AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JULY 31, 1941 °°sevelt je vprašal kongres za 'last regulirati cene in najemnine Um SVa** Pred inflacijo, ako se ne ustavi *ecpL0 cen- oblast zahteva pred- 2a časa, dokler ne bodo minili ti eV{*mi Časi. ELAVce svari pred prevelikim porastom mezd f ^hinjrj-r,,, nn •-- bo p0si Jul- — Predsednik Roosevelt je poslal danes joj ne aniCo kongres, v kateri svari pred inflacijo, ako feiie jn apravi drastičnih korakov in mu da oblast, da kontroli v temnajemnino- Naša narodna varnost zahteva takojšnje oziru, se glasi predsednikova poslanica. "Gotovo bodo ekonomske žrtve," pravi predsednik, "toda te žrtve bomo nosili z veseljem. Ampak preprečiti moramo, da žrtve enega ne bodo v dobiček drugega," Glede neprestanega višanja delavskih mezd predsednik ne zahteva nobene kontrole. Reče pa v poslanici: "Delavstvo more veliko več pridobiti, ako se cene stabilizirajo, kot pa od nenormalnega višanja mezd. Ako pustimo, da se cene višajo v neskončnost, bodo večje življenske potrebščine kmalu požrle delavcu tisto izboljšanje pri mezdi. Predsednik je tu.di poudarjal, naj niti kapital niti delavstvo ne iščeta prevelikega dobička od obrambne produkcije. Oba nosita odgovornost, da se izognemo inflaciji. "Toda od delavca moremo pričakovati iskreno in polno sodelovanje samo tedaj, ako ima zagotovilo pravičnih in stalnih dohodkov ter če vidi enako žrtev pri onih, ki sodelujejo pri obrambnem programu. To zna-či ne samo stabiliziranje cen živ-ljenskih potrebščin, ampak tudi primerno obdavčenje dobičkov. Delavec bo sam toliko pravičen, da ne bo zahteval neprimerno večje mezde pri obrambni industriji v primeri z ono, ki ni udeležena pri tem. Ako bo kongres ugodil tej predsednikovi zahtevi, bo imel oblast postaviti meje cenam vsem potrebščinam in obenem tudi meje najemninam. Za to oblast vpraša samo za toliko časa, dokler bodo trajali ti nevarni in kritični časi, ko se mora dežela pripravljati na obramtio. -o- Nedeljski radio program Na slovenskem radio programu prihodnjo nedeljo, ki se oddaja na postaji WGAR od ene do 1:30, bo igrala godba društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Godba šteje 25 fino izvežbanih muzi-kantov pod vodstvom g. Louis Opaleka. Zaigrali bodo nekaj prav lepih komadov, kot "Mladi vojaki," in druge. Mladi pridan iči Policija je polovila šest mladih fantalinov, v starosti od 9 do 15 let, ki so v okolici 128. ceste kradli avtomobile. Z ukradenim avtom so se toliko časa vozili, da je zmanjkalo gazolina. Pustili so ga na mestu in si poiskali drugega. Pozdravi iz Kanade Družine Jim Zupančiča iz Bonna Ave. in J. Intihar iz Eu-clida pošiljajo vsem prijateljem in znancem pozdrave iz Am-herstburga, Kanada. Ne bo treba suknje Danes bo nekoliko hladneje, vendar ne bo treba obleči še zimske suknje, ker toplomer bo skakal okrog 88 stopinj. Hopkins je poletel iz Londona v Moskvo Moskva, 30. jul. — Harry Hopkins, administrator posojilnega programa, je danes nepričakovano dospel z letalom iz Londona. Najbrže se namerava posvetovati s Stalinom o potrebah ruske armade v boju proti naci-jem. Par ur zatem, ko je Hopkins dospel v Moskvo, je bil sprejet pri Stalinu. S Hopkinsom sta bila ameriški brigadir McNarney in poročnik letalskega kora, Alison. Posvetovanja se bodo vršila v isti smeri kot v Washingtonu med ameriško vlado in ruskima odposlancema Golikovim in Repinom, ki sta pred par dnevi dospela v Ameriko, da nakupita razne potrebščine za rusko armado. -o- Arabci v uniformah Italijanov Tunis.—Arabski domačini, ribiči in farmarji so rešili pomanjkanje blaga za obleko na ta način, da so oblekli uniforme italijanskih mornarjev, ki jih je morje vrglo k obrežju. To so oni Italijani,- katerih ladje so bile potopljene v boju z Angleži. Arabci mrtvecem slečejo uniformo, nakar trupla pokopljejo. Francija, ki je gospodar tukaj pravi, da morajo biti italijanski mornarji pokopani v uniformah. Nov grob V torek okrog polnoči je v Glenville bolnišnici preminila po dolgi in mučni bolezni dobro poznana Mary Pajk, rojena Bol-težar, stara 62 let, stanujoča na 20572 Lindberg Ave., v Euclidu. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josepha, doma iz Drage pri sv. Vidu na Dolenjskem, in pet otrok: Josepha ml., Franka, Charles, Mary in Anno ter več sorodnikov. Pokojnica je bila rojena v Smerjanih pri Pijavi gorici, blizu Ljubljane, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je Ne marajo klobas! Waupun, Wis. — Okrog 350 jetnikov v tukajšnji državni jetnišnici je odšlo na stavko kot v protest radi slabe hrane. Jetniki pravijo, da sem jim prepogosto sevira klobase. Noben teh jetnikov ne bo prijel za delo, dokler jim vodstva ne bo obljubilo manj klobas na. jedilnem listu. (Ta vest nas je zelo razveselila, ker med jetniki gotovo ni nobenega Slovenca. Če bi bil, bi radi klobas prav gotovo ne bilo stavke. Op. ured.). -o— Nemci ne bodo žrli ukrajinske pšenice Vichy, Francija. v_ \z nevtralnih diplomatskih, krogov se poroča, da je žetev j pšenice v Ukrajini v polnem razmahu in bo končana v par tednih. Pšenico bodo naglo omlatiji in jo po slali na varno proti vzhodu. V sredi avgusta ne bodo dobili Nemci, če pridejo sem, drugega kot prazna strnišča na prostra nih ukrajinskih poljih. Nemci se posebno zaganjajo v Ukrajino, ker bi radi dobili v roke rusko pšenico, ki je bo, kot trdijo Rusi, še enkrat toliko kot prošlo leto. Patrulje na konjih, obstoječe iz samih mladih fantov, noč in dan straži j0 žitna polja. —i-o—— Japonci so vrgli bombe pri ameriški ladji Washington. — Japonski bombniki so metali bombe na glavno mesto kitajske republike čungking. Bombe so padle v bližino ajneriškega patruljnega čolna Tutuila na reki Jangce in ga poškodovale. Ameriška vlada je takoj vložila protest pri japonski vladi. bivala 37 let in je bila članica društva Napredek št. 132 ABZ in podružnice št. 14 Slov. ženske Zveze. Pogreb se bo vršil iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda, na 458 E. 152nd St., v soboto zjutraj ob 8:15 uri v cerkev sv. Kristine, nato pa na sv. Pavla pokopališče. Bodi pokojni-ci ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše sožalje! AVTO ZA NARODNO OBRAMBO Jersey City, N. J. — Ko so v tem mestu zbirali staro aluminijevo posodo, se je najbolj postavil Andrew Allen, ki je dal svoj 1919 Winton avto, katerega ogrodje je vse iz aluminija. Mu gre na boljše! Sporoča se nam, da se Ferdo Jazbecu obrača zdravje na boljše. Toda nekaj časa bo moral ostati še v bolnišnici, Cleveland Clinic. Obiski so dovoljeni od 2 do 4 popoldne ter od 7 do 9 zvečer. Ne bo seje Podružnica št. 10 SMZ ne bo imela seje to nedeljo radi nove maše v fari. Seja bo v nedeljo 10. avgusta. Bo lahko volil v mestu Ben F. Field, tajnik župana Blythina, se je preselil iz Lake-■vvooda v Cleveland samo zato, da bo lahko volil za svojega bossa. V senatu se je pričela debata glede vojaščine Washington, 30. jul. — Sena-, tor Thomas, demokrat iz Utah, je odprl v sredo debato radi podaljšanja vojaške vežbe. Senator je nagovarjal zbornico, naj nemudoma sprejme predlog, ki bi dal predsedniku oblast obdržati enoletnike in narodno gardo še nadalje v vojaški službi. Odgovarjal mu je senator Taft iz Ohio, da ima armadno poveljstvo oči v id no namen ustvari armado 1,730,000 mož in da ne misli izpustiti nikogar iz armade, razen morda kakih 20,-000 onih, ki so stari nad 28 let. -o- Rusi in Poljaki so se sporazumeli London. — V uradu angleškega zunanjega ministrstva so podpisali pogodbo zastopniki Rusije in Poljske v ubežništvu. Glasom te pogodbe bo Rusija spustila na svobodo kakih 200,-000 poljskih ujetnikov. Rusija se je tudi odpovedala poljskemu ozemlju, ki ga je zasedla leta 1939. Iz teh bivših poljskih ujetnikov se bo formirala na Ruskem armada, ki bo pod poljskim poveljstvom, toda podvržena vrhovni ruski komandi, kjer bo imela poljska armada svoje zastopstvo. -o- Smrtna kosa V sredo četrt čez enajsto do-p tit d ne je umrl'Anion P ek o 1, poznani kovač, stanujoč na 1397 E. 41. St. Star je bil 64 let in je bolehal poldrugo leto. Doma je bil iz Babne gore, fara Trebnje, odkoder je dospel v Ameriko pred 43 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ivano, rojeno Turk, doma iz vasi Klepet, fara Šmjihel ter štiri hčere: Jennie, poročeno J. Sat-kovich; Mary, Rose, poročeno E. Bertuzzi, in Wilma. Dalje zapušča tri brate: Johna in Josipa v Clevelandu ter Andreja v New Yorku. Zapušča tudi vnuke Jeanne Satkovič ter Donald in Nelson Bertuzzi, v stari domovini pa zapušča sestro. Pogreb se bo vršil iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda v soboto dopoldne ob desetih v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kal-varijo. Naj počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim naše sožalje. Bolnik bi rad obiske V Wright zavodu za stare in onemogle v Barbertonu, O. se nahaja rojak John Zgonc. Zelo bi rad videl, če bi ga prijatelji in znanci ob priliki obiskali. Zavod se nahaja na deželni cesti št. 21, na takozvanih "Johnston Corners." Obiski so dovoljeni dnevno od devetih zjutraj do i osmih zvečer. V nedeljo popoldne na Močilnikarjevo farmo! V nedeljo 3. avgusta bo farni piknik Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. Vse, kar "leze ino gre" naj bo tam! Drugi piknik so lokalni, omejeni po društvih ali drugačnih organizacijah. Ta farni piknik pa je splošen za vse Slovence v Collin-woodu. in okolici, župnija je gotovo središče, iz katerega se razvija vse duhovno življenje v tem okraju; za katoličane seveda v prvi vrsti, zavedno in premišljeno, za nekatoličane pa nezavedno in posredno. A vsi Slovenci imamo več ali manj stika s svojo župnijo, prej ali slej. Zato ste vabljeni vsi Slovenci, da pridete na ta piknik in se ga gotovo udeležite. Vzpostavljene bodo zveze z busi, druščina bo pa gotovo prve vrste. Dobili si boste novih prijateljev in znancev, snidli se boste s starimi, katere niste videli že dolgo let. Pridite vsi iz ColHnwooda in okolice v ta prijazni gozdiček, da se odpočijete v hladni senci mogočnih dreves. Pekočo žejo si boste hladili s svežo pijačo, pogovorili se bomo o davnih časih v starem kraju, potožili bomo drug drugemu o tej strašni vročini, ki nas bi najraje kar stopila, zabavljali bomo čez vojno, ki mori naše sorojake v starem kraju. Ko bomo končali z vsemi debatami, se bomo pa potolažili s hladno pijačo in rekli, da bo enkrat le boljše in če Bog da, kmalu. Razumljivo je, da želi farno vodstvo tudi gmotnega uspeha od tega piknika; da bi bil še bolj uspešen kot so bili pikniki prejšnjih let. če bo prišel na ta pik. nik vsak moški, ženska in vsak otrok iz Collinwooda in okolice, če bo imel vsak le nekaj dobre volje, potem je tudi uspeh zagotovljen. Torej na veselo svide-njp v nedeljo popoldne na Močilnikarjevi farmi! . Prvih $100 za Lauschetovo kampanjo! V našem uradu se je zglasil odlični slovenski stavbenik, g. Joseph Demshar, ki je položil pred nas bankovec za sto dolarjev in pripomnil: "To je moj skromni dar k Lauschetovi županski kampanji! če bi mogel, bi dal več, ker vem, da Frank nima denarja, demokratska stranka ga tudi nima, a kampanje stanejo denar! Apelirajte še na druge naše rojake, naj bi posegli v žep in dali vsak po svoji moči, saj je prvič v slovenski zgodovini, da kandidira naš rojak za župana v Clevelandu!" Iskrena hvala in vse priznanje zavednemu g. Demsharj'u za velikodušen dar! Resnica je, bridka resnica, da stanejo kampanje mnogo denarja. Vsi tudi vemo, da Frank Lausche ne kandidira za župana zato, da bi si tam nagrabil denarja. Saj je imel lepo službo na sodni j i, ki bi jo imel lahko dokler bi hotel. Toda žrtvoval je to udobno in častno službo ter se podal v politični boj, keri hoče, prvič, dati mestu Clevelandu na razpolago vse svoje velike zmožnosti in drugič, ker hoče, da bo po dolgem času demokratska stranka zopet prišla k vodstvu v mestni hiši. Mislimo, da je dolžnost nas vseh, da prispevamo k tej kampanji vsak po svoji moči. Vsak ne more dati sto dolarjev, nekateri pa tudi to zmorejo. Tudi manjša vsota bo hvaležno sprejeta, magari če je en sam dolar, ali pa še manj. Zato apeliramo na naše rojake, da bi se odzvali. To ni dar Frank Lauschetu, ampak je dar nam samim. Z njegovo izvolitvijo bo dobil kredit tudi ves slovenski narod, ker da lahko iz svoje srede take može, da zre nanje vse mesto in tudi vsa dežela. Kdoi) hoče kaj darovati, lahko odda v našem uradu, kjer bo dobil potrdilo. Lahko pa izroči na domu Mr. John E. Lokarja, 16409 Ilunt-mere Ave., telefon: Ivanhoe 6019-W. Kdor bo dal ali poslal ček, naj ga naslovi: "Lausche Campaign Committee." Kakor slišimo, bo organiziral odvetnik g. John L. Mihelich poseben odbor, ki bo deloval za finančno podporo k Lauschetvi kampanji. Jako dobra ideja! Rojaki! županska kampanja Franka Lauscheta je za vse nas velikega pomena. Zato pa ni dovolj, če bomo samo giasovali zanj, ampak mu moramo tudi finančno pomagati v tej kampanji. Kdor le more, naj odrine kak dolar. Kdor more več, naj da več. To ni, nobeno beračenje, ampak s tem bomo pokazali svojo dobro voljo do našega odličnega rojaka, ki bo moral žrtvovati veliko časa, imeti veliko govorov in voditi ogromno kampanjo, da bo zmaga}. Treba I,-., najetr radijske" postaj e, treba bo najeti dvorane, irebu bo na tisoče političnih delavcev, treba bo tega in onega, kar zahteva kampanja. Vse to pa stane ogromno denarja, kot sami veste. Prepričani smo, da se bo naš narod radevolje odzval in posnemal našega vrlega stavbenika Demsharja, ki je odrinil kar cel stotak. Pravkar smo zvedeli, da je direktorij Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. odločil dati vse svoje dvorane brezplačno, kadar bo tukaj kaka prireditev v dobrobit kampanje sodnika Lauscheta. Na vsak način zelo velikodušen korak od strani tega narodnega hrama! Nemci trdijo, da bo Leningrad vsak čas padel; - Rusi so vrgli Nemce 100 milj nazaj Berlin, 30. jul. — Nemško vrhovno poveljstvo zatrjuje, da se bližata Leningradu dve koloni, finska od severa in nemška od juga in da se pričakuje vsak čas padec tega mesta. Ruska obramba mesta je skoro popolnoma zlomljena. Dalje poroča Hitlerjev glavni stan, da naskakujejo Rusi sektor vzhodno od Smolenska, da bi rešili tamkajšnjo armado, ki jo imajo Nemci obkoljeno, toda Nemci so odbili vse te napade. * * * Moskva, 30. jul. — Ruska armada s tako silo napada nemške -O' kolone, da Nemci nič več ne napadajo, ampak se samo branijo in v nekaterih krajih se celo umičejo. Ruska armada se je zagnala na nemške sprednje čete in jih je pognala 100 milj nazaj. Kraja rusko poveljstvo ne pove, toda najbrže je to na centralni fronti, ki brani Moskvo. Rusi poročajo o posebno hudih bojih pri Smolensku, kjer so pregnali nemško pehoto iz strelnih jarkov v nekaj uspešnih izpadih ter prizadeli Nemcem velike izgube. poljaki in čehi v ruski armadi Stockholm, švedska. — Poroča se, da se je nekaj Poljakov, ki so bili v ruskem ujetništvu, že pridružilo ruski armadi, da se bodo bili proti Nemcem. Drugi so pa izrazili željo, da bi se vpisali v angleško armado. Te zdaj zbirajo na gotovem kraju, odkoder jih bodo poslali k Angležem v Palestino. Istočasne? se poroča, da je vs- U. S. ne namerava zass-;! sti Južne Amerike in Kanade Washington. — Predsednik KOosevtflt je izrazil upanje, da e'-m-jv 'Pff ne bo nihče "vsel rešenim besede senatorja Clarka iz Idaho, ki je rekel, da bi morale Zed. države zasesti Južno Ameriko in Kanado. topilo več tisoč Čehov v rusko armado, nekaj jih je pa odšlo v Palestino k angleški armadi. To so tisti Čehi, ki so bili odšli pod generalom Prhalom na Poljsko, ko jo je napadla Nemčija. Tam so se borili proti Nemcem, dokler se ni Poljska razsula. Potem je pa te češke vojake internirala Rusija, ki jih je zajela na Poljskem. Zdaj, ko je prišlo do sporazuma med češko vlado v pregnanstvu in Rusijo, je slednja izpustila vse češke vojake. -o—-—. Zadiišnica Jutri ob pol šestih bo v cerkvi sv. Vida darovana sv. maša za pokojnim Johnom Muhich v spomin tretje obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. 1177 j i --------_ Ste se kopališča ICovaS 23" varde> ^ Ed" st na- ' aPelira na našo ^mTr:kopali" I1 je tarn Gordon par- rre°bleS0' da 86 ljudJe fpel jtd i)0' vzamejo pr- pf'Wvno J'e čist0 pf zaprk V oziriu 9oea od njih par let- bodo 2o Prli' pa se že sliši' I ne Pet 2aPrli, ker se ga PoSlužujejo dovolj, /iča, n. . na councilmana /da 08t^j st°ri vse v svoji to, £e lle Poslopje odprto. ' dj-ug®116 izPlačuje. Saj stac]j0 testna poslopja kopajA1 'testna dvorana, Prta i °a itd' Pa so vse" n na razpolago pu- NleH°siU P°sodo 'eWdsk a dvorišče foŽi( naj- °^Vdekleta! eWe peticije J°r želj ^etov podpisati Frank t«f{ v 0 Peticijo, to lah-Sv žejsem uradu. In S Pobi,!,? okr°S sose" 'ahtT podPise na l^ktn dobi te petici-abitu5adu. Podpis SVtinčHil^Crnil0m ali tint- fbiti ^om. Peticije mQ_ 20. r«j,ene nekaj dni >C-Uut0m' na J6 Vloži- moraJ'o kan-Zlt* pri volivnem r'Cihlahko tudi fsitew LokarJu, ako C>CeTm d°mu' L kli^tl Ave-aii če 6ol9^ P« telefonu: LETO XLIV. — VOL. XLIV. T AMERIŠKA DOMOVINA, 'JULY 31, 1941 Tržaški Slovenec o bodočnosti na Jadranu Dr. Vladimir Rybar, svetnik pri jugoslovanskem poslaništvu v Washingtonu, je poslal ameriškemu dnevniku "New York Times-su" članek, ki je bil priobčen v nedeljski izdaji 27. julija. Dr. Rybar v članku seznanja ameriško javnost s težnjami naših primorskih rojakov, dokazuje o naši pravici do slovenske zemlje, o zatiranju naših bratov in sester v Primorju od strani italijanske vlade in končno poudarja, da bosta tako jugoslovanski kot italijanska narod pomagala ustvariti po tej vojni novf red v Evropi in bosta morala kot mejaša na Jadranu živeti v miru in prijateljstvu, če bosta hotela iti z duhom časa naprej. Članek se nam zdi tako jedrnat, stvaren in temeljit, da ga prinašamo tukaj našim čitateljem v slovenščini: $ * * "Ko sem prečital 22. julija v New York Times-su članek izpod peresa Carla a Prato glede jugoslovansko-italijan-skega vprašanja na Jadranu, se mi je sprva zdelo, da mi ne bo treba odgovoriti dopisom grofa Sforza, ker Mr. a Prato in nek kolumnist v tedenski reviji 11 Mondo z dnem 15. julija priznavata ne samo obstoj tega problema, ampak tudi potrebo zemljiške in narodne revizije. Toda, žalibog, noben od teh dopisnikov ni ta problem v zadostni meri obdelal, niti nista pojasnila svojim čitateljem pravi narodni, ekonomski in zemljepisni položaj takozvane Julijske pokrajine. Zato pa hočem jaz, kot rojen Slovenec iz Trsta in sin vodje 60,000 Jugoslovanov, živečih v Trstu in njih zastopnik najprej v dunajskem parlamentu do razsula Avstrije in potem v narodni skupščini v Belgradu, pojasniti in razjasniti položaj našega naroda v Primorju. Ker poznam iskrenost grofa Sforze do svobode in naporov, da se doseže pravično rešitev evropskih težkoč, zlasti onih, ki se tičejo narodnih problemov, sem bil presenečen, ko sem bral njegov članek v New York Times-u enako kot glede vsebine njegove poslanice Lordu Halifaxu, v kateri je zvezal vsebino izjave jugoslovanskega premierja, generala Simoviča, ki je izrazil upanje za osvobojenje jugoslovanskega naroda v Trstu, Istri in Gorici. Predno bom razpravljal zadevo v podrobnem, bi rad navedel lastne besede grofa Sforze, ki jih je izjavil v italijan skem parlamentu leta 1920 tekom debate o ratifikaciji ra-pallske pogodbe: ". .. da smo morali sprejeti v naše meje na sto tisoče Slovanov." — Torej sam prizna, da je bilo na sto tisoče Slovanov vključenih v mejah Italije, zato je moje mnenje, da je general Simovič izrekel upanje o nečem, kai' bi bila edina pravična rešitev problema v soglasju s principi, za katerimi stremi ves civiliziran svet — za svobodo narodnosti, vere in mišljenja. Kar se tiče rapallske pogodbe, si usojam pripomniti, da je jugoslovanska vlada podpisala tisto listino na priporočilo, in ne brez pritiska, svojih zaveznikov. Upala je, da bodo nesoglasja med našim narodom rešena, čeprav je bilo žrtvo-vanih več kot pol milijona naših ljudi na ljubo temelja za trajen mir in sodelovanje. iK. nesreči se to upanje ni nikdar uresničilo. Italija ni nikdar zavzela ali dala vezano zagoto vilo, da bo varovala osnovne pravice svojih manjšin. Res je, da so visoke italijanske oblasti podvzele korake, da se va ruje pravico jezika in kulturna razvijanja. Italijanski kralj je rekel decembra 1919: "Ozemlje, ki je bilo novejše čase priklopljeno k Italiji, nam nalaga nove probleme. Naše ši-rokogrudne tradicije nam bodo tookazale pot, da bomo našli rešitev, ki bo kolikor mogoče ohranila avtonomne ustanove in lokalne običaje." Na nesrečo, niso tem besedam nikdar sledila tudi dejanja. Nekaj dokazov bo pojasnilo naše pravične zahteve do teh provinc, ki so bile pod italijansko vlado prekrščene v Julijsko krajino. Glasom avstrijskega ljudskega štetja 1910 in avstrijski režim ni bil nikdar prijazen slovanskemu prebivalstvu v imperiju — je imela provinca 900,000 prebivalstva, od teh je bilo 550,000 Slovencev, Hrvatov in Srbov in samo 330,000 Italijanov. Italijansko ljudsko štetje z leta 1921 kaže, da je bilo tam še vedno 377,000 Jugoslovanov. Toda pomniti je treba, da so štetje vodili italijanski uradniki in to pod visokim političnim in ekonomskim pritiskom. Okrog 100,000 domači-nov-Jugoslovanov je bilo primoranih izseliti se iz Julijske krajine in si poiskati nova domovja v Jugoslaviji ter v deželah Južne in Severne Amerike. Slovani so bili v Julijski krajini prvi naseljenci, dočim so bili Italijani, kot to sami dobro veste, osvojitelji — Benečani, ki so v srednjem veku osvojili ta del vzhodne obale Jadrana. V času volitev v dunajski parlament je ta provinca vedno izvolila devet slovanskih poslancev in samo sedem italijanskih, ki so bili izvoljeni samo iz obrežnih mest province. V italijanskem parlamentu je po svetovni vojni zastopalo te prebivalce pet slovanskih poslancev, kljub strahovitemu preganjanju, kateremu so bili izpostavljeni. Kar se tiče Trsta samega, je bil njegov razvoj odvisen skoro samo od slovanskega zaledja in mesto, ki je štelo 60,000 Slovencev izmed 220,000 prebivalstva, od katerega je bilo 110,000 Italijanov, se pač težko smatra za Citta Italianissima (italijansko mesto). (Konec jutri.) BESEDA IZ NARODA —————•—•—•—»*■■»■—■— ■« —» * - - •—— Dan veselja se bliža "Nove maše ne zamudi, čeprav izrabiš nove čevlje." Tako so rekli še v starem kraju. Spominjam se mojih staršev, ki so šli tri ure daleč peš, samo da s obili navzoči na novi maši. Tukaj v Ameriki pa nam ni treba hoditi niti četrt ure daleč peš, ker povsod se lahko peljemo. V nedeljo, 3. avgusta, pa bomo imeli priliko prisostvovati tej nekrvavi daritvi prve nove sv. maše v novi cerkvi sv. Lovrenca. Da bi bil pa ta dan res kar naslovesnejši, zato pa se prosi vsa tukajšnja društva, da se gotovo korporativno udeležite korakanja s zastavami. Vsi bodite pripravljeni že ob pol desetih pred Slovenskim narodnim domom na 80. cesti. Vsi vežbalni krožki in uniformirani mladinski oddelki naj bodo točno na mestu. Ob pol desetih odkorakamo na 81. cesto po novomašnikove starše, brate, sestre, sorodnike in sploh vse povabljence. Po-vorka nato odkoraka po 81. cesti in Aetna Ave. na 80. cesto, kjer se nam pred župniščem pridruži vsa častita duhovščina z g. novomašnikom in nato pa skupno odkorakamo v cerkev sv. Lovrenca. S tem, da se vsi udeležimo te slovesnosti, damo čast in zahvalo Bogu, da imamo zopet novegk slovenskega duhovnika med nami. Duhovnik je posrednik med Bogom in ljudmi. Dober naš zastopnik pa bo gotovo tudi dobro vršil svoje dolžnosti med svojimi rojaki. Zato pa je tudi naša dolžnost, da se udeležimo vsi v kar največjem številu mogoče. Vse tiste, ki $e boste pripeljali s svojimi avtomobili, se prosi, da istih ne pustite pred Slovenskim narodnim domom in ne pred cerkvijo na 81. cesti, kajti tja proti 82. cesti je dovolj prostora, da tam lahko brez skrbi pustite svoje vozilo. Vam č. g. novomašnik pa kličemo: "Bodite pozdravljen, ker od Boga ste nam postavljen!" J. Resnik. Prijazno vabilo Članice podružnice št. 2^. Slovenske ženske zveze v West Parku prav prijazno vabijo cenjeno občinstvo na svoj letni piknik, ki se vrši v nedeljo, 3. avgusta na Frances Perušek farmi na 10811 McGowan Ave. V prijazni senci košatega drevja se boste počutili kakor bi bili v kakem, gozdičku v svoji stari domovini. Zabave bo dovolj za vse, stare in mlade. Članice se prav pridno pripravljajo, da vam bodo postregle z vsemi dobrotami tega sveta. Oddale bomo tudi krasna darila in kdo bo tako srečen,-da bo deležen kakšne nagrade, bomo videli v nedeljo. Torej, drage članice, pripeljite s seboj tudi svoje može, sinove in hčere ter sploh vse prijatelje na ta piknik, da se malo razveselimo v veseli družbi, saj dela in skrbi imamo itak doma dovolj ves teden. Zato pa v nedeljo vsi na plan v senco pod košato drevje. Pričakujemo pa tudi članic iz vzhodnega Clevelanda, Col-linwooda in Newburgha ter sploh od povsod, kjer žive naši rojaki. Ne bo vam žal, ker postregle vam bomo, da boste vsi zadovoljni in ob priliki pa udi povrnile vaš poset. Torej, le pridite v nedeljo v West Park na McGowan Ave. Peljite se kar do konca te ceste in prav gotovo boste prišli na piknik podružnice št. 21 Slovenske ženske zveze. Z narodnim pozdravom, Anna Pelcic. Ker smo naredili v slovenski banki malo spremembe za boljše in hitrejše poslovanje, se nekaterim ta sprememba vidi nekam sumljiva. Zato nekateri povprašujejo, zakaj nisem v ospredju banke, kjer je mesto predsednika banke. Da bo vsem pojasnjeno naj navedem vzroke. Do te spremembe so morali odjemalci hoditi v ozadje banke, da so mogli delati aplikacije pri tajniku za .posojila. Tajnik banke in glavni poslovodja je bančni tajnik Mr. Joseph L. Surtz. Sam sem priporočal spremembo v toliko, da Mr. Surtz pride v prostore v ospredju banke, kjer bo ugodna prilika za vse, ki iščejo posojila ali povprašujejo za druge informacije. Odkar je to vpeljano gre vse poslovanje mnogo hitrejše in zadovoljne jše naprej. Moje delo v banki Podpisujem vse listine kot predsednik. Opravljam dela rekordiranja listin v mestu in sodelujem pri prepeljavi čekov v mesto in obratno. Dalje sem tudi pri cenilnih opravilih posestev za posojila. Vse to opravljam v toliko, v kolikor mi dopušča čas, ki si ga vzamem od mojih trgovskih opravil, katere tudi nikakor ne morem zanemarjati. V dogled-nem času, ko bo banka narasla še na višjo stopinjo premoženja, bo moral biti predsednik banke stalno nameščen in to delo bo moral voditi kateri drugi mesto moje malenkosti. Za sedaj moram izjaviti, da gre vse poslovanje v banki v najlepšem redu in v harmoniji z vsemi uslužbenci, ki imajo tudi vsi pglno dela z bančno upravo ali s zelo velikim čekovnim prometom, ki da uslužbencem mnogo vsakdanjega dela z računi in vknjižbami. Še tole je važno Bančni tajnik, Mr. Surtz, je dvakrat na teden popoldan odsoten iz glavne banke in se nahaja v podružnici na Waterloo Rd. To sta dneva v torek in v četrtek, da imajo tako priliko odjemalci podružnice se tam z njim razgovarjati in oddati svoje aplikacije z,a posojila in drugo. Posluga izven banke Ker so pa mnogi ljudje v današnjih dnevih tako zaposleni, da nekaterim ni mogoče, da bi se mogli v uradnih urah oglasiti v banki, sem tem ali takim rade volje na razpolago na domu, 1053 E. 62'St., za morebitno uslugo, ki bi jo lahko zanje naredil glede vprašanj ene ali druge zadeve. S tem upam bo pojasnilo mnogim služilo v korist. Ostajam z pozdravom, Anton Grdina, preds., The North American Bank. Ribničan v Maple Heights Pred kakimi šestnajstimi leti, ali mogoče še več, si je eden izmed taniošnjih naseljencev prvi zamislil, kaj če bi si postavili tudi v tej naselbini svoj narodni hram, kakor jih imajo po drugih naselbinah v Cleve-landu in drugod. Kaj mislite, da se mu niso smejali? Marsikatero grenko je prisli-šal: "Kaj se ti meša, ali si brez pameti," so mu ljudje ugovarjali, ker so si mislili, da oni niso kaj takega zmožni. Vendar pa je ta ideja ostala v srcih nekaterih naših rojakov, ki so si končno mislili, da ima tisti rojak morda le prav. Kaj pa če bi se to res tudi uresničilo in se tudi je. To dela sporazum in rojaki so rekli: "Kar bo pa bo!" in kakor pravi Hrvat: što bilo, bilo, više smrti neče biti. Zavihali so si rokave in šli na delo in ideja se je uresničila in danes imamo svoj narodni hram tudi v Maple Heights. A ta kuča je bila premajhna in potrebovali smo Ribničana, da nam jo razširi in pri tem pa so malo pomagali še tudi Dolenjci in Kraševci — porinili so in prišlo je precej več prostora. Kaj pravite k temu? Ali ni naš narod lahko ponosen na tako lep napredek? Brat in sestra, rojak in rojakinja, mogoče niti ne slutita, kako veliko veselje bo omenjeni dan za naše rojake v tej naselbini, kamor bodo prihiteli tudi številni njihovi prijatelji. Torej, Slovenci širom Clevelanda, prosim vas, rezervirajte si dan 3. avgusta za naše rojake v Maple Heights in počastite njih veliko delo s svojo udeležbo. Delujemo vedno roko v roki, ker to bo korist nam samim. Upam, da se bodo moje želje uresničile in da se bo zbralo v nedeljo v Maple Heights toliko našega naroda, da se boste Maplehajčani še jezili name, ker sem tako vabil. Ha, ha, že naprej vidim kaj bo. No in kaj bo? — Luštno bo in vse bo veselo. Pregovor pravi, da se dobro blago samo oglaša in ravno tako je z našimi prijaznimi in postrežljivimi rojaki v Maple Heights, ker njihova gostoljubnost je že dobro poznana med našim narodom. Rečem le toliko, da dokler mi bo mogoče o njih kaj dobrega pisati, jih ne bom zapustil, ker imam še vedno kaj dobrega povedati o njih. To pa lahko vsak prizna, da kar sem še kdaj reklamiral v Ameriški Domovini, da se nisem nikdar zmotil in vselej je bil dober uspeh in upam, da bo tudi sedaj tako. Torej pohiti-mo v nedeljo 3. avgusta v Maple Heights k našim rojakom in o vseh podrobnostih se boste prepričali na prostoru. Pozdrav vsem našim rojakom in rojakinjam ter na svidenje v nedeljo v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights, France s elev. hriba. Darovi za narodni vrt Res vroči so dnevi, povsod iščemo sapice ii^hladila, na vrtove hitimo, sliKe vrtov gledamo, da bi tako omilili hudo vročino, ki nas sili v vrtove na hlad. Te vrstice so me pripeljale do našega narodnega in Kulturnega vrta. Zadnjih par let smo tako rekoče deloma pustili naš vrt, da je rasel in zelenel, niti s paradami ga nismo nadlegovali in cvetlice so bile varne pred nami. Vrt je imel vso priliko, da se je v miru razrasel in gosto pokril vso zemljo, veje nasadov so si podale roke druga do druge in ptičice se lahko senčijo v senci pod raznimi nasadi, ki so se res lepo razRrostili v medsebojni vezi. S tem pa ne smemo misliti, da je z vrtom vse storjeno in skon-čano, ko je zarašen in zelen pa že nekaj spomenikov ima. Vrt še ni in ne sme biti zgotovljen, kadar bomo rekli, da je vrt ves dogotovljen, potem bo tudi kmalu pozabljen. Vrt mora imeti narodno življenje, kakor ima tudi zelenje, brez katerega ne bi bil vrt. še mnogo bo treba izboljšati v vrtu, da bo odgovarjal svojemu cilju. Spomenikom se mora napraviti imenike ali napise o zaslugah, ki so jih imeli tisti, katerim na čast so postavljeni. še več spomenikov je treba postaviti. Vsako leto bi bilo potreba nekaj novega doprinesti v vrt in vsako leto v njem prirediti narodno zborovanje, osobi-to pa še sedaj v teh dneh, ko se gre za edinstvo narodnosti. Nič ni bolj primernega za to, kakor so narodni kulturni vrtovi. Med tem, ko smo se mi že tako privadili vrta, ki ga imamo pred nosom vsak dan, se pa drugi ljulje zanimajo zanj vse drugače in gledajo nanj z drugačnim zanimanjem kakor mi, ki «mo bili ob njegovi zibeli. Vrt dobiva vedno nove obiskovalce, bolj ko pridejo iz daljave, več pozornosti dajo za vrt, več ponosa imajo za verigo kulturnih vrtov. Mnogo ljudi od vseh krajev je že obiskalo tudi naš Jugoslovanski kulturni vrt. Pred nekaj dnevi se je mudil v njem eden najbolj zavzetih narodnih mož, Mr. Ivan Kušar iz Chicaga, 111. Ko je obiskal vrt, so se mu zaiskrile solze v očeh, to je narodna zavest, mož je iskren in iz srca narodno zaveden, kakor jih je malo, le njegova soproga Mrs. Helen Kušar ga še v tem nad-kriljuje. Ko je bil slovesno odkrit Baragov spomenik v navzočnosti prevzv. škofa Rožmana, je Mrs. Helen Kušar pripeljala sem v Cleveland skupino zavednih ju-gosolvenskih žena in deklet v parado, to so žrtve! To je narodna zavest, o kateri se da misliti! Mr. Ivan Kušar je s zanimanjem in občudovanjem ogledoval pomen vrta in se ni mogel dovolj pohvalno izraziti o vsem tem. Kljub vsem stroškom za potovanje, je Mr. Kušar podaril v blagajno kulturnega vrta še vsoto $5.00. Hvala iskrena zavednemu možu ! Hvala in spoštovanje njegovi soprogi, ki še danes neumorno deluje v prid Jugoslavije in Rdečega križa! Take moramo spoštovati in ceniti, dokler jih imamo. Bog živi oba! Anton Grdina, predsednik org. J. K. Vrta. P. S. Od petih slivovnih predstav pripade kulturnemu vrtu darilo za $10.00 A. G. Demokratski klub 23. varde V petek ,1. avgusta, se vrši seja Demokratskega kluba 23. varde ob osmih zvečer v ateleju Slovenskega narodnega doma. Vabljeni ste vsi iz 23. varde, da se udeležite te seje. Ker se je že začelo pobirati podpise za demokratskega županskega kandidata Frank J. Lauscheta, vas opozarjamo, da bodo peticije oddane tudi na tej seji vsem tistim, ki žele aktivno sodelovati v kampanji. Peticije pa lahko dobite tudi pri demokratskem vardnem voditelju Jonn H. Gornik, ml., 6217 St. Clair Ave., tel. HE-2395; pri Jo. sie Zakrajšek na 7603 Cornelia Ave. tel. HE-9781 in pri vašem councilmanu Edward Kovačiču na 1211 Addison Rd., tel. HE 3011. O skupnosti germanskih narodov Diplomatski sotrudnik "Berliner Boersen-Zeitung" Kari Megerle, ki je napisal že več člankov o bodočem izgledu Evrope in sveta po zamisli Nemčije, je zelo ostro nastopil proti partikularizmu germanskih držav v Evropi, pri čemer misli zlasti na nekatere nordijske države. Za. narode germanskega izvora, piše Megerle, je v novi evropski ureditvi polno možnosti, da zavzamejo svoje mesto ne le kot podrejeni organizmi, temveč kot enakovredni člani nove germanske skupnosti, ki jo bo treba stvoriti. Revolucija 20. stoletja je zajela vse narode Evrope. Njen cilj je premagan je dosedanjega evropskega partikularizma in vzpostavitev ev'ropske solidarnosti proti vsem onim silam, ki so se evropskega partikularizma posluževale zaradi vzdrževanja svoje neprirodne in evropskemu prostoru nasprotne hegemonije in katerim so bile evropske države, med njimi zlasti germanske, samo objekti. Rešitev problema germanskega partikularizma je naloga, ki čaka vse zdrave sile v vseh germanskih narodih. Vsi ti narodi so bili nekdaj členi velike celote, v kateri so se mogli uveljaviti kot usodo Evrope oblikujoče sile. Mnogi izmed njih so bili » "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenne Cleveland, Ohio PubUshed dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 ______Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered s s second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 177 Thur., July 31, 1941 Glede reda in dela v banki POMAGAJTE % Pomagajte mi, da se b0,Ijk] kaj bo na 24. avgusta letV vem. da bo, in še nekaj c't° rednega, pa si že tri <%! glavo, kaj bi to bilo. Vse'i kasneje izrinjeni s svf ložaja in potisnjeni bne države" v službi ^ interesov, vendar tak°j ■ v politični, gospodarski . turni podreditvi . svetu same dobro zn»si1 ■ daj naprej so bili ti "y ■ mo še "narodi v ■ magati germanski Ps'(p i zem pa ne pomeni W ali izgube svobode i" - bistva, temveč samo P* t ni, častni in enakov^" . tek "narodov v pokoj11 \ politično življenje i čega značaja. I Na koncu pravi drugim: "Mladina t^č bo razumela to svoj0|< - ne bo zamudila. On*1!1 . čuti, da je za vsakeff1 . in vsak narod še ne ? t nitejšega in boljše^' ) mo materialnega stet£ l ju. Ona bo spet sode'1'*1 liki germanski skup11!0 preobrazila Evropo. $ di pripravljena, da ^r nemškim narodom 't i nja problema partikularizma." Iz dveh ur — tr^1 V majhni sred"'; , vaso so praznovali p0!, mladi ženin, je bil sfT i svojo mlado neve» ^ . lahko odpeljal do^ i petje in smeh so s®.rS|e . poročni gostiji, vse t veselilo, kajti vsa V*?| svatovala. JL i Nenadno pa je . poročno slavnost. . je orožnik, da bi odv t ga ženina. Ta si Je i časa prej nakopal ^ ia , ra in baš na nj^ify > dan je orožnik ^ Js . naj odide ponj. P1"'1; ^ , položenje se je v trj|ig blinilo, godba je lost je zavladala t Med tem so napr°'| j, [ ka, naj malo potrpV'fy i ci se je sestal dr^J j Od najstarejših do . J(. so bili vsi mnenja. >» v M sme svoje poročne v zaporu in mlada i { prve noči svojega ^'J § ne prebila sama. ^ ( posvetovanju so p Orožnik prav za P1 . ti kateri je Ali, ki soj i ( na zapor, in tako kdo drug iz družl^ ^ govo ulogo. Ponud> Dj, stafa, njegov svak- j [ ( hitro minejo, je me) I • * it v šel z orožnikom, K' I so ga potegnili. kehi se je izkazalo. J^ v dnevi cela večnost- J v, urah je vrlemu MO celica pretesna. 1 je, kako se tam slavnost nadaljuje ^ drugi fantje veseli^ |§j jo z dekleti, med te f Uc mu tukaj tako Pokesal se je, da ^ 11 preti namesto Al1^ ^ naivnosti je mislil. n takoj izpustili, t svoje pravo ime in ne. Mladi mož Pa Ka zmotil. Namesto d, % del tri dni v ječi i^oj tem vse dobro, so $• trideset dni, ker je I*1. sti napačne podati,3lie je moral tudi Ali J1 S čnemu dnevu v zaP - V Berlinu so osflyv neveste, kamor im^J j^Pe dekleta od 15. do '»1 , * * da Nov svetovni rek^J&o plavanju je dosegi plavalka 6aalberg°v' I AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 31, 1941 Pavlinci so si postavili na za-. hodni strani nekdanjega gradu . krasno cerkev Marijinega Vnebovzetja ter jo leta 1740 s prekrasnimi freskami poslikali. Kakor s prejšnjega vemo, je takrat živel in ustvarjal na sedežu reda, v Lepoglavi, znameniti Ranger, ki je nedvomno vplival tudi na okrašenje redovne cerkve v Olimju. O podrobnem delovanju pavlincev v Olimju, žal, nimamo poročil, kakor to ugotavlja dr. Kovačič v Zgodovini Lavantinske škofije (str. 278). Tako smo navezani zgolj na ugibanja. Da so sploh prišli v to popolnoma zaprto, le proti jugu nekoliko razmaknjeno vznožje z gozdi obraščene Rudence, so sledili pač svojemu varuhu sv. Pavlu Puščavniku. Po tako umetniško okrašeni cerkvi v Olimju in podobno okrašeni bližnji cerkvi Device Marije na Pesku, kjer kaže kronogram na leto 1711 (Orožen misli, da je slikala freske v obeh cerkvah ista roka), moremo slutiti, da so se pavlinci zlasti bavili z okraše-vanjem hiš božjih. (Na zvezo s samostanom v Censtohovu kaže oltar s prelepo podobo poljske Marije.) Verjetno je tudi, da so imeli v Olimju svojo šolo, kakor jo je imela materina hiša. Nedvomno pa so se bavili z zdravilstvom. Na levi od glavnega oltarja je kapela z oltarjem sv. Frančiška Ksaverija, misijonarja v Braziliji in Vzhodni Indiji vv16. stoletju. Temu svetniku na čast so naslikane na stenah in na stropu te kapele freske iz lvjegovega življenja. Prav posebno pozornost pa vzbuja med njimi freska, kako izsesava svetnik bolniku gnoj iz rane, v ozadju pa so še postelje drugih bolnikov in skozi vrata je tudi videti lekarno, kjer so postavljene razne steklenice po predalih. Ker je bilo glavno Ksa-verju pač misijonsko delo med pogani, kakor ga vidimo na drugih freskah, kjer krščuje črnce i. p., se bi zdravljenje lažje nanašalo na Frančiška Asiške- ininm ..n'juuit.i Radij iz morskega dna Končno so izdelali najdaljšo vrv na svetu. Neka vrvarna jo je delala za dr. Charlesa Piggo-ta iz Carnegiejevega zavoda, ki hoče s to 11 km dolgo vrvjo iskati zaklade na morskem dnu. Ti zakladi pa niso potopljeno zlato in srebro, temveč nekaj, kar plačujejo še danes z 10 milijoni dolarjev za vsak funt. Ta draga stvar je radij. Pred nekoliko leti so ugotovili, da vsebuje trdo, rdeče ka-meneno blato pod zgornjo, blatno plastjo morskega dna, nepričakovano mnogo radioaktivnih snovi. Dr. Piggot je hotel raziskati v tem pogledu dno pod globljim morjem, nego so mogli z dotedanjimi pripomočki, zato je naročil 11 km dolgo vrv. Vrvarna, do katere se je naj prvo obrnil, je naročilo gladko odklonila, češ da takšna vrv, pa čeprav žična, nikoli ne bo zdržala, temveč se bo pretrgala, čim bo dosegla neko globino. Njena lastna teža jo bo uničila. A našli so rešitev tudi za to. Izdelali so žično vrv, ki je spodaj čisto tenka, zgoraj zelo debela. Navzlic temu tehta še vedno nad 10,000 funtov. Da vsebuje morsko dno radij, so že ugotovili. Sedaj je treba ugotoviti kraje, kjer je tega radija še posebno "dosti." Navzlic velikim stroškom, ki so potrebni za takšne vrvi, kakršna je Piggotova in navzlic velikanskim izdatkom, ki bi jih zahtevalo pridobivanje radija iz morja, upajo, da bodo mogli dosedanjim najdiščem radija delati ž njim veliko konkurenco. Cene radija bi morale potem znatno pasti. To bi človeštvu vsekako ne bilo v škodo, saj je radij v marsikaterem oziru nenadomestljiv, posebno pa za zdravljenje raka. --—o--— Klavir v sodni dvorani Neki hišni posestnik v Le Havru je postavil neko svojo najemnico pred alternativo, da se odpove igranju klavirja pri odprtem oknu ali pa da zapusti stanovanje brez odpovednega roka. Prišlo je do sodne obravnave, pri kateri je dal sod- Nova podynornica je stopila v službo Strica Samci. Ime te podmornice je "Flying Fish," katero vidimo ob splavitvi v vojaškem pristanišču Portsmouth, N. H. Na podmornici vidimo delavce, ki so jo gradili. Paid Mellon, sin pokojnega ziikladmškega ia,jm\ka Andreiv W. Mellon-a in ki velja za enega najbogatejših mladih mož v Ameriki, se je prostovoljno vpisal v ameriško armado. Star je 28 let in bi bil lahko oproščen vojaške službe. PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmare 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL* NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. popravimo važ avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender Je. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. Joe Louis, boksarski prvak, je poskušal svoje trde pesti tudi na svoji boljši polovici, katero nam kaže gornja slika. Ona pa se je vje-žila in pravi, da ne mam, da bi jo objemal s ta,ko tr-dirrii pestmi in zahteva raz-poroko. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo. vino. žganje in dober prlgri' zek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Finska že zopet okuša vojne dobrine. — Kakor nam kaže gornja slika, že zopet divja vojnq nad mestom Helsinki, kije prestoliea Finske in.katero so si ruski zrakoplov ci najprej vzeli za tarčo. S SATAN IN ISKAR10T Po nemškem Izvirnika K. Mays * fci Vemu vas prosim, f• Ce najdete in rešite ? Cnrja> vas bo bogato wJLLJ* Pa -ie že mrtev in let* nKate njegovega dvoj-lJZm° mi dediči in vam bo-"Plačali del dedišči- sV|° Je oglasil Winnetou. Shatterhand ne i £denarja! In tako za-iT6 se vobče ne da pla- rslil Sern n. PovedalJeg°Ve trde be" j % sk| .j Ze kar izpocet-M brž l da P°j dem v P*'HuntS Sem čul' da sta 4 Egintu '"p J°natan Mel- inMstrani/; L<: da moram > p|r bo " 1 nekatere težko- redfLfc ! mislim. opravil v uiou • 111 r a h 1 očutni jU Je. ko j uganil, kake Saj me je tet: in moje razmere iiV0 kretnj0 je :e^net0u Pas in povedal: m, n„,?r08i 'Old Shat-rJ| aj "e govori o tež- fe^o r želeZnf • moram Pe" •Ci'M>arn wIVBrindisi' od s« ik0 cjn m crez morje." 1« izniči,!? je treba vozi- * jUtri odn * • • liem v ' °dPotuje, je po- : odmdiSiju" ii ija?" p°tuje parnik iz lKaPrih°du vlaka." ' 1>.|,„ Jutri odpotovala! \ 'st|e bil! ' rfP^islpi,r 'L Popravljen, £ % feči v' kadar ie šl° 1 M koiiHko bi se drug ' I ^stoSblrančal'Pre- j wi„idoigo pQt v J tla!>. Jutri bova od- £ Udj sa ' t Jjfoj J^1 Je hotel potova- i zolNa h! . .i c^f8?1 iz Ameri-c |se v;e Poslal v Afriko, J2avze] domov. Tak pa j. Jislij .Se je za zadevo « ^bUdin lVesti d0 k0nCa" ^ 80 »e mi pomisle- l i|b '' » -t f Je np Potovati v delo k, p0zna ■—!" t 7 J brat tem bolje j •'kdo 1 S°P^kv°nlik0 dni b0 mi- 1 W®hatt __!" £ H °^ovan 1^ naj mi ni" ' /Wp0 ]a! Ali mi ni ^ Itistih y d°val, kaj vse je J | dal^Hh Ali ni- ' lj Dr- Vldel tiste dežele 1 •Nhi>. oli Winnetou?" 1 fti k : J Odpo , 0m žeJjo- 1 3 Jeva. Howgh!" i VI-ll^ar AEgiPtu. t|veseiijpačev v Kairi —! i ^Udij Sem se na pot°-J je priliko, da : pri. Pokazal svojemu ^CueliUtudi jaz za C.UČiteJ: kl Je bil moj koristil mi je M P«lik i '6asla sva mo-Jredfta «jer bi bila nje- i i le Sai/lstroumnost nuj-..f' Kd0l0 njeSova bistro-., o. Ve, kaj vse naju Jo ^til sem, da sle-iP^ti na ne bo tako ii • P°vem še en /net neki -? ^ t položil roko na 'v * ^noIa2lta kretnja je ^0vedaiag0'TVSe je Prav za 41 0rient iKajti za P°to- ' Pet deno 36 treba denar-J v taker!?a" Sa- Pa t ^ iC Srečne^ Polo- lf° PotovlSredstva za ta- ^J« S* kar v žePu " Oskrbeti bi si ga , bil moral. Winnetouov migljaj i mi je povedal, da ima mrzkega, ' pa tako silno potrebnega ma-mona dovolj za pasom. Franc Vogel je bil seveda ves srečen. Iznova in vedno iznova se nama je zahvaljeval, dokler mu nisva strogo zapovedala, naj že vendar molči. Poslala sva ga v hotel, Winnetou pa je spal pri meni. Seveda nisva mnogo spala, zarana je bilo treba odpotovati. Priprave naju niso mnogo skrbele, Winnetoua že vsaj ne, mene pa tudi ne. Takle indijanski poglavar ne pripravlja obsežnih kovčegov, kadar misli potovati. Puška in konj, — pa je pripravljen. No, orožje je seveda prinesel s seboj, pustil ga je na mojem stanovanju, ko me je prišel iskat v gostilno, seveda je bilo skrbno zavito. Po Evropi se navadno ne potuje s : puško na rami. Konja ali pa kamelo bi si že v Egiptu dobila. . In jaz —? 1 Kot Evropejec sem bil seve- 1 da navezan na marsikatere malenkosti, ki jih Indijanec ne po- ! trebuje. Pa vse, kar sem po- ! treboval za potovanje, je bilo ^ vedno pri roki, treba je bilo sa- ^ mo vzeti pa sem lahko odšel. Vogel je bil preskrbljen z denarjem. Pospremil naju je na kolodvor, poslovili smo se. Podrobno sem mu naročil, kaj naj storijo njegovi ljudje, če bi bi- ' lo treba nastopiti za dediščino. In potem sva oddrdrala črez -Alpe v Italijo. Kaj sva vse doživela na potu, o tem vam na tem mestu ne utegnem pripovedovati. Omenim le, da se Winnetou vkljub svoji indijanski napetosti kar ni mogel načuditi. Toliko novega, nenavadnega in izrednega je videl —. V Aleksandriji si je kupil burnus in turban. Dobro se mu je podajala beduin-ska obleka, posebej še, ker je bil temne polti, cel beduin je bil. Pa zelo nepriročna da mu je, je pravil, ni bil vajen obilne, dolge gubaste beduinske halje. V Kairi sva šla naravnost v hotel du Nil in vprašala za Small Hunterjem. Zvedela, sva, da je res stanoval v hotelu, da pa je odpotoval približno pred tremi meseci. Ker sta si bila Jonatan Melton in Small Hunter podobna, je bilo mogoče, da se je že v Kairi Jonatan Melton predstavljaj za Small Hunterja, njega samega pa spravil s poti. Zato sem koj tudi vprašal za njegovim spremljevalcem. In v svoje pomirjenje sem zvedel, da je Small Hunter res imel spremljevalca, da sta si bila oba za las podobna in da sta si bila zelo dobra prijatelja. Celo oblačila sta se čisto enako. D'edič je torej še živel —. Ampak kaj je nameraval Jonatan Melton z njim —? In kje ga je mislil spraviti s poti? Kam je odšel iz Kaire —? Šla sva še na ameriški konzulat. Tam sva predvsem zvedela, da je Small Hunter s svojim spremljevalcem res odpotoval pred kakimi tremi meseci. Pa vzedela sva še več. Neworleanske oblasti so poizvedovale za Small Hunterjem v zadevi dediščine in tudi neki odvetnik iz New Orleansa. Pisma si je Small Hunter naročil v Aleksandrijo, pozneje pa v Tunis na naslov nekega židovskega trgovca, ki mu je bilo ime Musa Babuam. Iz teh vesti ni bilo težko sklepati, da je bil Jonatan Melton s svojo žrtvo namenjen v Tunis. Kajti da je sam prevzel vodstvo na potovanju, to mi je bilo samo po sebi umljivo. Cemu ga je gnal v Tunis —? Da bi ga tam kje v tunizijski puščavi spravil v stran —? Vsekakor nisva smela izgubiti niti dneva. Koj drugi dan sva mislila odpotovati iz Kaire. | Pavlinci v Sloveniji | Pavlinci se imenujejo navad-£ no menihi iz reda sv. Frančiška j" de Paula, ustanovitelja reda menihov, ki je bil rojen leta ' 1416 v Pavli, nekem kalabre-škem mestecu. Ko se je raznesla govorica o njegovih čudež-^ nih ozdravitvah, je bil pozvan k smrtni postelji francoskega kralja. V Toursu je 1. 1507 ' umrl. Pavlinci v Sloveniji pa niso njegovega reda, marveč so prišli preko Hrvatskega in Ogrske, kjer jih je ustanovil leta 1246 že ostrogonski kanonik Evzebij. Postavili so se pod zaščito sv. Pavla Puščavnika, ki je živel za preganjanja kristjanov cesarja Decija, Valerijana in Dioklecijana 90 let v puščavi in umrl 114 let star. Pavlinci ' so leta 1308 sprejeli avguštin- ■ ska pravila in se delili na tri i kongregacije: na ogrsko, portugalsko in francosko. Ogrska kongregacija se je razširila po Avstriji, Nemčiji in Italiji. Najintimnejša njihova naselbi- . na je Cestochow, kjer uprav- . ljajo naslavnejšo poljsko božje- ; potno svetišče z znamenito rja- 1 vo Marijo, slikano na cipresovi- I no, okrašeno z zlatima kronama i in mnogimi dragocenimi kamni. 1 Podoba je prišla najbrž iz Bi- , zanca, po legendi pa je bila ne- i kdaj v posesti sv. Helene, sli- j kal pa bi jo bil sv. Luka; v j Censtochow je prišla leta 1382,' i ko je bila cerkev zgrajena. s Že v 13. stoletju so imeli ogr- i ski pavlinci tudi svoje samosta- j ne na Hrvatskem in leta 1503 .j so odprli v Lepoglavi prvo javno gimnazijo. Lepoglava je bi-- la leta 1581 proglašena za sre-i dišče hrvatske kongregacije in t šolstva. Leta 1644 so odprli v i Lepoglavi filozofsko in bogo- ■ slovno šolo. — V času od 1650 • do 1758 je bila zgrajena seda- ■ nja velika cerkvena zgradba, : kjer je glavni oltar sijajno baročno delo in so v cerkvi znamenite slike pavlinca Ivana Rangerja (1700-1753), po rodu Tirolca. O njegovi umetnosti pravi dr. Mal (Zgodovina umetnosti, str. 60): Njegova umetnost je eden poslednjih, najvišjih odmevov pavlinskega slikarstva. V žarkih bojah, kompoziciji in ornamentaciji je popolnoma otrok svoje dobe: čisto v smislu baroka povečava s slikano arhitekturo iluzijo doj-ma prostornosti, skozi pilastre, balustrade in loke gledaš v daljno ozadje, osebe prekipevajo od življenja, —vse pa prepleta bujna ornamentika. In iz Lepoglava, kjer je bilo leta 1661 celo 62 rednikov, se jih je naselilo v Olimju pod Rudenco, blizu Podčetrtka ob Sotli, leta 1663 šest. Ivan baron Zakmardy de Dyankoch je kot graščak olimski dobil za naselitev pavlincev dovoljenje cesarja Leopolda I., ljubljanskega škofa kot duhovnega, in krškega škofa kot zemljiškega nad-gospoda. Poleg Zamarkadija je ■ bila posebna dobrotnica olim-skega samostana hrvatska baronica Elizabeta Ratkaj, ki mu je okoli leta 1677 zapustila svoja posestva v Virštanju. - ga ali pa je to opravilo Franči-[ ška Ksaverija zato tako pou-• darjeno, ker so se bavili enako ■ z zdravljenjem bolnikov tudi . pavlinci. ■ Poleg cerkve v sedanjih kletnih prostorih gradu je pod ju-gozapadnim stolpom popolnoma obokan prostor, okrašen s freskami, ki vse kažejo na zdravilstvo, saj imamo tam napis, ki nam pravi, da ne pomaga vsa medicina tistemu, komur Bog ne pomaga, in podobno. Ob oknih imamo še dobro vidne freske bajeslovnega grškega zdravnika Eskulapa, znamenitega grškega zdravnika Galena (131 do 200), grškega filozofa Teo-frasta (372-387) in celo arabskega filozofa in zdravnika Avi- ' ceno (Ibn-Sina, 980-1037 i. dr. ! Tudi vse druge freske tega po- ] polnoma s freskami pokritega prostora so v kakršni koli že 1 zvezi z zdravilstvom, a razpa- J dajo, ker ne znamo pri nas ta- 11 kih znamenitosti ohraniti. Da bi se našel kdo za to samostansko lekarno, ki jo poznavalci ' imenujejo "evropsko znameni- 1 tost" vsaj sedaj ob dvanajsti uri! Kakor nam Orožen pripoveduje, ni bilo samostansko življenje v Olimju za vlade Jožefa II. popolnoma v redu, saj j so se maloštevilni menihi prepirali med seboj ter niso posluša- j li niti škofa; zato so samostan , že 3. septembra 1782 ukinili, • medtem ko so red sam razpustili šele 3. marca 1786. V Olimju je nastala'iz samostana žu- f pana cerkev in župnišče, v Le- ; poglavi pa pozneje, leta 1851 1 znana kaznilnica, urejena po ir- ] skem sistemu, kjer si morajo < kaznjenci s tkanjem platna in ; z izdelovanjem penkala svinč- i nikov sami kriti stroške za vz- ; drževanje. ] drževanje. (Dr. P. S.) • nik postaviti klavir v razprav-■ no dvorano. Nato je pozval 1 tožiteljico, naj nekaj zaigra. Po dveh minutah je dejal, naj takoj preneha in je razsodil, da je gospodarjeva zahteva popolnoma upravičena. Dal mu je pravico, naj najemno pogodbo takoj razdere, če bi tožiteljica še kdaj igrala pri odprtem oknu ali pa če bi sploh več nego eno uro na dan mrc-varila ubogi instrument. -o-- MALiOGLASl Opomin članstvu Tem potom se naznanja vsem članom društva Waterloo Camp št. 281 WOW, da član, kateri ne poravna svojega asesmenta do zadnjega dne v mesecu, nima pravice do bolniške podpore prihodnji mesec po naših društvenih pravilih. Zato se prosi vse člane ,da poravnajo svoj asesment o pravem času. Sicer jih bo tajnik primoran suspendirate od bolniške podpore. John Cicich, tajnik _491 E. 152. St. Frank Hribar 16000 Waterloo Rd. Vsak petek serviramo ribjo pečenko in vsako soboto kokošjo pečenko. Vedno dobite dobro vino in pivo. Se priporočamo. (Thur. Aug. 21) Lepa prilika Kdor namerava kupiti hišo, se mu zdaj nudi lepa prilika. Naprodaj je hiša za 2 družini, v lepi okolici; se obrestuje več kot si mislite. Lastnik jo proda, ker gre iz mesta v enem mesecu. Se lahko takoj selite notri. Vprašajte na 17213 Waterloo Rd. po šestih zvečer ali v nedeljo. (177) Delo bi rada Ženska, stara 40 let, bi rada dobila kakršnokoli delo, da bi varovala otroke, prala, aH za splošna hišna dela. Lahko ostane čez noč, toda bi raji hodila domov. Vprašajte pri Mr^s. In-tihar, 643 E. 160. St., telefon MUlberry 3229. (180) Ugodna prilika Ustavite se pri svojem sosedu, ki prodaja fine rabljene avtomobile Smith Motor Sales 6115 Superior Ave. HEnderson 2888. Vsake vrste avtomobili in razni modeli. Frank (Butch) Gor-nick in Phil. Smith, poslovodji. ---—((179) želi dobiti delo Moški srednjih let, želi dobiti delo na farmi. Kdor bi ga potreboval, naj pokliče po telefonu IVanhoe 0751-M. (177) Klub društev S. N. Doma m St. Clair Ave. i razpisuje službo STREŽNICE za v Klubove prostore. Katera se čuti sposobno, naj pošlje pismeno prošnjo na tajnika do 5. avgusta. Klub dr. SND: c/o LOUIS ZORKO , 6409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio East 61st St. Garage F Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v naše družino in smo za vedno izgubili preljubljeno in nikdar pozabljeno soprego, hčer in sestro AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 31, 1941 Kljflb prijaznosti so ga oni grdo gledali, dokler jih ni naložil na voz in opomnil hlapcu, da ne de nič, če jih tudi zapelje nekaj streljajev dalje. Jezo kuhajoč in smotke pušeč so oddrdrali junaki. Videl jih Lo-vro ni več; da čuje njih zadnji pozdrav ,to se mu je dozdevalo, ko je prejel čez dva dni iz Ljubljane dopisnico brez podpisa z dvema besedama vsebine "Jezikoslovec (sic!)." VII. Godite meni še na veselje! Nar. p. Po Gorenji vasi in okolici je nastala velika stiska in razburjenost zaradi dobave hrastovih pragov. Premnogi kmetje niso mogli držati pogodbe z Majer-jem, ker niso imeli zadosti hra-stovine. Kupovali so les od sosedov; a ti so ga potrebovali sami ali pa skušali porabiti stisko v svojo korist in stavili cene, da je kazala kupcu velika izguba. Gospod Majer se ni dal omečiti in možje si niso vedeli pomagati. Iz hiš se je razlegal jok in prepir, ker so žene očitale lahkomiselnost možem, ti pa so obupani čakali svoje usode ali topili jezo med kletvina-mi in zabavljicami v Bendeže-vem vinu. Med prizadetimi je bil tudi svak učitelja Planinca; ta je učitelja silno nadlegoval, naj mu pomaga, naj mu svetuje. V srce sta se smilila sestra in svak Planincu in, ker ni vedel svetovati, je sklenil vsaj povprašati veščaka, kako bi se dalo pomagati. Napotil se je proti Pristavi. Onstran mostu se je držal kake pol ure ravne okrajne ceste, ki pelje proti jugu, potem se je obrnil na desno v hrib, ki se vzdiguje nad potokom. Breg do vode je zarasel z visokimi, temnimi smrekami in zelenim jelovjem; na drugi,strani pa se valovito niža proti krški rav nini rodovitno polje, obrobljeno pod vrhom z vinogradi, kjer je dolge vrste količja bujno ovijala in skrivala vinska trta. Odpira se lep razgled proti Krki, na Gorjance in dalje tja do štajerskega gorovja onstran Brežic. Krasna je narava; a kdor hoče prav uživati njeno lepoto, mora imeti srce lahko in duha prostega, da obrne pogled iz sebe ven, ne pa da ga zaglablja sam vase kakor gospod Planinec, ki je korakal š težkim srcem navkreber. A skrbi mu ni so prizadevale samo nadloge nepremišljenih kmetov, tudi lastna nesreča je poganjala kali bridkosti v njegovi duši. Kako srečno je živel v Gorenji vasi do zadnjih časov! Ljudje so ga čislali in ljubili, nasprotnik« ni imel in na prijteni kraj ga je še tesneje navezala sestrina možitev. Tudi on je bil našel tu nevesto po svojem srcu, Metko Bojančevo, in se že veselil srečnega zakonskega življenja. A osorno ga je vzdramila iz sladkih sanj grenka istinitost. Cez noč je obogatel Bojančev sin, bogastvo je rodilo prevzetnost in prevzetnost je pretrgala vez ljubezni, ki je bila po njegovih mislih pritrjena za večnost. "Oj, denar," je tarnal sam pri sebi, "peklenska iznajdba, strup kreposti, grob prijateljstva, ki kupuješ razumnost mož, pogum mladeničev, zvestobo žen in ljubezen deklet, rojen iz poty in solz rodiš solze in seješ obup, slavi zmago na truplu umorjene ljubezni!" Umorjene? Morebiti še ni popolnoma mrtva, morda še rahlo diha. Če bi se hotel on hliniti in lizati, ponižati se za strežaja svoje bodoče žene, bi se mu morebiti še izpol- nila želja; a po taki ceni ne bo kupoval sreče. Zlat jarem ni lažji od lesenega. Glave mu ne bo premagalo srce. Ogibal se bo nje, ki bi jo srečal tako rad; noben pogled oči, nobena poteza na obrazu ne sme izdati prevzetni deklici slabosti predobrega srca. Da zadobi mir, bo os-tavil kraj, ki se mu je bil omilil, in bežal daleč proč pred žalostnimi spomini. Zamišljen je prišel Planinec na grič, kjer je stala Pristava, prijazno poslopje, obdano na eni strani z velikansko bra j do, na drugi zasenčeno od košatih lip. Streljaj pod hišo ali, kakor so govorili ljudje, pod gradom, je na sončni strani stala bela hišica s cvetličnim vrtom in nasproti, onstran ceste v gozdu, v gotskem slogu zidana kapelica lurške Matere božje. Hišica in kapelica, kar je bilo polja in gozda okrog, in vinogradi vrh polja, to je spadalo k Pristavi. V hišici je prebivala mati našega znanca Vladimir j a Dragana z odraslo hčerjo Heleno. Živela je ob pičli vdovščini in ob zaslužku, ki ga je dajalo izdelovanje obleke za gospe in gospodične po okolici. Pri Dragano-vi gospe so se tudi učila šivati dekleta iz vasi in pomagala, če je bilo več dela. "In hvala Bogu!" bi dejala gospa Draganka, "dela je dosti." Velika miza v prvi sobi je bila polna urezanega blaga, manjša pokrita z vzorci, modnimi, merami in drugimi potrebnimi pripravami, po stolih pa 90 visela na pol dodelana oblačila. Gospa Draganka je skrbno .gledala skpjii (rožene naočnike, ko je primerjala kose s kosi in z vzroci. Pri dveh oknih sta brneli dve šivalnici; nad eno se je pripogibala Helena, prijazna Vladimirjeva sestra; drugi stroj je gonila Metka Bojančeva, a se je držala tako nizko, da ji človek ni mogel pogledati v rdeči obraz. Govorila je največ gospa, in sicer o svojem Vladimirju, ki je prestal tako izvrstno vse izkušnje in je sedaj pri vojaških vajah in se vrne kmalu domov. "Zadnjo njegovo fotografijo moram vendar pokazati Metki," je dejala in čudno se ji je zde- 1 lo, da je Metka ne občuduje, kakor bi se spodobilo. Prijela je zopet za delo in pripovedovala podrobnosti iz Vladimirjevega življenja, ki so njo vedno zanimale, in hvalila njegovo dobro srce. Iz omarice je vzela njegovo zadnje pismo in ga brala na glas, vsa ganjena zaradi tolike otroške ljubezni. "Bog ve, kakšno nevesto si poišče?" je dejala zopet vesela. "Bog ve," je pristavila Helena. "To vem pa tudi jaz," se je ponesla mati, "da bo poiskal dobro in pametno, ki bo morala ugajati tudi meni, če bo hotela ugajati njemu. Morebiti ima pa že izbrano in jo že poznam," se je nasmehnila. Hči pa je položila prst na usta in ji odkimala : "Mama, to so sama domnevanja." Spogledali sta se in zasmeja-li. Žalosten človek pa se ne čuti domačega med veselimi. Metke ni zanimal pogovor nič, še govoriti se ji ni ljubilo. A da bi je ne nadlegovali s povpraševanjem, zakaj je tako malo-besedna, se je silila med pome-nek in dejala, ne da bi pogledala kvišku, da ima ta Irma Ma-jerjeva vsak teden drugo obleko, "eno lepšo od druge. Lahko je lepa, ničemurna ženska." "Hvala Bogu, da je tako ničemurna!" jo je zagovarjala Helena. "Ona nam daje največ zaslužka." Gospa Draganka pa je bila zapazila Planinca, ko je korakal mimo v grad, in vprašala Metko, kdaj bo poroka. "Kaj jaz vem!" jo je ta zavrnila, se sklonila niže in skrivila ustnice. "Če ti ne veš, kdo pa bo vedel?" se je smejala Helena. "Jaz se že naprej veselim tvoje svatbe." "Oh, le veseli se!" je odgovorila ona in posilil jo je jok. "Kaj pa ti je, za božjo voljo?" se je prestrašila tovari-šica. "Nič mi ni. A nikar se ne delaj norca iz mene, lepo te prosim." "Jaz? Norca iz tebe? Niti na misel mi ne pride. Kaj imaš vendar?" "Saj sama veš! Kaj se delaš neumno?" "Če jaz kaj vem! Od kod in kaj? Povej, Metka, povej!" Prijela jo je za roko, ji povzdignila obraz in pogledala v oči, ki so bile zalite s solzami. "Revica, ali si se sprla z ženinom?" , Ihteč' je prikimala Metka. "Ne jokaj! To se zopet poravna. In meni nič ne poveš, nič ne zaupaš!" je očitala rahlo. Ona je molče odkimavala in si brisala oči. Kakor veselje srca odpira, tako jih žalost zapira, dokler ne najde sočutje Čista, užitna, slastna Coca-Cola je osvežilo, ki ga hočete doma. Vsak ima rad njen čisti okus in osvežujoč občutek, ki sledi. Vaš trgovec ima pripraven karton za šest steklenic. Imejte eno ledeno-mrzlo v vaši ledenici doma za osvežilo vaše družine. (CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY PRospect 03 3 D All th« fun la th® world" i« jontt »t Cedtt Point, largest vacation resort on the Great lake*. Seven miles of sandy beach extends out Into the blue waters of Lake Brie. Every popular outdoor and indoor aport and amusement await you, including fishing, boadng, riding, tennis and golf. Special j attraction... Ohio's most beautiful summer ballroom. Bnd- J less fun for all the family, for a day or die entire summer. Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offer« you restful relaxation. Moderate rates... excellent cuisine. B*tf * natb, WW IJ.S.JUutti, Obh%widu»j bthmn Ci***^^ ■ ■ TtluU. Rail *r but t* Sandmky. Sttsmtrt /hm OtttUmd mti IMrwfe Ask for folder. CEDAR POINT-ON-LAKE BRIE, SANDUSKY, 0. ' the MjfflMomm ni m mbi wm^ tw u ključa do skrivnosti in ne olajša mučne teže. "Povej vendar, kaj se je zgodilo!" je prosila Helena in jo objemala. "Oh, kaj se je zgodilo!" je ona odkrivala med ihtenjem srčne skrivnosti. "Brat Lovro je podedoval po teti in Andrej trdi, da sem se prevzela zaradi tega in da si prebiram. A ni res in ni res. Lovro je bil rekel po neumnem in nepotrebnem, da hodi Majerjev Edvard za menoj. Jaz ne vem o tem nič in Edvard najbrž tudi nič. Kaj imam torej jaz od bratove de-dine? Samo žalost in nesrečo. Ubraniti mu pa dedine tudi nisem mogla. Če je on postal ošaben, ali je to moja krivda, ali moram jaz zato dvojno trpeti? Brat me ne mara zaradi ženina, ženin ne zaradi brata. Oh, kako so čudni ljudje!" Curkoma so jih solze skozi prste, ko si je zakrivala oči. "Ali nisi nikdar poskusila razložiti gospodu Planincu te razmere? Moški se hitro zalete, potem jim pa brani trma, obrniti se. Zlepa se pa marsikaj opravi." "Oh, vse sem poskusila; pa si ne da nič dopovedati. Zdaj me še ne pogleda več, oh!" Gospa Draganova je spoznala ugodno priliko dobremu delu in se odpravila v grad h go-spej Stojanovi. (Dalje prihodnjič.) Barvanje hiš zunaj in znotraj Delo garantirano Cene nizke Se priporoča Mike Zernic 14705 Thames Ave. Tel. MU 4917 (Thursday-x) Vi lahko napravite svoje hiino delo mnogo lažje z vročo vodo, ki jo daje AVTOMATIČNI PLINSKI VODNI GRELEC THE EAST OHIO GAS COMPANY Povorečni izdatki, po nizkih cenah East Ohio, je 3 do 4 cente vrednosti plina na dlan. Frances Tillis rojena ZNIDARŠIČ ki je po hudi bolezni sprevidena s svetimi zakramenti zatisnila svoje mile oči in v Bogu zaspala dne 30. junija, 1941 v najlepših letih, stara šele 24 let. Rojena je bila v Clevelandu. Po spremstvu iz Anton Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Frančiška, smo jo položili k preranemu večnemu počitku na Calvary pokopališče dne 3. julija. 1941. Globoko hvaležni se želimo tem potom prisrčno zahvaliti Rev. George R. Detzel za obiske v bolezni in podeljene svete zakramente, kakor tudi Rev. A. Kreps za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za spremstvo na pokopališče ter za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so jo obiskovali v bolezni, vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih in vsem, ki so 10 prišli po-kropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti, se udeležili svete maše in pogreba. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v blag spomin pokojni položili krasne vence ob krsti ter enako tudi vsem, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše ter vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Ravno tako tudi vsem, ki so poslali sožalne karte. Naša iskrena zahvala naj velja članom društva Anton Martin Slomšek, št. 16 SDZ za udeležbo pri pogrebu, posebno pa nosilcem krste, ki so jo spremili in položili v prezgodnji grob. Enako tudi iskrena hvala Marie Prisland Cadetsr. št. 50 SŽZ za častno stražo na večer pred pogrebom. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeni pogreb. Freljubljena in nikdar pozabljena soproga, hči in sestra, prenaglo in v najlepši dobi življenja Te je Bog poklical k sebi in dokončalo se je Tvoje trpljenje. V globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da Ti podeli večni mir v hladni rodni zemlji in odpočij se sedaj v preranem počitku ter nebeška luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: ROBERT TILLIS, soprog. FRANK in ANNA ZNIDARŠIČ, starši. ANNA, poročena HERZOG, sestra. PRANK JR. in JAMES, brata. Cleveland. O., 31. julija, 1941. TROJ K A DR. FRANC DETELA ; 4___ " Tako laltko jo je nesti domoo" I I \ I mMffimr f|» r NAZNANILO IN ZAHVALA ; 1. IZBERI : ZA MILJI —izjava* obit, i] lastnikov tU dokazuje- • Rezultat poizvedbe P« 11 napravljena po Ross search, Inc. Jp t jL^Hfflpv^ ■■H m m 1 ^^r piton ^^^^ r' HHr In h ^mm* ipi Hl ^^^^ I \ bl |ki jBMBfeBBWflgga : HPWM Ml JBpi P fflMftJpil v fer 1 ■pn*- |'e H | v ^Hp li > gHHmm^iiK H de HMflflH: ' H H Jrri H . ■ lita ' |B ......iimMM^i ' ■ P L : lil HF _ jk i flf |>> I pv H i l wt- LASTNIKI KAR S0HV° h (VEČ MILJ NA GA^V'r, VEČ GALON ZA °p mmso^oi