogodki španske civilne vojne. ■f^hih -- ■N V v-1?' 16- marca- Da ■o ii1']eČjih mestih, kjer po-LUstr*Je> ne pričakujete **o boljših časov, do-Mi nad Zahteva, da kongres Bfej ••'e milijone za relif. !NkiV0Spel v Washington BNse(1 ZUpan LaGuardia, ki Hpv, zveze ameriških ■pice, k?02oril je na resne ■jO d0l,} znajo nastati, ako K WT?enarja PriPravlje-Bk "A dela in relifne Ip^m ; mm toeJe Prišlo v Washing-BfNav .Cej' županov izzapad- Kfet in L- if ^ČM 0n&resmani so v H' PoWnje slišali' da je eko" ■IHq,.)2^ v zapadnih drža-m. lab kot V vzhodnih dr- I ^ m nCUrJe V B, ^higanu Hv^ttp A*. Ej ' kak h"' 16- marca- WkSIcj ga ne pomnijo IlS1 i°ren'>e8a dela drŽave fH ^ Povzročil, da je ob-■Nj^ih zametih stotine |p0če v ln da je tudi vlakom K ^f]^ mu je umrla mati ■Jv^i p stara 76 let. Umrla ■4il50vini°(lcerkev pri Ložu. H ^f J^Puča sina Mati-tr; r.ančiško, v Cleve-PvHoui Jm°ve, Frank, An-°
  • da se udeleži- m% \,litve za p°ko>ino Cera/> 5810 jri ' v So'.' danes zvečer po I ^ ob 10- uri Pa 1 Ž1J° Pogreba. Izredna seja Zelo važna izredna seja podružnice št. 14 SŽZ se vrši v soboto job sedmih zvečer v Društvenem) lomu na Recher Ave. Pridite1 gotovo vse članice! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER >117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published daUyj^cept Sundays and Holidays___ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 63, Fri., March 17, 1939 Novi papež poznavalec razmer Devet let se je kardinal Pacelli mudil v vatikanski palači, predno je bil izvoljen vrhovnim glavarjem katoličanov. Kot papežev državni tajnik je dobil globok vpogled v vse svetovne razmere, in ker ima nenavadno bister razum, zna te razmere tudi pravilno soditi in značajno nastopati. Zato pa smrt papeža Pija XI. ni povzročila nobenih težav v vodstvu katoliške Cerkve, kajti Pij XII. je najboljši naslednik svojega predhodnika. Novi papež je tako vajen uradovanja, da se še sedaj ni preselil v pravo papeževe stanovanje v vatikanski palači. To uradno stanovanje papežev se nahaja, v najvišjem nadstropju, a papež Pij XII. je še vedno v spodnjem nadstropju, v prostorih, ki so sicer določeni za papeževega državnega tajnika. Zdi se, kot da se skoro ne more ločiti od svojega priljubljenega posla, katerega je vodil dolga leta s tako veščo roko in obilnim razumom. Novi papež vodi prav skromno življenje, skoro enako kot prej, ko je bil še državni tajnik, razven da popoldne ne gre več v mestni park na surehod s svojim tajnikom. Kot papež je še vedno nekak "jetnik" v Vatikanu. Poslužuje se namesto mestnega parka vatikanski^ vrtov za sprehode. Zanimivo je znati, da papež vstaja vsako jutro ob štirih zjutraj in se sam obrije z električno britvijo, katero je kupil, ko se je mudil v Zedinjenih državah. Ob 6. ima sv. mašo, potem skodelico mleka, kos kruha, nakar se poda na dnevno delo. Priprosto življenje in delovanje za. moža, ki je verski glavar 350,000,000 vernikov sveta. Ob 10. uri dopoldne ima posvetovanje s kardinali, do-čim čaka sprejem še mnogo škofov, ki prihajajo iz vseh delov sveta za avdijenco k papežu. Ob 2. popoldne povžije borno kosilo. Pri mizi je sam, le streže mu neki frančiškan. Po obedu gre na sprehod, kar ga vzame dnevno dve uri. Tekom sprehoda čita iz brevirja ali se pa s svojim spremljevalcem pogovarja o dnevnih dogodkih. Ob 8. zvečer je večerja, nakar se poda v knjižnico, kjer študira še dobri dve uri. In to se dogaja od dneva do dneva. Tozadevno je en dan podoben drugemu. Toda kdor nosi toliko odgovornosti kot Pij XII. mu gotovo ne postajajo dnevi monotoni. Predvsem ima papež v mislih zadevo nacijske Nemčije, kako bi tam za katoličane priboril boljši položaj, več svobode in katoliški Cerkvi več ugleda. Tozadevno ima Pij XII. sicer že gotove svoje n.ičrte, toda bo postopal jako previdno, ker vsaj v začetku ne želi, da bi nastala kje nevolja. Njegov izredni zaupnik v Nemčiji dnevno poroča papežu o tekočih uradnih in neuradnih dogodkih v Nemčiji, tako da je Pij XII. tozadevno izvrstno poučen. Drugi važni posli bedo pozvali pozornost papeža na dogodke v Italiji. Tudi tam je Mussolini razkopal precej točk pogodbe med Vatikanom in laško vlado, zlasti ko je odtegnil mladino duhovni kontroli in jo popolnoma "podržavil," dasi je to v nasprotju s pogodbo ki jo je Mussolini podpisal. Italija pa bo vzbudila še na drugem koncu vso pozornost novega papeža. Mussolini bo v kratkem zopet prišel na dan s svojimi zahtevami napram Franciji. Pij XII. nikakor ne namerava niti najmanj razžaliti Francije, s katero je sveta Stolica danes v najboljših stikih. Zato pa bo tozadevno potrebno mnogo previdnosti in diplomatske izurjenosti, da se ne bo izkoriščalo stališče papeža v umazane namene gotovih politikarjev. Novi papež bo posvetil svojo pozornost tudi gibanju, ki je staro že več let, in to je, da se Anglija vrne v katoliško Cerkev. To je zadeva silne važnosti. Možnost je dana, da se kaj enakega zgodi, in če je bit kateri izmed cerkvenih glavarjev sposoben to uresničiti je gotovo papež Pij XII. Predvserrf pa bo novi papež Pij — papež miru. Že takoj drugi dan po ustoličenju je izjavil, da bo vse njegovo delovanje posvečeno miru med narodi. Gotovo vsij pravi prijatelji ljudi na svetu želijo, da se v tem oziru izpolnejo vse papeževe želje. Kaj pravile! V tej koloni smo nekoč zapisali, da ne bo nič čudnega, če se nekoč združita Rusija in Nemčija, da si podasta roko Stalin in Hitler. In oni dan je ruski Stalin Grozni javno povedal, da med Nemčijo in Rusijo ne obstoja nobeno sovraštvo, ampak da so le druge sila, ki skušajo naščuvati Nemce in Ruse v vojno, če je Stalin to govoril iz strahu pred Nemci, ali se pa res kaj plete med Stalinom in Hitlerjem, to bo pa pokazala bodočnost. • • • Nek naš naročnik svetuje,* naj bi na 22. marca raje volili za nabavo stroja, ki bi izdeloval denar, kot pa za nove davke. Bi bilo res bolj pripravno. J3og ve, če bi šlo takrat kaj več ljudi na volišče, kot jili bo šlo zdaj, ko se bo odločevalo, če nam bodo politikarji pobrali iz žepov debele milijone, čudno je, kako so nekateri ljudje brezbrižni, čeprav se nas brije, češe in striže pa brez brivnega orodja. Ali je treba cerkev sv. Lovrenca res dogotoviti? Taki pogovori se sedaj pogosto slišijo med rojaki v New-burgu. Seveda! Začeto delo je treba na vsak način dogotoviti. Vzemimo zgled. Nek /rojak je šel h krojaču in si naročil obleko. Krojač mu naredi samo hlače in pravji: "Obleko 'že imaf" Relsi, hlače so del obleke, cela obleka pa ni. Tako je tudi z našo cerkvijo. Cerkev je bila začeta, dogo-tovljena pa ni. Združimo se vsi farani in začeto delo mora biti dogotcvljeno. Vsako, še tako težko delo smo zmogli in tudi to bomo. Meni se zdi, da je prav priporočljivo nabaviti si kuverte in kadar moremo, si utrgamo kak dolar, pa ga denemo v kuverto, na koncu leta bo pa le nekaj zapisanega. Res so težki časi za obstanek. Še državno delo je bilo marsikateremu odvzeto. So pa drugi, ki zmorejo vsaj nekaj. Kdor pa res ne more, ga pa tudi nihče ne bo iz cerkve pognal. Le podirati ne ali se jeziti čez cerkvene odbornike ali duhovnike, če ne moreš sedaj dati prav nič, boš pa prihodnjič; dobro voljo pa lahko ohraniš. Vsi skupaj primimo in držimo, pa bomo gotovo izpeljali do vrha strmega klanca. Porabimo vsako priliko, kjer se kaj dobi. < Tako bo tudi v nedeljo 19. marca vprizorjena lepa igra 'župnik iz cvetočega vinograda" v korist nove cerkve. Pridite prav vsi farani, stari in mladi. Videli in slišali boste nekaj zelo lepega. Igralci so od Svetovidske-ga odra. Z malenkostno vsoto 35c boste pomagali cerkvi in sami bosta imeli lep.^.n^o^kben večer. Igra je pod avspico društvja Najsv. Imena. Kdor bi pa od članov tega društva v resnici ne mogel priti, to je, da nima 35c, pa naj se zglasi pri meni in bo dobil vstopnico, katero bo plačal enkrat pozneje. želja odbora je, da so vsi člani društva Najsv. Imena navzoči. Kaj pa članice društva Sv. Reš. Telesa? Mi moški radi pridemo na vaše prireditve, gotovo boste tudi ve na naši častno zastopane. Le pridite vse. Zdravi! J. Resnik Žalostna slika iz Notranjske Iz Girarda Prav lepo se zahvaljujemo Ameriški Domovini, ki se je toliko potrudila in nas podučila zaradi naših narodnih domov, v katerih imamo svoje klube, da smo se vedeli o pravem času in kam obrniti glede nameravane ogrožane predloge, ki bi bila v našo veliko škodo. Dalje sporočam, da je bilo v Zarji napačno poročano, da se bodo kazale slike v Warren, O. Pravilno je, da se bodo slike kazale v Slovenskem domu v Gi-rard, O. in sicer v nedeljo popoldne 19. marca, točno ob dveh popoldne. Prav vljudno so vabljene vse članice Slovenske ženske zveze in vsi oni, ki bi jih zanimalo videti lepe slike iz stare domovine, ki so bile povzete ob priliki izleta SžZ lansko leto. Torej pridite gledat slike vsi, ob blizu in daleč. Mary Gabrovšek, tajnica Gosp. kluba --o- —Št. Vid pri Vipavi. Tukajšnji "Dopolavoro," katerega je vodil bivši čevljar Jožef Mohorčič, je oblast ukinila. —Ponesrečila se je 74 letna žena Frančiška Fabčič iz Orehovce. Pri napajanju živine ji je noga zdrsnila in je padla na tla s tako silo, da si je zlomila levo roko. Imela je strašne bolečine, ddkler ji vil-pavski g. zdravnik ni nudil prve pomoči. Ker je žena, čeravno priletna, še vedno močna in zdrava upamo, da bo okrevala. Naše obmejno prebivalstvo se je že od nekdaj vdajalo tihotapstvu, tej tako nalezljivi bolezni. Toda dandanes ob meji naše doline nič več ne cvete tisto tihotapstvo, ki je prinašalo denar, da so si reševali zadolžene kmetije, da so si mnogi postavili streho nad glavo in da si je marsikatero dekle prihranilo veliko doto. V tihotapcih ljudje ne vidijo nekaj, kar je zaničeyanja vredno, ampak jim je tihotapec pomenil utelešenje pravega poguma in predrznosti. Toda vzroki za to, da so se naši ljudje, odkar pomnimo, vdajali temu nevarnemu poslu, so bili v naši revščini. Ta vzrok je postal močan zlasti po svetovni vojni, ko je Slovenija dobila na treh krajih države mejo, ki jo pred svetovno vojno ni imela. V času krize so bili prizadeti predvsem obmejni predeli v Sloveniji. Zato ni čuda, če so se ljudje posebno po Notranjskem poprijeli tihotapstva, ko je usahnil redni zaslužek. Tudi je res, da je tihotapstvo v marsikateri obmejni vasi bilo edini vir zaslužka. Tihotapstvo je ne samo navadno kruhoborstvo, marveč je kljub modernim časom ohranilo vso tisto zanimivost in romantiko, skrivnost in nevarnost. Ni še dolgo tega, ko so med nas prihajale vesti o raznih spopadih med tihotapci in graničar-ji, o pobojih med njimi in tujimi stražniki. Vendar pa dandanašnji ne moremo več govoriti o takem tihotapstvu. Tihotapstvo, ki je včasih prinašalo bel kruh, se je spremenilo in prinaša večini tihotapcev le trd črn in krvavo prislužen kruh. Le tu pa tam se še dobi kdo, ki ponese čez mejo tako blago, ki je v Italiji in pri nas prepovedano in zato zelo drago, če pa pogledamo dandanašnje'' kontrobanterje," bomio videli, da povečini prenašajo tako blago, ki ga dovoljujejo naše in tuje oblasti. Seveda se od časa do časa napolnijo tudi vsi tisti tajinstveni žepi na notranji strani ženskih oblek, cla marsikatera tihotapiva izgleda dvomljivo re-jena. Pri vsakem delu je tudi zanimivo vprašanje plačila, kolik in kakšen je zaslužek tistih, ki zapuščajo tople domove in gredo čez mejo, obloženi z nahrbtniki in košarami, v katerih je meso, moka, fižol ali jajca. Če gre vse po sreči in je kupčija dobra, potem se bo njihov zaslužek sukal okrog 15 do 20 din. Toda kdor toliko zasluži, je lahko srečen. Če pa pomislimo, s kolikimi nevarnostmi je združena ta obmejna trgovina, pridemo do zaključka, da je ta denar res krvavo prislužen. Zato bi bilo potrebno dati obmejnemu prebivalstvu priliko, da si bo na bolj netvegan način služilo vsakdanji kruh. Tudi ta stan je bil v naši dolini včasih bolj spoštovan. Ni še tako dolgo od tega, ko se je v hišah, kjer je bil furman doma, kadilo iz polnih skled. Sedaj pa živina poležava po hlevih in čaka dan, ko jo bo gospodar pognal iz hleva tja do Loža in Čabra, prevažat les na Rakek. "Furmani" posedajo ob pečeh ter se pogovarjajo o časih, ko so šli na "froht" in zaslužili dnevno po 100 ali še celo več dinarjev. In lesa je bilo, da bi lahko dnevno naložil 10 voz, če bi jih le imel. Veseli so bili furmani, zadovoljno vse prebivalstvo naše doline. Danes je slika našega furman-stva popolnoma drugačna. Sicer se je v zadnjem času lesna trgovina z Italijo poživila, toda takoj so se pojavili nevarni konkuren-tje — tovorni avtomobili. Začeli so prevažati les in vozniki so se spet morali vsesti v zapeček.. . . Take je sedaj na progi Lož-Ra-kek. Včasih so nekaj zaslužili, vozniki, ko so z Rakeka prevažali trgovsko blago po trgovinah. ' Danes tudi to delo opravljajo avtomobili. če pa pogledamo, kakšne so pri taker|i prometu postale naše ceste, vidimo, da so v obupnem stanju. Zasluge za to gredo tem avtomobilom, katerih dajatve za ceste še zdaleč niso tolikšne kot so bile furmanske, še kratek čas in furman bo na naši cesti — bela vrana, škodo bodo imeli le domačini. Tipičnega tovarniškega delavstva pri nas nimamo. Podjetje, ki zaposluje največ moči, bi bilo lesno podjetje Premrou iz Mar-tinjaka. Okrog 300 ljudi opravlja v treh oddelkih dnevno po 8 ur težko in nevarno delo na žagi. Tarnajo o slabem zaslužku. Ne bomo pisali na široko o tem, le toliko povemo, da so plačani zares slabo, saj imajo celo po i.80 din na uro. če dela delavec 8 ur dnevno, zasluži 14.40 din, seveda pa se mu odtrgajo še razne dajatve za davke itd. So pa tudi boljše plačani, vendar se nam zdi, da njihovo delo ni plačano dostojno. Tu menda ne bi nič škodovalo, če bi oblasti nekoliko stopile na prste. -o-- Lovski čuvaj—žrtev divjih lovcev Dne 23. februarja 1.1. popoldne je šel namreč lovski čuvaj škapin Franc iz Sodražice na obhod po revirju; podal se je v "Stelnike" pod Sv. Gregorjem. Tu je precej srnjadi, ker gosto jelovo drevje nudi divjačini zaščito, robidovje pa dobro krmo. Seveda se je srnjad tudi zaradi tega, ker lovski zakupnik g. Ivane Adolf iz Sodražice divjačino tu skrbno goji in čuva. Že ves čas, kar traja lo-vopust na srnjad, je bilo v tem delu revirja čutiti sledove divjih lovcev, ki so pred 14 dnevi tu ubili eno srno, kar je škapin ugotovil in zato posvetil temu delu revirja-še posebno pažnjo. Okrog 4 popojdae, je dobil lovski zakupnik zaupno poročilo, da so tega dne divji lovci zopet v "Stelnikih." Obveščeno je bilo orožništvo, ki je tja poslalo patruljo, Ivane je poslal za škapi-nom še enega brata Vilka, da preženejoi lovske tatove. Kmalu so zaslišali dva strela in čakali na preži. Res jim je nasproti prišel divji lovec s puško, ki pa na poziv orožnika ni obstal, temveč zbežal in se zgubil med gostim drevjem. V tem pa so prišli ljudje iz bližnje vasi Brinovšica povedat, da je tam čuvaj škapin nezavesten. Orožniki so odšli na prežo in so kmalu ujeli dva sinova posestnikov iz Dvorske vasi, dočim so ostali ušli. čvaja ška-pina je Ivane Vilko z avtomobilom odpeljal v Ribnico, kjer mu je nudil zdravnik dr. Oražem pr-voi pomoč in ga nato odpeljal v ljubljansko bolnišnico; tu ga je primarij dr. Lavrič takoj operiral, a vse ni nič pomagalo, naslednji dan popoldne je čuvaj škapin umrl, ne da bi se bil kaj zavedel. Orožništvo je ugotovilo, da je škapin enega od divjih lovcev prijel in razorožil. Pri ruvanju se mu je odprla puška in to priliko je divji lovec porabil, da je ušel. Med nadaljnjim zasledovanjem je bil škapin od enega divjih lovcev, ki je čakal divjačine na stojišču, zahrbtno ustreljen v glavo in je za posledicami tega strela umrl. Imel pa je še toliko moči in zavesti, da je streljal na pomoč, a ker pomoči ni bilo, se je sam s težavo zvlekel do Brinov-šice, kjer je povedal, da so ga napadli divji, lovci, nakar se je zgrudil nezavesten na tla. Pokojni Škapin je bil star 59 let in zapušča vdovo ter štiri otroke v starosti od 18 mesecev do 13 let. Lovski čuvaj je bil celo svoje življenje in mu je bil to poklic. Družina je torej izgubila svojega hranitelja in očeta. Doma je sicer iz Vrabč pri Postojni, a po vojni je služil nekaj časa v Ortneku in pozneje v Sodraži-ci. V službi je bil zelo vesten, dočim je bil drugače postrežljiv in splošno priljubljen pri ljudeh. Zato je umljivo, da so ljudje nad nečloveškim zločinom razburjeni in splošno obsojajo dejanje lovskih tatov, katere nekateri sicer zagovarjajo in jim dajejo potuho. Oblastva so uvedla strogo preiskavo, a klub temu vsi storilci še niso pod ključem. Nekateri se celo boje, da se je glavni krivec sam sodil, zato ga ljudje — tudi po 50 — iščejo, da ga dobe živega in izroče pravici, ali pa mrtvega. škapin je bil v nedeljo, 26. februarja, pokopan na ljubljanskem pokopališču; spremilo ga je tja razen domačih tudi častno število lovcev iz Sodražice, Ribnice, Ortneka in Ljubljane. -o- Nečloveške ječe v Barceloni časa do časa pride paznik' ga ali onega potolaži, da lu zunaj na prostem, pet vse prekliče in pravi orottj ne bo nič, tretjič mu sp' mu je umrl ta ali oni od d®1 čeprav vse to ni nič res, v jetniku bori upanje z in da vsak dan na novo ^ življenje in — kapljico Nekaj posebnega je fee' Seal tOd: DVt »V enega jetnika, ki je vsa taljena, da mora zlomiti tu" bolj trdne živce. Sobo ^ ljuje oster žaromet. Spi0'1 ^ tako urejeno, da jetniku stano udarjajo v oči neke če barve in črte, naj P°f)e morkoli. Na stenah visU0 beli in črni krogli, tu in ^ drat z lisami šahovske t 12\ lii Ki, j kc se jk Mi Kar je Francova vojska odkrila v Barceloni v prostorih, kjer so poslovale razne "pomožne oganizacije" španske komunistične vlade, presega vse človeške mere. Tu ne gre več za revolucijo, ki.v valu pobesnelih množic uničuje, podira in mori, pa je težko meriti krivdo posameznika, tu tudi ne gre za državljansko vojno, v kateri si stoje pristaši enega političnega nazi-ranja proti pristašem nasprotnega in se oba tabora z orožjem v roki bijeta za oblast v deželi, tu gre za živalstvo, ki ga je zmožen samo obseden človek. Tako rafi-niranih priprav za mučenje, kakor jih je v Barceloni odkril že francoski general Dufieux in jih novejša poročila potrjujejo, ne more iznajti povprečen razbojnik, ki oropa svojo žrtev in pride pred sodišče, za to je treba ljudi, ki se po nekem načrtu pripravijo na to, kako bodo mučili svoje politične ali svetovnonazor-ne nasprotnike, sebi v satansko veselje ali pa zato, da izsilijo iz njih "priznanja" in tako izvedo še za druge. V nekaterih ženskih samostanih je Francova vojska kmalu po zavzetju Barcelone našla sobe, v katerih so komunistični trinogi zapirali svoie ujetnike in jih mučili do smrti ali do — blaznosti. Glavni delež v teh zverinstvih je imela SIM (servizzio informati-vo militare — vojaška poročevalska služba), ki je bila pod neposrednim vodstvom predsednika komunistične španske vlade Ne-grina, doktorja filozofije. Kdor je padel v te ječe, navadno nikoli več ni prišel na beli dan. Večinoma so pomrli že po ječah ali pa pozneje zavrženi v kakem kotu, ker si pač nihče ni upal vzeti k sebi ljudi, ki jih je španska čeka zavrgla. V zadnjih 48 urah, preden je v mesto prikorakala Francova vojska, je Negrinova "SIM" tako pahnila iz ječ 800 do 1,000 ljudi, ki so bili že vsi izčrpani in je komunistične trinoge zaskrbelo, kaj bo z njihovim slovesom, da so prijatelji revnega človeštva, če Francova vojska po njihovih ječah dobi toliko tako do konca izmučenih jetnikov ali pa celo mrtvih. Večinoma jih je v kratkem res umrlo, ker nihče ni vedel, kdaj in kam so jih zavlekli. Eden izmed tistih srečnih, ki je ostal pri življenju, je tudi Viktor Gomez, uradnik "Španske banke," sedaj pa vojak "Guar-dia civil." Ta je časopisju v precejšnji meri opisal, kaj se je godilo po teh mučilnicah, dokazi o resničnosti njegovega pripovedovanja pa so bili najdeni v prostorih samih. Mučenja so se navadno začela s tem, da je "SIM" svojega ujetnika najprej nastanila v veliki sobi, kjer jih je bilo še več skupaj. Tu so jih pustili po kakih osem dni, brez hrane in brez pijače. Od nekod je v sobo prihajal razgret zrak, kar je kmalu izsušilo vso naravno vlago telesa. Pojavljati se začne neznosna žeja, ki je od dneva do dneva hujša. Na zunanji strani stene pa vedno curlja živ curek sveže vode, ki se vidi skozi rešetke. To traja dan za dnem, noč za noč-, jo — v razgretem ziraku brez kapljice vode, ob studencu! Od tla so trdno vzidane kri^ | opeke, ki so tako razpo^V att da nikakor ni mogoče me , 8>. * h najti takega prostorčka,1 jetnik mogel vleči. ? » kil l/l i ■ sobi gori in doli ga oV'r ^ mora neprestano bolj iti , mučiti oči s temi belin11 mi. Soba ima tudi pog J t po ni drugega kot nekak» . leg boj. Ležišče pa je P<*| | postrani, da se jetnik nJ> V ne more odpočiti ampa^ koj zavalil na tla na bi od zmučenosti zadr«1 v preostane mu drugega, stopica sem in tja, do jw* ,edii "I ■ bi i* I Hi. more, potem kleči, s- ^ kakem kotu in čaka zunaj pa se v H t$ sliši neki metronom, ",j TB «J i celico nep;;|j in jetniku skrajnosti. ŽFittd napenja ' ^! Paznik P1-^ « ■V sa do časa, da bi sp^r ■ - " " -jetnika in priznanje nik. Svojevrstna napravaJ* električni stol, ki ni temu, da bi jetnika uSlT1^ pak da bi ga mučil 1 sedeža je železna električnim tokom da razbeljenosti. Jetnike *» •j; >» zovali na ta stol, spust, ^ čni tok, zraven pa PrelS H ga sodnika oziroma "SIM." Seveda je le & jts i* onvi. oeveua ji« . ko trden, da na take^ i J razbeljenim železom j* ne bi "priznal" vsega li. Toda to je le hek^^l Jj goznih značilnosti b ^jjif postopka, ki se je v ŠP* - $ h do take satanske i'8*1 ^ ker se je izpopolnjuj ^ državljanske vojne i'1 ^ kor revolucija, ki pi*ide ^ hra in gre. Očividno je> ^ ^ te iznajdbe prišle 1 ^ ^ vseh nečloveških ^ sovjetske Rusije, od k J GPU tako mojstrske> P ^ svojo podružnico v ^ ko upravičeno je torW' ^ prosi krščanski sve^ nik sveta, reši RusU0' • —Smrtna kosa. p kal ! Je °d noža, ne pa od « Je, kričal ?" fc^lV h ^ije' Verioe in smrdljiv" drevje, kadar se Približa. Mož na 11(«ri i36 sklonil tudi Win_ r^nsK ga otiPal na kr_ r se zravnal in vpra- L 0 je I?' naPadel grislyja z no-i 0fil i Zel° lepo in čist0 Vaj SG.m Odgovoril. !i5l„a 1 moj mladi, beli brat ;e ?" niSem imej puške pri šefi1* leži , m dovolj puški!" l;iSc,:0je- Njihovi lastniki Se," proč, ko so zbe- IZ PRIMORJA t-ucj o ^jti če je pogumen, 0vv°lj, da premaga tu Jf4t ipe.3So žival. Moj mladi, ie >!-lmel tak pogum. Na- f^itnen -lyja z nožem- Kak0 > u,ie tale človek green- r H".Šele Prvikrat in šele -S h,iCasa na divjem zapa Si jS^0 beli ljudje! Mlade-»i Sb si s samim nožen fifeJ^ grislyja, nje " stfa, &reenhorna, tisti pa tie%U ?red grisly jem m %, tam gori od gro-Pa smejo veljati ne —! Rdeči ^H^čnejši. Pri njih jL v^ij človek nikdar ne h.11 sk. . 1 za strahopetneža '>!''J^arpetnež pa ne za P° aho STf** W , 1 »Jejrov oče. Ni njegov oce e angleščine ka-Hi nS[n- "Tale mladi beli •suPa greenhorn več 't1, t^ na grislyja s samim fHda h Se 1S0 zbežali na drevje. 1,7. t>a ^0rali tovariši zahva-k^jo! a ga že sramotijo in Ni'^ Vi r' ^Jdimo ven na kaj delaj0 beli raju. ><:, Pojdite k Cleveland Trust banki sedaj DOSTI DENARJA • HITRA POSTREŽBA • NlC ZAVLAČEVANJA • NE RAČUNAMO ZA POSTREŽBO NA KONSTRUKCIJSKIH POSOJILIH NIC PROVIZIJE ALI BROKERSKIH STROŠKOV . . . in lahko odplačujete na katerikoli naši priložnostni sosedni banki DETE JE VARNE* če imate TELEFON Člani Federal Deposit Insurance Corporation LAHKO GREMO V GLEDIŠČE NOCOJ, DRAGICA. PRIHRANIL SEM DOSTI, KER SEM SE VOZIL Z ULIČNO KARO • Telefon v vaši hiši donese hitro zdravnika, če je nagla bolezen, ki grozi kakemu članu družine. • Posebno je velike vrednosti ponoči, ko so trgovine zaprte in sosedje, ki imajo telefon, spe. • Imejte telefon radi varnosti. V Clevelandu stane tako malo kot $2.50 mesečno, samo 8V2 centov na dan. Lahko si prihranite za izredne zabave, če se vezite a ulično karo ali motornim busom. Zakaj ne začnete še danes? Varčni Clevelandčani so prihranili do $20 na mesec, ker niso sami vozili. TELEPHONE VOZITE SE Z ULIČNO ALI MOTORNEM BUSOM THE OHIO BELL Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN tukaj jih je sprejel plamen. Dim jih je dušil. Stopnice so bile tudi zelo ozke in zato je nastala tukaj strašna borba. Vsak je hotel priti prvi doli. Tolkli so se s pestmi, borili so se, vseeno, ali so bili prijatelji ali ne. Toda vse to je trajalo samo nekaj minut. Vedno več kaznjencev je padalo omamljenih na tla. Zadušil jih je strupeni plin. Ostale je objel plamen in zgoreli so. Kmalu se je slišalo samo stokanje in bolestno vzdihovanje umirajočih nesrečnežev. Natalija in predstojnica sta bili morda zadnji, ki sta opazili nevarnost. Ko je Kardov odšel, je stopila predstojnica k Nataliji, da jo objame. Toda mlada deklica je to preprečila na ta način, da je odstopila nekaj korakov nazaj. —Oh, angel j moj! — vzklikne hinavka, — kako se vam naj zahvalim, da ste zatajili svojemu bratu: mojo zmoto! Kako ste bili dobri! Tega vam ne bom nikoli pozabila! Kadarkoli boste potrebovali iskreno prijateljico, se obrnite nama! Natalija se je zgražala. To prijateljstvo ji je bilo gnusno. Oprostila je sicer tej ženi, toda pozabiti vendar ni mogla. —A sedaj, otrok moj, — reče predstoj niča, — sedaj bodite pametni in uporabite, izkoristite svoj položaj. —Kakšen položaj? — vpraša Natalija. — O kakšnem položaju govorite, gospa? —Ali niste sestra močnega policijskega ravnatelja? — vzklikne predtojnica začudeno. — Ali vam ne bo lahko vplivati na njega, ako bodete samo malo pametni? Pravijo, da je vaš brat bogat. Laskajte mu. Oh, ko bi bila jaz sestra petrograjskega policijskega ravnatelja, bi vladala nad celim Petrogradom. • Natalija zmaje žalostno z glavo. Kako nizkotna je bila ta žena! Ali je mar samo zato našla svojega brata, da ga uporabi za svoje sebične namene? —Ne, to ni bil Natalijin namen! Ona je bila srečna, da je konečno našla dom, da je našla ognjišče. —A sedaj, golobica, — reče predstojnica, — sedaj boste gotovo kmalu dobili lepega in bogatega ženina. Vi ste dražestna deklica in ali se ne bodo možje trgali za to, da postanejo zeti pe-trograjskega policijskega ravnatelja? —Toda vaše srce je gotovo že oddano, kaj ne? —Zakaj odkimavfate? Ali je nesreča, ako ste zal j bi jeni v kak-Snpcra lfnpcra mladeniča? —Povejte mi, kdo je, kako se zove, jaz bom že stvar uredila! Vaš gospod brat vas bo brez dvoma hotel poročiti s kakšnim bogatim človekom. Toda to vas naj ne moti. Ako vam je vaš brat res izbral bogataša in odličnega človeka za moža, se vi mirno poročite z njim, a oni, ki ga ljubite, lahko postane vaš ljubimec! — Sramujte se! — vzklikne Natalija. — Prosim vas, ne govorite o takšnih stvareh. Ne mislim na poroko, niti na ljubezen. Mo-;e srce je svobodno! Natalija je v tem trenutku začutila, da je lagala. Ali jc res bilo njeno srce svobodno? Ali ni njeno srce pripadalo možu, ki ga objokuje? Ali ni bila napolnjena njena duša s spomini na Bojanovskega ali ni noč in dan neprenehoma mislila ha njega? Ali je ni osvojil s svojo plemenitostjo, dobrotljivostjo in od- 1 ločnostjo? Natalija ga je ljubila. To si $ je sama priznala šele tedaj, ko : je potovala z njim po pustih in sneženih sibirskih poljanah. Sedaj je mislila, da je umrl ali da je ponovno padel v ujetništvo. Sedaj je mislila, da ga mora objokovati. Zakaj, ako še on živi, ako želi v kakšnem rudniku, potem je za njo res mrtev. Toda tudi če bi bil svoboden, če bi se nahajal tukaj v Petro-gradu, ne bi mogel postati, nikdar njen. Natalija je vedela, da je Bo-janovski oženjen. Ona je to vedela, rekla si je tisočkrat, toda vendar ga ni mogla pozabiti in se odreči svoje j liubezni. Tudi sedaj, ko se ga je spomnila v razgovoru s predstojnico, tudi sedaj je plavala njegova slika pred njenimi očmi. Minilo je, minilo! — pomisli ona. — Nikdar več ga ne bom videla! Morda na drugem svetu! Sedaj začuje Natalija naenkrat grozen krik predstojnice. —Za Boga, kaj se je zgodilo? — vzklikne Natalija. —Kaj se je zgodilo? — zakriči predstojnica. — Ali ;ne Vidfte dima, ki naju obdaja? Moj Bog, ne morem niti dihati — gori, gori ! Ogenj! Cela hiša je v plamenih! —Morava poskušati, da prideva ven ! — reče Natalija. — Morda še lahko zbeživa po stopnicah. Ona odpre vrata, toda v istem trenutku se opotoče. Sedaj je videla, da sta izgubljeni. S stopnic se zaslišijo zamolkli kriki. Na vse strani se je širil plamen in en del stopnic se zruši z groznim ropotom. —Izgubljeni sva! — vzklikne Natalija. — Sveti Bog, sedaj naj umrem, baš ko sem našla svojo srečo ? —Umreti?— zavpije žena. — Umreti? — ter se čvrsto prime z,a Natalijo. — Deklica, ali veš, BOHAR PREDVELIKONOČNE SPECIELNOSTI permanent waves za $3.50 in več. Bcharjeva metoda permanent wave, kombinirano z Gabrieleen solution, da valovenje las vzdrži in Nestle's Aristocrat za odpor las, kar našim odje-malkam garantira valovenje (waves), ali pa ilamo novo. BOIIARS BARBER & BEAUTY SHOP 6C23 St. Claiv Ave. ENdicott 9691 Razprodaja na pralnih strojih NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. (V LA SALLE POSLOPJU) Che Cleveland Crust Company $22-95 NA NAšE rf LAHKE ?m