Štev. 36.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
9. septembra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Doma smo bili.
V Ljubljano smo hodili, v belo Ljubljano na V. kat. shod Prekmurci i domo smo prišli v njej. Sprejeli so nas prisrčno naši slovenski bratje iz Kranjske. O kak krivo sodijo tisti, ki kranjce vse ošpotarajo brez razločka i netijo sovraštvo proti njim. Vsi Prekmurci neso angelje i vsi kranjci tüdi ne. A kak večina našega naroda je dobra, verna, ravnotak je pretežna večina kranjskoga naroda dobra, nas ljübeča. To smo vidili v beloj Ljubljani. A vidili i čütili smo ešče več. Vidili smo, ka prek Mőre majo tak razvita krščanska drüštva kak malo gde na sveti i pri tom pogledi smo čütili, kakše sirote smo me. A to čütenje je nej dugo trpelo. Srce se nam je potolažilo, gda smo stali sredi med brati i v njihovih vrstaj gledali tüdi svoje, v njihovoj diki vidili tüdi svojo, v njihovoj slavi najšli tüdi svojo. Slovenci smo bili v beloj Ljubljani vsi zbrani, iz cele Slovenije pred našim kralom i pred zastopnikom Kristušovoga namestnika, rimskoga oče, nuncijom. Pelegrinettijom. Ne Kranjci, ne Štajarci, ne Korošci, Prekmurci, Slovenci smo bili tam zbrani vsi i kak en slovenski narod bili počaščeni od glavara države i Cerkve — v svojoj domovini, v njenom glavnom mesti, v Ljubljani. Doma smo bili, med brati, bratsko sprejeti! Doma smo bili, po domače se čütili v svojem orsagi v svojem glavnom mesti. I gda smo prišli v svoj kraj, v Slov. Krajino nazaj, ne pozabimo nikdar, da smo v beloj Ljubljani doma bili.
Slike iz dijaškoga živlenja!
Dijak je čüdno stvorenje bože, spozna te vsakši na prvi pogled. Sprevodimo ga od začetka njegovi škol; Vzemimo, prečti mo lepše slike pa bomo vidili kákši je. Tü je škola, gde prežive preci svojega žitka, na njo si zmisli včasi tüdi ešče v késnoj nevole puno) starosti.
Lepo je dijaško živlenje. Gledajmo ákolara, šteroga roditelje v školo namenijo dati. Kak bi se rad včio, liki gda pritje vüra ločitve, je breka. pa joč. Pride jesen; dijacje se spravlajo, z domi v tüji svet, Oča pa mati sta za svojega löblenčka tüdi pripravila vse potrebno. Tam stojijo kola na-prežena i naklajena ne samo s kufri liki tüdi z veselimi, starim!" z nanč? škole; popevajoč čakajo maloga, koga naslednje vsega zajokanoga pešadijo na kola, gde med veselimi tovariš! ešče itak kuca.
Najvekša žalost njemi je to, ka vekši neščo zarazmiti njegove bolezni, oni se norčarijo ž njega rekoč, da smo mi tak pa tak bili, gda smo z domi šli obprvim, niti skuza nam je ne vujšla —, pa drüge takše laži njemi prednašajo.
Na takša dreganja se mehkejši zajoče, drügi včasi cilo jezik pokaže od same nevole. Pot se te že nadaljava brez posebni
dogodkov zato niti nemo zgrüntavali, ka se je vse pripetilo med potjov. Počakaj me rajši, da se pripela v mesto, te že s kolami ali z železnicov, to je ne glavno.
Pride takši znanja žeden dečarec v mesto, gde bode v školo hodo. Pripelajo ga na stanüvanje. Na prag! ga sama debela miloga obraza nénika čakajo; liki ka, oni so neihka, mali pa sloven. Dva tjedna ga morejo najmenje cartati pa krmiti posili, kak negda v poničati, inači bi gotovo od gladi mro. Vse to tüdi nejde brez skuz.
Dogodi se tüdi to, da ga mati od daleč pripela sama v školo; tiši ga tam, tiši ga po poti, tolažijo nenika, ali vse zaman.
Očividno se pomiri, liki gda mati „z Bogom" povejo i odidejo, te Bog pomagaj ! nega pomoči - več. Gda opazi, da ga ne pazijo, te v beg za materjov, pá mati. idoč proti domi misli, — na menda je že pozabo na dom. — Na ednok ga pa varajo, kak. lüšno stopa tüdi on proti domi. Pa to so same decinske slike iz dijaškoga živlenja, to je začetek; on je pa teški.
Da se mi mlajši ne Svadijo, bomo česali malo mühe starih. Čüjmo, kak se tisti oponaša, šteri je že ves namazao z dijaškimi huncutarijami. Kak pa on ide z domi denešnji den pri teh strašni živinski prilikah. Takši zdaj že navadno vsakši ma nahrbtnik, včasi njemi niti ne dojde. Doma že dva-tri dni nalükava, ka bi vse zdomi neseo, ar v tom dragom vremeni more svojo tak zvano telovno hrano z vekšega zdomi nositi.
Poznam, — mislim, da nede dugo-časno pripovedavati —- poznam, pravim dijaka, ki si zdaj že navadno tak pakiva: Spečejo njemi mati tepke pravimo pet, šest falatov, velke, kak mali lopar, ne se trebe samo zosagali vej je to ne vse, k tomi pride kolač krűha; samo je to dozdáj ešče vse presüho za dijaški želodec, k tomi njemi omesijo kiselak —.to pa mati znajo kak se dela; sto bi pa rad znao, kak se redi, naj njih pita. On samo vsigdar tak piše domo: „dobro je bilo, liki malo". Itak je ne vse, to je ešče itak presüho, zdaj pride, ka je šče ne bilo „tra-ra-ra-ra-ra pisana jaraene tak, pečena jara, liki ta samo na pot, za dale pa lepši falaček slanine, hm, Hm to je že kaj!
Te ves „drobiž* more tak po vojaškom „hočeš, nečeš, moreš* iti v nahrbtnik. Pakiva tak dugo, dokeč kaj vidi Vüni na stoli. Zaman se nevolivajo mati rekoč: „Kama spravi! to vse?* Ednok samo bilo, pa nega več, vse je v nahrbtniki; niti se ne toži.
„Z Bogom'* hitro povej. Pot njemi navadno peška, liki či kola dobi, se tüdi rad vozi, pravi cilo, da se ednok on tüdi „po gospodskom “ vozi. (Samo na kolah agrarne reforme se ne vozi.)
Pride do železniške postaje, tam včasi v oči padne — skrbnomi varüvači državne last! -- komisari železniškomi. (Čüo sam, da je na splošne radost odpotüvao z D. Lendave.)
Té misli, da zgrabi tihotapce, pa ka bi,, komaj lačen dijak postane njegova žrtva. Dijak si med tem premišlavle, kde bo meo prvo prenočišča.
Potüvanje nas ne zanima, navadno spi, ečše dobro, či se pravočasno prebodi i skoči z železnice, kda ona že ide naprej.
Zdaj smo ga vrgli z vlaka, liki ka de zdaj ? Mesto je velko, poznancov ne. Nema stanüvanja, ne hrane, z vün ka v nahrbtniki nosi. Na, prijateo, ka boš zdaj, bo pitao lübi števce 1
Hja dijak je ne tak malovören, on se znajde; najprle poišče pošto, ka de domo pisao. Pisao je prej v takšo formo: „Dragi moji!"
Srečno sem prišeo. Stanüvanje že mam „v domi, Pod vedrim nebom."
Hrano tüdi, obed v krčmi pri „Sunci", večerjo pa bom meo pri „bledom meseci." Ka je pa najvažnejše, bi pa skoroposabo, dozdáj je to hvala Bogi vse zobston. Drügoč več, pozdrávla vas vse, Vaš sinek Martinek."
Tak se glasi pismo; med tem pa gda, piše, bi skoro pozabo, da pravzaprav itak nema stanüvanja i hrane. Na pamet njemi pride škola. Razvedri se, išče školo i Opravi svoje delo, vpiše se.
Tü morem ovaditi, ar je od vekši školarov guč, da se vpiše na vseučelišče ali kak inači pravijo, visoko školo.
Kak že tak vsaki zna, se včijo tű: za profesora (té omenim na prvom mesti, ar ž njih gratajo velezaslüžni lüdje), ki za fiškališa, oli kak po ,,slavskom,< pravijo odvetnika; ki za trgovca, ki za apotekara, zdravnika, itd. No pa, da ne pozabimo, za živinozdravnika se tüdi tű včijo ali kak po domačem vadi pravijo za püca ali kor-šmita se tüdi tű pripravlajo.
Glejmo na kratci, ka se tej vsi majo zavčiti. Profesora nehájmo častnjim, liki mühe zato li vsaki svoje ma, to dijacje na lastnoj 'koži kušajo. Fiškališ on že kaj. Tak sam čüo, ka se oni včijo pravo, pa sodijo krivo, vse samo „kre pravice, pa nič ne po pravice.*' V Vis. trgovsko]" školi se včijo kak trbej kšefte delati pa lifrati; samo zdaj ešče nevčijo, kak trbej švercati svinje ali nemške' jüne odavati i sebi na hasek obrnoti drügi gibajoči ali negibajoči stvari. Če bi slučajno Pucelj bio imenüvani za profesora te zna biti, ka bi se na vse to ozrli, zdaj vse to more vsakši sam v praksi osvojili. Se spada, kak Znamo, Povišanje cen i zapor, ka stem hodi.
Apotekari morejo dobro znati poleg škodlivi i neškodlivi sredstev tüdi cenik, ar samo to nosi v kühnjo meso.
Ja, zdaj pa nikak že misli, ka, ti si pa pozabo na doktora i püce hopp — jezik za zobe — na živinozdravnike, po čistom slovenskom na kurschmidt-el Ne, samo ka so tej meni najlübši, zato pa delam tak ž njimi, kak deca s cukrom v kavi, neham je na slednje.
Tej se dosta ne ločijo eden od drügoga, edni lüstvo drügi živina vračijo; dostakrat pa edni osle, drügi konje.
Z dijaka bi se pa med tem mnogim
2
NOVINE
9. septembra 1923.
tumačenjem skoro spozabo. On se zdaj z škole napoti stanüvanje iskat; najšeo bi, či bi sam „minister financija“ hodo za njim plačüvat (Kumamidi jo za to nespozoben).
        Na konci proti večeri si zmisli, oziroma zvedi za „dijaški dom“, kde naj de bar začasno prenočišče.
Tak je s hranov, či prle ne, gda njemi sfali z domi prinešeno, si zmisli na dijaško kühnjo, tü se ta žive!
Od drügi dogodkov dijaškoga živlenja pa čakajte, da doživemo več, da nede brez laži! Vsi, šteri do pa čteli, si pa, po domačem povedano, naj porazmejo; vej je prej pisao i dočivo sam stari — dijak.
NEDELA.
Po Risalih XVI. Evang. sv. Lukača XIV. 1-11. Jezuš v soboto zvrači betežnika od vodenoga betega. Na Vodeni beteg nega zdravja. Krv se pri njem obrača na vodo i to spremenitev z narávnimi zdravili je ne mogoče staviti. Jezuš jo je pa stavo z svojov božov vsegamogočno-stjov. Pri grešniki po ednom jedinom smrtnom grehi se vsa njegova dobra dela, čeravno bi cerkve zidao i milijone rešo glada, vse pokvarijo. I to pokvarjenost tüdi níšče drügi ne more Odpraviti, kak samo Jezuš, če grešnik ide k njemi kak je te betežnik. K Jezuši se pa ide pb' poti pokore. Drüge ne za grešnike. Stopimo zato na njo.
Delajmo pokoro.
Hüdoba, čeravno smo se že povrnoli, na-ednok ne prejde z nas. Pomali, — s silov jo moremo trebiti, krčiti z nas. Čeravno s i se povrno i na pot" pravoga pobolšanje stopo, s tem je ešče ne presehno koreu hüdobije v tebi: te pali požene če ga ne boš trebo. Nečistost, pijanost, tölvajija, preklinjanje te páli bo skü-šavalo. A gda te bo, te delaj pokoro, te misli na Gospoda svojega, šteroga si razžalo i razloči se pa pravi: Prebito Srce Jezušovo, nikdar veči Pa obrni se tüdi k Bl. D. Mariji, sv. Jožefi angeli čuvari i svojemi patroni pa je prosi pomoči, ka Jezuša ne raz žališ. Moli v sküšnjavah T vojsküj se proti njin, to je trebljenje, krčenje grehov! njih nasledkov. Gospod z oltára gleda tvojo vojsko i ponüja roko o ne zavrži ne odbij je, — priml jo i stopi z valov sküš-njav v mirno pristanišče njegovoga božega Srca. Gospod te gleda z oltára i z tebov se vojsküje. Ne boj se 1 Boj je neprijetna reč, to je istina; a nikdar ne tak neprijetna kak greh. Bodi junak, glej zastavo svojo I Čerkev je ta. Nega vu fari vekše hiše kak je ta. Ta je naj višiša, náj jo vidi vsaki i mi silna. Njega, ki v njej prebiva i ž njim se vojsküje za düšo, za nebo. I glas te hiše je najmočnejši. Zvon tvoje cerkvi se najbole glasi, naj v njegovoj reči spoznaš ljübeči glas Jezušov, ki te krepi ž njim, ne boj se sin, ne boj se hči, jaz sem svet premagao. Vreden sad pokore bomo samo te rodili če bomo v sküšnjavah molili, da se znova ne premagamo. To je, prvo potrebno.
Domača politika.
      Pogajanja med našov državov i Italijov  so se končala. Prišlo je (kak pravijo) do takšega sporazuma, da bo vladala Reko (Fijomo) komisija obstoječa iz polovice jugoslovanskih, polovice pa italijanskih kotrig; varaša Delta i Batoš pa bi prišla pod našo državo. Itak pa se ešče izda ne ve zagvišno kak so se poglihali. Zdaj more naša vlada, pa tüdi italjanska odobriti, podpisati to pogodbo i gda jo podpišeta, ta de valala. Do toga časa se bo že zvedilo, kak je z Fijomov i drügimi slovanskimi varaši, štere so vzeli Italjani. Voditeo naše delegacije na teh pogajanjih je bio dr. Rybars. Radič je izda v Londoni na Angleškom, gde dela za horvatski narod. Naša vlada ga šče obtožiti veleizdaje. Či se to zgodi, ne bo smeo  več Radič v našo državo. Tüdi proti Radičovim poslancom šče vlada jako ostro na-
stopiti. — Poslanci jugosl, muslimanske stranke se razgučavlejo v Zagrebi s poslanci Radičove stranke i v Ljubljani s poslanci Slov. lüdske stranke. Ministerski predsednik Pašič je v Parizi.
Svetovna politika.
Na Grškom so bujli celo italjansko razmejitveno komisijo. Italija je zahtevala od grške vlade zadoščenje. Ar je grška vlada toga ne napravila včasi, so Italjani zasedli grški otok Krf. Tak je prišlo med Italijov i Grčijov do vojnoga stanja. Vse države jivi mirijo. Italijani so mobilizerali že svoje vojaštvo. Naša država se dozdaj ešče nikaj ne izjavila, a misli se, da se ne bo vtikala v te spor. Najbrže bo prišla zadeva pred drüštvo zveze narodov.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Na pitanje našega g. poslanca Jožefa Klekl: Ščete li pod A), B), C), D) navedene! vojake taki püstiti domo ? Ščete li svojo naredbo taki spraviti do veljave pri vseh naših vojakaj v Prekmurji ki so leta 1899. rojeni je g. minister vojne mornarice ete odgovor dao pöd 7125. aug. 11. .Odrédo sam da se odpüstijo vsi štirje vojaki 1. 1899. rojeni, za stere mi je g. poslanec poslao Svedočanstva. Ravnotak sam odredo da se Odpüstijo6"“vsi Prekmurci rojeni 1. 1899. šteri dokažejo da so v bivšoj austro-vgrskoj vojski odslüžili najmenje 12 mesecov i potem v našoj pet mesecov.* — Koga sin ne bi bio ešče doma, naj pošlje potrebne dokumente g. poslanci, ka- hitrej pride domo.
Velike napake v „Novinah“. V tiskarni so nam napravili velike napake v Novinah v številki od 26. Aug. Faling je vse puno ostalo notri. Glavne falinge so, ka bi moglo stati v prvom članki, ka Horvacka ma štiri milijone prebivalcov Slovenija pa eden milijon. Štampano je pa bilo za prvo 14, za drügo pa 7. Drüge falinge pa te znali že samo po vsebini popraviti. Oprostite, ve smo se skregali na vse štiri vetre, ka se to več ne zgodi.
Na pitanje nar. poslanca J. Klekl, zakaj se ne püstijo domo L 1899. rojeni vojaki; Bóg-nar Lajoš, Herceg Mikloš, Čuk Štefan, Pentek Mihal, je min. vojne i mornarice pod brojom 2697. odgovoro, da je dao odredbo, ka se püstijo domo iz kadrov.
Gostilničarska obrtna zadruga v Dolnji Lendavi prosi člane, da vse izgrede od strani prodajalcev vina v zaprtih steklenicah pismeno ali ustno s pričami potrdjeno sem prijavijo. Opozarjamo člane, da samo redno kolkovano plakate
razobesijo. Razobešenje nekolkovanih plakatov je kaznivo. Prosimo One Člane, šteri so dozdáj članarino za leto 1923 ne plačili, v kratkom časi po pošti ali osebno v plačajo. Opozarjamo člane da obrtne pomočnike in vajence redno prijavijo. — Načelstvo.
Drž. dvorazr. trgov. šola v Mariboru. Pismeni ponavljalni in ostali izpiti se prično v petek dne 7. septembra točno ob 8. uri. Spored ustmenih izpitov je objavljen na razglasni deski v Šolskem poslopju. Vpisovanje učence v in učenk, ki .so že obiskovali zavod, bb dne 11. Septembra od 10. do 11. ure. V sredo dne 12. septembra se otvori novo šolsko leto s službo božjo. V četrtek dne 13. septembra se prične ob 8 uri redni pouk. Novih priglasov za vstop v prvi letnik ni več niožno upoštevati. Pripravljalni razred je ukinjen. — Ravnateljstvo drž. dvorazr. trgov, šole v Mariboru Dolenec.
Vsem prekmurskim dobrovoljcom se da na znanje, da se vrši redni sestanek, dne 23-ga septembra ob 9 vüri pred poudne v dvorani gostilne g. Hubera v Beltincih. Glavni cio toga sestanka bo poročilo odbora, od svojega delovanja;1 sestavlanji imenika vseh prekim dobrovoljcov i določitev načrta za- bodoče delovanje. Da se níšče nede Izgovarjali ka je ne znao, či ma pravica priti na sestanek, Šče ednok naznanilo: Na sestanek majo pravico i tüdi morejo priti: 1.) Vsi redni dobrovoljci, šteri so slüžili pri »Sokolskoj legije v Štrigovi; 2.) k} so slüžili pri »Narodnoj straži* v Ljutomeri; 3.) vsi tisti, Šteri so samo par dni bili v Ljutomeri iso potem mogli nazaj domo iti; 4) tüdi oni, ki so bili v Radgoni i 5.1 vsi tisti prekmurski Slovenci, Šteri so pcdpirafi dobrovoljce pri narodnom deli i pomagali k osvoboditev Prekmurja. Vsakoga dobrovoljca dužnost je, da pride na te sestanek ! tűdi povej drügomi dobrovoljci, šteri, mogoče nebi znao. Ide se vsakomi za lastni
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
II. Boj.
Lucina je bila v štiridesetom leti sprijela v red dijakonis i je mela zadosta opravil s spuna-vanjom dužnosti toga stana. Dijakonise so pazite v cerkvi ženske, skrbele za betežnike i sirote, sö delale i popravlale sveto obleko platno za oltare, včile deco i ženske, ki so se pripravlali na sv. krst i tüdi pomagale pri tom sv, sakramentum! Lüčim se je tüdi že spunila najiskrenejša žela njenoga živlenja: Njeni sin se je bio darüvao Bogi i je bio pripravi« preliti svojo krv za sv. vero. Edina skrb za sina joj je bila samo šče moliti za njega i paziti nanjega.
Rano zajtra se je zbrala drüžba, Od štere smo prle gučali Sklenoli so, da se bo nabirala mi-ioščina, ar je trbelo skrbeti, da se razširijo i popravjo cintorje da se preživejo tisti, ki do mogli živelo v tihom zavetji pred pregánjalci, da se preskrbi vjetniki i odküpimo mrtva tela mučenikov. Zvolili so tüdi za vsak okraj notariuša, šteri je meo skrb, da zapiše, kak so mučili toga ali onoga mučenika v njegovom kraji i drügo, ka se je zgodilo ž njim. Dühovniki vsakše fare so dobili zapovid?, da naj preskrbijo za sv. sakramentume, posebno za sv. Rešno Telo. Nakazali so vsakšemi tüdi nekaj cintorov ali katakomb, v šterih naj opravlajo aldov sv. meše. Papa so si zvolili katakombo Kalistovo, česa je bio stari Dijogen nezrečno veseli; tak se je obnašao i sükao, kak či bi za njega komaj
zdaj prišli pravi časi. Pozvao je drüge grobokope na svoje stanüvanje jim naročao to i ono, kak oficer svojem vojakom, gda še pribíižüje sovražnik.
Sunčena vüra na ,,porti capeni” je kazala ravno na poudne, - gda je stopo iz. mesta Dijogen s svojima sinoma i že najšeo vse tri mladence. Po dva i dva so šli na tiho po različnih potih po Apijevoj cesti do Kalistovoga cintora, gde je bilo že vse pripravleno za podzemelsko pot; tüdi v katakombe so šli po dva i dva. Sever jé1 vzeo Torkvata — lejko nam je misliti zakaj.
Nekaj od katakomb v pojasnitev.
Najprle nekaj od imena ,katakombah Varaš Rim obdaja vse okolik več kak šestdeset cintorov, štera se imenüjejo največkrát po kakšem svetniki, Šterih tela tam počivlejo, na priliko: cintor sv. Agneške, sv. Pankracija, sv. Preteksata, sv. Priscife itd. cintor sv. Sebeščana se je imenüvao tüdi :,,ad catacumbaš;* bilo je imenitno tüdi zavolo toga, ar so tű nekaj časa hranili ostanke sv.-apoštolov Petra i Pavla. Začnoli so potem tüdi drüga pokopališča imenüvati ,,ad catacumbaš," tak ka je to ime postalo navadno za vsa drüga pokopališča — nazadnje so pa vse pddzemelske cintorc zvali ,,ad catacumbaš" ali katakombe.
Zemla v Rimi i v celoj okolici je peščena. Odzgora je droben i rdečkasti pesik raheo, odspodi pa se je vküp zgrabo i naredo kamen, Pečine. Navadno so 'napelane do katakombe irde stube tijan ta, kde je pesik že trden. Tak se pride v gornjo katakombo ali — bi pravili —
-v prvi štok (nadstropje); tüodnet po stubah v drügi ali dolnji štok i dostakrat ešče v tretjega. V vsakšoj takšoj katakombi razločüjemo tri dele. Pota ali hodnike, vekše 'štirioglate prostore i cerkve. Hodniki so vednake poti ali galerije z vednakimi sfenami i včasi tak vozki, da komaj dva človeka ideta vštric; napelani so na vse strani, i drügi opet križajo te, tak ka so ta pod-zemelska pota razpelana kak mreža. Či bi kakši tüjinski Človik prišeo v te prostore, bi tak zablodo, da nigdar ne bi prišeo vün i bi gotovo mogeo od glada mreti.
Tej hodniki so ne samo zato vsekan! v pečino, da bi se po njih prišlo sem i ta, nego to so že tüdi cintori, ar so njüve s tene vse skoz prevrtana i presekane. Edna vrsta ober drüge, včási cilo štirlnajst edna ober drügo — vidimo v stenah vozke i bole ali menje duge lüknje ali volilne — to so grobi. " Vodine so natanko zmerjene po dugosti mrtvoga tela tak ka nešterni mislijo da je mrtvec ležao poleg stene, gda so zanjega dubli grob v pečinastoj steni. Mrtveca so najprle dvakrat povili i navadno z dišavami namazali. Potem so ga položili v takšo vozke celico ali grob i sprednjo Odprto stran pokrili ž mramornatov tablov ali ‘ pa zvelkimi cigli. Robe sö pa dobro zamüšili i zakelili. Napis so vdubli v mramor ali pa vre-zali v mehki mord. Na jezere i jezere takših prepisati i nabrali v novejše Časih, Čiravno je nájveč grobov brez napisa.
Kristjanje so včasi v prvih časih devali svoje mrtvece v takša podzemelska pokopališča; to kažejo znamenja i podobe po katakombah, Iz šterih sklepajo vučenjaki na najstarejše čase;
9. septembra 1923.
NOVINE
3
na več grobih je pa zaznamovan tüdi čas i sega od prvih časov do leta 350. Meli so pa kristjanje navado vtisnoti v ešče mehki mord kakše peneze ali kaj vednakoga, znabiti zato, da so se leži spoznali .najšli, gde leži njüv dragi, posebno či je ne bilo napisa. Tüdi takših penez se je ohranilo ali pa bar v mord stišnjena podoba penez, ka svedoči velko starost teh grobov. Čüditi bi se vtegno, šlo čte napise iz katakomb, da je največkrát zaznamovan samo den, ne pa leto; ali znati trbej, da je kristjanom bilo več ležeče na dnevi kak na letnici, ar se je Obhajao leto za letom den mučeništva Kristušovih mantrnikov, šteroga je trbelo zato dobro znati.
Gda so se začeli za sv. Cerkev bogši časi i se je kristjanom več ne trbelo bojati preganjanj, je nastopila tüdi za katakombe drüga doba. Shajali so se v njih vörniki k slüžbi boži, da so na grobeh najimeaitnejših mantrnikov svetili obletnico njüvoga mantrništva. Napravili so zato lepe vhode s stubami i podprli že raz-pokane i podrte Pečine z novim zidovjom, napravili skoz strope lüknje, da so dobili obiskovale! svetlobe i zraka. Nazadnje so pa začeli nad temi vhodami zidati cerkve i kristjanje so obiskali i šli potem pod zemlo po lepo razsvetleni hodnikih do grobov najimenitnejši!) mantrnikov. — V toj dobi so nigdar ne odpirati grobov steno, rivali notri robčeke i se dotika-vali sv. ostankov; takše robčeke so potem nosili na vse kraje i jih jako častili.
Gda so sovražniki prišli na Italijansko, posebno; gda so po Rimi divjali Longobardi i pozneje Seraceni, te so prišli tüdi za katakombe žalostni časi.	Dale,
hasek i zato si bo vsaki sam kriv, što ne pride. Što zdaj brez velkoga vzroka ne pride i se ne opraviči, se ga kesneje, več v drüštvo ne sprejme. Što ne seja, nema kaj žeti l Pridite vsi, ka si po gučimo,- kakše pravice i dužnosti mamo ! — Pripravljeni odbor.
Drž, meščanska šola v Murski Soboti. Vpisovanje v I. razred se vrši v pondeljek dne 10. in v torekdne 11. Sep. v pisarni. Sprejemni izpitov za I. razred ni, nego se sprejme vsak Učenec (ka) ljudske šole, ki je dovršil (a) z dobrim uspehom 5. šolsko leto. V sredo dne 12. septembra je ob 8 uri služba božja v četrtek dne 13. sept. se prične redni pouk. — Ponavljalni izpiti se vrše v pondeljek dne 10. septembra ob 8. uri.
Žižki. Dne 1. sept od Sobote na nedelo po noči sta bila dva tovanja 'pri posestnici Nemec Magdl. Gda sta si že nagrabila v kleti vsakši tak do 25 kio pšenice, te so jiva pregnali. Eden je vzeo motiko i jo je lüčo proti Magdi Nemec, a k svedi jo je ne zadeo.
Država.
Takse se bodo opet povekšale. To se pravi: od oktobra naprej bo trbelo plačati za kolek na prošnjo namesto tri dinare mogoče' 5 ali šče več; za odgovor na prošnjo pa namesto 10 dinarov mogoče 20 ali šče več. Hja, mi smo —< naprednjaki!
Dvanajstine bomo meli tüdi za zadnje tri mesece toga leta, tak nam poročajo iz Belgrada. Kak so nas ósrečile dvanajstine za te tri mesece s kulukom i nezaslišanint povekíanjom dač, tak bodo opet za Prihodnje dvanajstine že kaj lepoga zmislite modre glave v Beogradi.
Jüžno železnico je prevzela s 1. septembrom državna uprava. Ništerni se tomi veselijo, drügi so opet strah, da bodo od zdaj naprej jüžne železnice bole zanemarjene. Gotovo je to, da so dozdaj jüžne železnice bile dosta bole v redi kak državne. Kak de od zdaj naprej, to bo že vsak sam vido i čüto.
Kuluk. Že ga poznamo,posebno Slovenci. Ali tüdi odklaniamo ga, neščemo ga. Tak i je sklenola županska zvéza za,Slovenijo v Ljubljani dne 3. Sep. Županska zveza odločno Protestera proti tomi, da bi se kuluk vpelao v Sloveniji, ar se državne ceste vzdržüjejo z dačami, štere Slovenija v to plačüje; deželne i okrajne ceste pa se morejo vzdržüvati z dokladami; občinske ceste pa vzdržuje občina sama. — Zahtevamo, da se uvedba kuluka v Sloveniji ukine. Župani naj pozovejo Vküp občinske seje i izjavijo^!! so za kuluk ali ne. Izjavo naj pošlejo edno . na Župansko zvezo, edno pa na Pokrajinsko upravo v Ljubijanó.
Velko senje se je odprlo dne 1. septembra v Ljubljani že tretjikrat v našoj Sloveniji. Trpelo bo do 10. septembra. Trgovci prihajajo iz vseh držav k nam. To je gotovo za nas Slovence velka čast in napredek.
Naš krao i kralica sta bila skoro, celo leto v Sloveniji na Bledi. Ar je pa tű že preci hladno Vreme, sta se odpelala nazaj v Belgrad, gde je kralica dne 6. t. m. porodila sina.
Invalide ha Slovenskom šče Vlada reduci-rati za edno tretjino. Dača za invalide bi pa ostala ravnotakšo. Ka pravite va to invalidi i ka lüstvo?
Svet.
Strašen potres na Japonskom. Dne 1. septembra zajtra je bio na Japanskom tak velki potres kak ešče nigdar na sveti. Potres je skoro popolnoma vničo dva velkiva varaša: Tokio i Vokohamo. Računa vseh mrtvih lüdi šče ne vemo, je jih pa gotovo več kak pou milijona. Japanske je v vzhodnoj Ažiji. Tü je vse puno ogenj vömetajočih bregov tak zvanih ognjenikov. Jako dostakrat so tű poVesje, ali takšega je ešče nigdar ne bilo kak zdaj. Varaš Vokohama je meo pou miljona prebivalcov. Leži poleg morja i je najvažnejše pristanišče na Japanskom. V soboto zajtra t. j. 1. septembra se je začnola žemlja stepati. Ladje so se včasi vse potopile. Nato je nastao ogen, šteri je vničo mesto popolnoma. — Tokio je glavno mesto Japanskoga kralestva. Melo je 2 miljoni prebivalcov. Gda je nastao potres i ogen, je Vse letelo vö z mesta, ali zavolo prevelko gnječave i zavolo velkoga ognja, šteri je nastao naednok na več mestih, se je ne posrečilo vujti vnogim jezeram, štere je vničo ogen. — Potres je trpo samo nekelko minot. Sto si je šče rešo ‘ življenje, je brez vsake pomoči. Prihodnji dnevi bodo prinesli strašne novice od teh nesrečnežov, takše, kak so ešče nigdar ne bile na sveti.
Drüštvo narodov, to je zveza odposlancov skoro vsakše države-na sveti, je opet začnolo svoje delo v Ženevi-na Švicarskom, gde ma svoj Sedež. To drüštvo rešüje spore med državami i razsoja pritožbe držav. Ščejo, da bi to diüštvo sodno vsigdar, prle kak bi što začno bojno. Mogoče da tak pridemo ednok do stalnoga mira.
V Graci je 9. in 10. septembra velka razstava vsefele gob.
V Indiji v Ažiji je povoden vničila 200 vesnic i 10.000 hiš. 47 jezero lüdi je brez strehe.
Gospodarstvo.
Kako zatirati predenico (grinto)?
Pretlenica ali grínta se je ravno v tom leti Pojavila na mnogih krajih i povzroča vnogo škode. Da pa nam bo mogoče uspešno zatirati to škodonosno zajedalko, je potrebno, da se natanko spoznamo ž njenim razvojem i ra zu mtiožü va n jo m.
Predenica ali grinta, pravijo joj tüdi Žida ali pa hudičev bič, je jako nevarna zajedalka, ki se redi na različnih detelicah, na loni, na hmelji, koinopljah itd. Pri nas poznamo večinoma deteljičino predenico (Cuscuta trifolii), ki dela vnogo škode po deteljiščih.
Predenica je edndletna rastlina, ki .pa v slučaji da je bila prek zime proti mrazi dobro zavarüvana, raste na protletje lepo naprej. Grinta se zaseje s semenom, ki je drobno, vkroglo i nekelko menše od de-teiičinoga. Iz semena izraste nit, ki se prime deteličinoga stebla i se začne okoli njega ovijati. Na posameznih mestih poženejo te niti cecalne izrastke takzvane ! „haustorije“, s šterimi se zajejo v rastlino iz štere izsrkavajo sol^e, ki jih rastlina potrebüje za razvoj i rast, toje nekak tak kak či se pivajica zaje v človeško kože i pije krv grinta se ; hitro razrašča v nitaste vejiče. Pozneje1 napravi tüdi cvetje v klobčičih, ki {zrastejo na straneh niti). Dozorelo drobno seme rado odpade i ostane v zemlji več letkaljivo. Ne samo s semen! se razmnožuje grinta nego tüdi lehko z deli grinte ki šo se na kakši način odločili od prvotne rastline: toje lahko se razvnoži i raznese tüdi brez semena.
Ar ma trdovratno življenje, je zatiranje grinte jako žmetno i dolgotrajno.
Grinto vničüjemóna različne načine. Navadno s tem, da požnjemo napadena mesta i ešče naprej za eden meter; to zavolo toga, ar so se posamezne niti v tom časi gotovo že razlezla okoli i okoli. Požeto detelico, ki je preprežena' z griritov moremo na lici mesta/zežgati, ostalo pa lahko pokrmimo živini] če je ne bilo spa-ziti na grinti šče nikšega cvetja. Pokošeno detelico se najleži požgé s pomočjov primešane, s petroljom Poljane slame. Dotični prostor kaže potem šče dobro prekopati.
Priporočlivo je tüdi, grintava mesta poškropiti z 15—20% raztopino železne (zelene) galice t. j. 15—20 kg. železne galice na 100 litrov vode. Za to lahko vzememo navaden ročni škropilnik, kak ga rabimo v gredah. Železna galica vmori grinto, ne pa detelice.
Dalje se priporoča za zatiranje grinte škroplenje z razredčeno raztopino žvep-love itisline (1 del kisline na 200 delov vode), potem tüdi trošenje žganoga vapna ali pa vapnenoga dušika (Umetni gnoj) ali pa mavca (gips) i dr.
Pred vsem je pa skrbeti, da se varti-jemo grinte s čistim semenom, da se grinte ne zaseja s semenskim blagom. Zato je sejati le zajamčeno (garantirano) grinte prosto ^semenske blago. I či se vseedno itak prikaže grinta, te so tomi lehko krivi veter, živali, posebno pa ptice. Ptice i živali dobijo večkrat grintina zrna v želodec, v šterom se pa ne prebavijo, nego odidejo iz njega v ravno tak kaljivem stani, v kakšem so prišla v njega. Dalje či damo z grintov prerasteno detelico živini v časi, gda je mela grinta že cvetje po sebi, te sejetno s tem sami grinto. Či grintina zrna prepotüjejo živalski želodec nepoškodovana i prihajajo v gnoj, z gno-jem pa na njivo, gde ostanejo več let kakiva. Pripominjati je da či prle se začne grinta zatirati, menjši so stroški zatiranja.
Nesreča na G. Bistrici.
Ar so se prvi hip raznesli vsefele guči od nesreče na Gornjoj Bistrici, smo istini na lübo prosili za pojasnila od oblasti i smo zvedili sledeče: Istina je, da so črensovski žandarje meli ostro zapovid, da morejo kak najprle zgrabiti Balažica Janoša, šteri je skočo iz voze i se že dugo poteple po Bistricah. Istina je tüdi, da so tisto nedelo, kak se je nesreča zgodila, žandarje dobili glas, da ga lejko dobijo po noči na G. Bistrici pri Küzmi Da bi ga leži dobili, so se oblekli v civil. Do ponoči so ga čakali na vulici poleg hiše, gde bi mogeo tisto noč spati, kak so njim pravili. Po pounoči so ga pa žandarje resan iskali pri več hišah. Gda so prišli do Kreslina, so tüdi tam šli na štale. Tam so najšli dva dečka, šteriva sta pa prle kak so jiva spoznali, sposkakala v senjek i tam odnet odbežala i zbüdila soside. — Skoro gotovo je, da so žandare že pri Kreslini na gümli ali v dvorišči napadnoli, ar je g. Krump tam odnet pribežao k sosidi Vučki i proso za pomoč. Čüdno je to, da je naednok prišlo vküp vnožino lüstva, ki so žandare na križopotji obkolili jih zgrabili, pa začnoli biti. Gotovo je tüdi to, da so bar nešterni že tam poznali, da so žandarje, pa so jih itak bili. — Ne je nikak istina, da bi žandarje šli krast ali bi kaj krali. Istina pa je, da so nešterni Bistričanci že dugo meli srd na žandare zavolo toga, ar so jih včasi kaj kaštigali zavolo njüvoga slaboga obnašanja i drügih pestovin. Gotovo je, da jih je okoli 25 krivcov, šteri so bili i mlatili žandare, že te, gda so jih spoznali. Tej so krivi i tej bodo kaštigani. — Tüdi mi i vse naše lüstvo ostro obsoja to grdo delo Bistričancov. S tem je ne povedano, da so vsi Bistričanci takši, nego grdo je, da se je to na Bistrici zgodilo. Vüpamo se, da bo ostra kaštiga krivcov spametüvala lüdi i da se več nigdar node kaj takšega zgodilo, da bi se što postavlao proti oblasti. — Prizadetim drüžinam ponesrečenih žandarov izrekamo svojo globoko sožalje, posebno črensovska fara, štera jih je tak rada mela, da si izda lüdje pogučavlejo: takših žandarov, tak vrlih, več nigdar ne dobimo.
PRODA SE
lepo posestvo zraven glavne ceste četrt ure oddaljeno od mesta. Je 5 oralov njiv in travnika, lepa hiša in gospodarsko poslopje, vse v najboljšem stanju, pripravno za vsakega, tudi za obrtnika. Posestvo se nahaja blizu Gornje Radgone. Nadaljna pojasnila daje uprava „Murske Straže.“
Naročte si „Novine!“
4
NOVINE
9. septembra 1923.
Slovstvo.
Krekovi izbrani spisi, I. zvezek.
Društvo D. Janez Ev. Krek ima po svojih pravilih med drugim tudi nalogo, da izda Krekove spise.
Ta izdaja seveda ne more obsegati vseh Krekovih spisov, ker bi sicer obsegala približno toliko knjig, kolikor let je Krak deloval v javnost! — brez ozira na to, da se pri mnogih spisih Krekovo avtorstvo ne da več dokazali.
Krekov pomen nikakor ne leži samo v njegovih spisih, morehiti sploh ne predvsem v pisani besedi; njegove knjige in članki v časopisje ceIo mnoge njegove pesmi so samo sprem-Ijale njegovo delo na socialnem, gospodarskem in političnem polju. Kakor pri vsakem javnem delaven, take so tudi pri Kreku njegovi spisi v najtesnejši zvezi z njegovim drugim .delom. Zato hoče drüštvo Krek izdati pokojnikóve spise vzporedno z njegovim življenjepisom, ker je življenjepis potreben komentar k spisom, kakor so — če hočete — spisi komentar k življenjepisu.
Prvi zvezek obsega tisto dobo Krekovega življenja in pisateljevanja, ki je tudi večini njegovih znancev najmanj znana: šolsko dobo, Učna leta našega mojstra. Življenjepisni del obsega Krekovo življenje od zibelke do doktorata, spisi se začenjajo z gazelo štirinajstletnega dečka, Priobčeno v alojzijeviških Domačih vajah, in končajo s pismom z dne 14. maja 1892, ko je odhajal 26 letni doktor bogoslovnih ved na svojo prvo službo. Knjiga obsega 59 strani uvoda, 18 pisem, 18 pesmi, en dramatičen prizor, šest povestl (deloma v odlomkih), nalogo osmošolca Kreka in pet člankov in listkov, priobčenih v Slovencu; med slednjimi bo zbudil posebno pozornost Krekovjodgovör na Tavčarjeve „4000", ki je bil doslej pri nas Čisto nepoznán. Knjigo krasi sedem stik. na finejšem papirju (slika Kre-kove rojstne hiše in vasi, slika Šele in ,,Štoka" i. t. d.) in izvirna naslovna stran ob prehodu med uvodom in znanimi spisi, delo prof. G. Porente: slika sejavca, ki s siinimi kretnjami koraka preko polja, iz Samih ravnih črt. G. slikar je rekel, da bi bila vsaka druga poteza za Kreka premalo energična. V ozadju hrib Sv. Miklavža, Ratitovec in Triglav.
Čas, v katerem pečenja drüštvo Krek z izdajo Krekovih spisov, je Sicer za izdajale knjig izredno neugoden. Vendar je bilo drüštvo Krek mnenja, da se radi gmotnih težkoč ne sme odlašati z izdajanjem Krekovih spisov in njegovega življenjepisa, ker bo to delo od leta do leta težje, čim manj bo namreč mogel pri njem sodelovati rod, ki je Kreka osebno pozna!.
Mribgostranko povpraševanje po knjigi je dokazovao tudi, da živi med ljüdstvom nepo-zabljen tisti, ki na ljudstvo ni nikdar pozabil. Zato drüštvo upa, da ne bo ostal brez odziva prvi skromni poskus, podati na podlagi siste-matičnega proučavanja sliko Krekovih mladih let, temelja vsega njegovega poznejšega dela.
Knjiga bo Vsakemu, ki se hoče baviti s proučavanjem Kreka, koristna tudi radi ,tega, ker obsega kar mogoče popoln seznam vsega, kar se je doslej pisale o Kreku.
Prvi zvezek Krekovih izbranih spisov je prevzela v komisijske razproda]. Nova založba v Ljubljani, Kongresi trg 19. Knjiga stane bro-širana 45 Din.,’ po pošti 47 Din., vezana 56 Din., po pošti 58 Din, Kdor küpi ali naroči najmanj 10 izvodov skupaj dobi 10°/o popüsta.
Društvo dr. Janez Ev. Krek v Ljubljani.
(— Vsem našim premožnim i izobraženim ljüdem pa drüštvam priporočamo to knigo. Vr.)
Kama pripela človeka slaba vzgoja i pijančüvanje.
Potem, kda smo zakopali očo je prišla Sodnija i odala, ka je bilo duga, drügo je pa prišlo s arende. Mene so dali k ednomi kmeti za pastera.
Gospodar pri šterom sem služo je bio dober i bi se mi pri njem dobro godilo, če nebi bila gospodinja tak lagoja. Ta me je najmre nikak nej mogla trpeti i zato sem po dvema mesecema slüžbe odišeo k drügomi kmeti, pri šterom sem ostao, dokeč sem nej odišeo k vojakom.
Kda sem obslüžo svoja vojaška leta sem dobo prek domačijo i prece penez, ka se je nabralo v 13 letih. Zato sem se lejko oženo i priženo sem si tüdi zadosta, tak ka sem zdaj brez skrbi lejko začno gospodariti. Nekaj časa dokeč sva najmre živela z ženov z dobra, nama je šlo vse dobro izpod rok ali hitro sem prišeo med slabe Pajdaše, šteri so me telko časa gonili
pa zazavali v oštarijo, ka sem postao pijance í zapravlivec, tak kak oča. Žena me je večkrat prosila i rotila naj denok ta nihani to pijančüvanje ali jez sem se,za njene prošnje nej dosta brigao.
Tak je šlo preci časa. Žena-mi je od stalne žalasti i od velikoga dela zbetežala i ne dugo tüdi mrla. Tak sem ostao sam brez dece i brez žene na posestvi Štero je že bilo do guta zakopano v duge.
Po ženinoj smrti sem začno šče bole piti i zato nej čüda da sam bio nej dugo po tom dogodki brez strehe i premoženja. Zdaj, ka so me z hiše Stirali i ka so mi tüdi v oštariji pokazali vrata, sem zapüsto ves i šo po sveti.
Hodo sem že dva dni i iskao službo ali .nindri sem nej mogeo dobiti. Nazadnje sem prišeo na Cankovo, kje me je sprijao bogat kmet za lapca Pri njem Sem slüžo preci časa i mogoče'^bi se tüdi odévčo piti, če me nebi zapelali tista blesteča zapeljiva stvar, štera zapela vnogoga človeka, najmre penezi.
Ednok je najmre gospodar odao dve kobili za dvajsti jezero, koron. Kda je prišeo domo, je srano peneze v omar i odišeo na njive. Jez pa sem bio ravno v hiši, kda je sramovao peneze i zato, gda je odišeo sem se potegno v hišo, vzeo vseh 20 jezero koron. S temi penezi sem. pobegno še tati večer. .Gospodar pa, gda je vido da sem jez odišeo, je, včasi šo gledat v omar i potem me je taki naznáno žandarom. Jez sem bežao proti Radgoni ali komaj sem prišeo do meje že sta me držala dva žandara i hajdi nazaj. Gnala sta me najprej k verti i gda jima je on potrdo, da sem pravi, sta me odegnala v M. Soboto, kje sta me zaprla. Tü sem čakao dokeč nej mino soud, kje so me osodili na pet let teške voze.
Kda so me spüstili z voze se mi več nej ljübijo delati. Ali kak pravi) sv. Pavel: „Stó ne dela, naj ne je" tak se je tüdi meni godilo. Delao pe bi rad, jesti sem pa nej meo kaj, zato sem začno ropati ino krasti. Ali tüdi tű nesem meo dósta sreče, kajti pri nekom ropi so me kmetje napadnoli i kda sem se brano so mi šče potrli nogo. Zdaj sem dobo dvojsti let voze, ar se mi je dokazalo, da sem1 včino več rOpov.
Žmetno sem prestao tej 20 let, ali denok sem prestao i zdaj, ka sem bio spüščeni mi nej ostalo drügo kak iti od hiže do hiše i prositi dobre ljüdi za kakši .zabaček krűha. Zato sem tüoi obljübo da v svojem življenji več nikdar ne spijem niti kapljice Vina i to ščem tüdi, zdržati. Na to mi je dao té lepi Opomin :.
»Dragi prijateo jaz te opominam Čuvaj se pijančüvanja, ar to je najvekša nesreča za človeka. Če jez ne hl pio, bi bio gnjez den drügi človek, kak sem zdaj. istina je, ka če bi jez točo dcbro vzgojo bi bio znabiti tudi inači ravnao kak sem zdaj. Ali za mene se je v mladosti níšče nej brigao, gori sem raseo pri tüjih ljüdeh i to mi je, lejko povem, nájveč škodilo. Zdaj pa morem iti Zbogom."
Kda je odišeo sem šče dugo premišljavao usode tega siromaka i nazadnje sem obljübo, da se tüdi jez ščem odsegamao varvati pijančüvanja.
Predragi, ki te to šteli obljübite tüdi ví kak sem obljübo jezf da se, do pijanoga niki nigdar nenapijete.	Dragotin.
PRODA SE
zavolo betega ena dobroidoča gostilna z mesarijo in prekajevalnico, veliko lednico, z velkim gostilniškim vrtom v zelo prometnem kraji ob Muri z celim gostilniškim inventarjem in zraven spadajočim 3 pluge obširnim zemljiščem.
Cena 1 i pol milj. dinarov
           Naslov v upravništvu.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
HRANILNICA
v LJUTOMERU
proda takoj eno svojih enonastropnih hiš, katere stojijo v središču trga Ljutomer in so sposobne za vsako trgovino in večjo obrt, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Cena po dogovoru.
Podpirajte Novine!
Naznanilo.
Vsem vlč. župnim uradom, šolskim vodstvom, državnim i občinskim uradom, trgovcom po deželi, trafikantom i celomi občinstvi naznanjamo, da smo odprli pod imenom
SLOVENSKA KNJIGARNA v Murski Soboti
trgovino s knjigami, papirom, šolskimi i pisarniškimi potrebščinami v Murskoj Soboti v hiši g, Reicha, Radgonska cesta. V zalogi bomo meli vsigdar vseh vrst knige znanstvene, molitvene i leposlovne vsebine, šolske knige i potrebščine kak zveske, svinčnike (plajbase), pera, štilce, radirke (gumi), papiri vseh vrst, tinti, ravnila i. t. d. Glizdaj dobimo velko zbiro lepih molitvenih knig, rožnih-vencov i svetinjic (cecva). P. t. trgovce i trafikante opozarjamo, da jim dajemo pri vekših naročilih precejšnji popüst. Ravnotak davlemo šolskim vodstvom pri sküpnih naročilih šolskih i pisarniških potrebščin vekši popüst v podporo dobrih vučencov.
Ar je naše podjetje edino te vrste v našem kraji i v okolici domačih lüdi, se priporočamo za c. naročila i obiske.
Z najodličnejšim spoštüvanjom
SLOVENSKA KNJIGARNA
v Murski Soboti.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava