Leto ¥11, štev. 149
Ljubljana soboto 3. julija 1926
Poštnina pavsatirana.
Cena 2 Din
t= lahaja ob 4. zjutraj, as
Stane mesečno Din —« " ino" zcmstvo Din *tr— neobvezno.
Oglati po tarifa.
Uredništvo i
LJubljana, Knaflova ulica itev. j/I. Telefon Stev. 71, ponoči tudi štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveio in politiko
Upravništ**: Ljubljana, Prešernova ulica it s*- — Telefon it. si
loaeratui oddelek« Ljubljana, frešer-nora ulica St *, — Telefo« fe. *cp
Podružnici! Maribor, Barvarska uBca it. t. — Celi o, Aleksandrova eeata.
Račun pri postnem ček. zavoda 1 Ljufr Jana št 11.84» - Praha čisto 7».lW. Wien.Hr. 105.141.
Ljubljana, julija Iz Italije poročajo, da se ta mesec tamkaj uvaja nov družabni red. Nič več in nič manj. Fašistovski listi pišejo ditirambc in tudi na službenih mestih se uporablja isti stil. Naravno ču-jemo, da je novi družabni red originalna iznajdba, in sicer pristna, iz duše vzeta italijanskemu narodu. Italijansko novinstvo je postalo že monotono v pohvali vsakega koraka fašistovskega režima. Zaman iščeš kritike in ustvarjajoče moči diferenciacije. Zato nas enoglasno in patetičnost hvalisanja »novega« družabnega reda, prepričati ne moreta.
Po tem redu naj se država spremeni v prisilno organizacijo sindikatov. Vsak državljan bo organiziran v enem sindikatu, ki jih bo vseh menda 13 in to po gospodarskih strokah. V sindikatih obstoji nekak mešan volilni sistem, tako da delavci in delodajalci volijo skupno zastopstvo, kateremu predseduje in pri nesoglasjih odloča državni zastopnik. V praksi gre pač samo za zastopstvo v industriji, kajti seljaka in rokodelca bo nemogoče na ta način reglementirati. Kakor v Rusiji, bo torej nov red v prvi vrsti omejen na industrijo.
Bistveno je, da se omejuje lastnina na ta način, da podjetnik ne sme ustaviti dela, omejiti ga z odpustom delavcev, kadar hoče, ampak le s sklepom sindikata. Istotako delavec ne sme stavkati, pri mezdnih sporih odloča sindikat.
Ako je — in ob zelo vestnem prouča-vanju italijanskih poročil se ne da nič več važnega razbrati — to ves »novi« družabni red, mu pač ne manjka samo novost. Ideja, da mezdne spore razsoja nekako razsodišče, ni nova, je že večkrat uporabljena in doslej od teorije in prakse opetovano zavržena. V izrednih, n. pr. vojnih časih, se pojavlja kot potrebna, v mirnih časih pa ne vzdrži niti kritike niti prakse.
V vseh takozvanih »antištrajkovnih« zakonih najdemo misel, da se morajo mezdni spori poprej obravnavati pri razsodišču, predno izbruhne stavka. Lepo je reči, da se da s tem preprečiti in se je tudi že preprečila marsikatera stavka, a menda ne bo nihče tajil, da so vsi ti zakoni s svojimi razsodišči vred borbena sredstva vladajočih zoper delavske zahteve.
Isto in prav nič več, samo zakrito v fašistični patos, je »novi« družabni red. Fašizem je nastal iz pobijanja komunizma. Priznati je treba, da je Italijo rešil komunizma. Ko pa je imel vajeti v rokah, je zajahal še vse druge stranke. Fašizmu grozi nevarnost iz strašne gospodarske krize Italije. Na zunaj rože, od znotraj gniloba, na zunaj godba in zastave, na znotraj-dolgovi in pasivna gospodarska bilanca. Že danes je Italija davčno najbolj obremenjena država na svetu. A če noče propasti, mora ljudstvo biti prisiljeno, da več dela in manj zaje in popije. TTeba zvišati dnevne delovne ure in znižati potrošnjo hrane.
Vse te mere — že jih naznanjajo — bodo zadele najbolj delavca in malega človeka sploh. Naravno je, da se bo branil, ko mu bodo diktirali, naj več dela, a manj počiva, naj več davka plačuje, a manj in slabše je. Poskušal bo godrnjati in se upirati. A že ima roke v novem »družabnem redu« dobro zvezane. Ne sme štrajkati, ne sme pustiti dela in oditi od posla. Pri sindikatu pa bodo s svinčnikom v roki izračunali, da je za rentabilnost industrije podaljšanje delovnega časa in znižanje plače neizbežno.
Novi družabni red g. Mussolinija to-rei v resnici ni nič drugega, nego poslabšanje starega reda za delavca in nameščenca. Res tudi velekapital ni ž njim zadovoljen. A ta odpor je deloma markiran, deloma pa izvira iz strahu pred korupcijo in iz instinktivnega odpora podjetnikov, da bi o njihovih poslih odločali birokratje ali pa kričači z ulice. Napoved g. Mussolinija, da bodo odslej v Italiji zapirali gostilne ob 10. zvečer, da ne bo več belega kruha in da se uvaja deveturni delavnik, obenem pa novi »družabni red«, potrjuje domnevo, da je nekaj gnilega — v državi italijanski.
Vode so začele padati
Beograd, 2. julija, p. Po najnovejših niormacijah so vode začele padati. Donava in Sava še ne pojemata. Vsa beograjska okolica se nahaja pod vodo. Posebno se je danes Sava razlila pri svojem izlivu v Donavo. Iz drugih krajev, posebno iz Južne Srbije se poroča, d j se je stanje vode znižalo. V Južni Srbiji je bilo veliko število človeških žrtev. Danes so odpotovali v Banat in Bačko na pomoč zadnji inženjerji. ki so še bili na razpolago. Z njimi je odpotoval tudi generalni direktor voda. Zelo mrzlično se popravljajo nasipi. Davi je bilo v Bački poplavljenih 1800 oralov zemlje. Pri Apatinu je voda razdrla ve-ik nasip. V Bački je v tem trenutku ood vodo 17.000 oralov zemlje. V Novem Sadu se za nocoj pričakuje, da bo voda vdrla v mesto.
SDS zahteva sklicanje skupščine
Pismo Svet. Pribičeviča predsedniku parlamenta in vlade. Protest ožje opozicije. — Izgovori g. Uzunoviča.
Beograd, 2. julija, r. Svetozar Pribi-čevič je danes poslal predsedniku Narodne skupščine Marku Trifkoviču naslednje pismo:
<Gospod predsednik! Čast mi je prositi vas v imenu kluba SDS, da nujno skličete sejo Narodne skupščine. Posamezni kraji in deli naše države so tako upropaščeni, odnosno oškodovani vsled poplav in drugih elementarnih nesreč, da je ljudstvo potrebno čim nujnejše pomoči. Ker so v proračunu predvideni krediti za ta namen nezadostni, mora Narodna skupščina votirati in najti sredstva, ki bodo ublažila nesrečo po-plavljencev in drugih z elementarnimi nezgodami prizadetih naših državljanov. Izvolite, g. predsednik itd. Svetozar Pribicevič.»
Isto pismo je Svetozar • Pribičevič poslal predsedniku vlade z dostavkom: «V najglobljem prepričanju, da bo predsednik Narodne skupščine sklical skupščino, ki je bila odgodena s svojim zaključkom. Vas prosim, da vlada, kateri predsedujete, pripravi za razpravo in reševanje v Narodni skupščini potrebne predloge za poplavljence in vse prizadete, ki kričijo po pomoči in ki ne morejo razumeti, da skupščina počiva v času, ko jim gre za življenje.»
Po zgledu SDS kluba nameravajo tudi drugi poslanski klubi zahtevati takojšnjo sklicanje seje. Klub Ljube Jova-noviča je že sklenil vložiti peticijo.
Šefi ožje opozicije so danes publici-rali komunike, v katerem ugotavljajo, da se je odgoditev Narodne skupščine izvršila na zahrbten način od strani radikalov in radičevcev. Morala bi se bila sklicati seja klubskih šefov, kakor se je to preje vedno godilo in na tem se-
Osem nepotrebnih ministrstev
Zakonodajni odbor je pričel debato o vladnem projektu glede centralne uprave. — Vlada drži skoraj vsa ministrstva, najpotrebnejše, ono za socijalno politiko pa ukinja.
ke eksponentom one stranke, ki je še nedavno bila boriteljica za aieodvisno selja-ško iepubliko in za ?»aeracijo. Sledil je še govor radikala Dragotina Ko-
stanku bi se moralo sklepati o eventualni odgoditvi in njenem trajanju. Nerazumljivo je, da v taki situaciji kakršna je današnja, odhajajo štirje ministri v Prago na svečanosti.
Beograd, 2. julija, p. Povodom zahteve, ki so jo stavili samostojni demokrati in klub Ljube Jovanoviča, da se takoj skliče seja Narodne skupščine, je gospod Trifkovič danes popoldne posetil ministrskega predsednika Uzunoviča in z njim dalj časa kinferiral. Po tej konferenci je g. Trifkovič izjavil: «Bil sem pri predsedniku vlade in mu izročil dopise, ki sem jih prejel od kluba SDS in od samostojnih radikalov glede sklicanja sej Narodne skupščine. Razen tega sem govoril s predsednikom vlade o poplavah in predlagal, da naj vlada nujno ukrene vse kar je potrebno. Predsednik vlade je izdal potrebne najnujnejše ukrepe.« Vaš dopisnik je vprašal predsednika skupščine, kaj je s sklicanjem skupščine, a g. Trifkovič je odgovoril, da je odločitev pri vladi. Nocoj je ministrski predsednik Uzunovič izjavil vašemu dopisniku: Vsi ugovori in protesti opozicije proti odgoditvi parlamenta ne morejo imeti nobenega utiša, kei je bil državni proračun izglasovn-pred tremi meseci ter bi se po tem seje Narodne skupščine lahko zaključile tudi z ukazom. Mi £a smo delali polne tri mesece, končali , smo vse posle, ki so bili na dnevnem redu. Kar se tiče potrebnih kreditov za pomoč poplav-ljencem, je vlada storila vse, kar je bilo mogoče, da se nešreča zmanjša. Vlada bo dovolila potrebne kredite, v prepričanju, da tudi opozicija ne bo tem kreditom odrekla indemnitete. kadar se zopet sestane Narodna skupščina.
Beograd, 2. julija r. Tekom dopoldneva je imel sejo plemtm zakonodajnega odbora in. je pretresal, osnutek zakona o centralni upravi. Odsotnega ministra za izenačenje zakonov je nadomeščal minister pravde M. Gjuričič, ki je izjavil, da bo namesto eks-pozeja podal tekom debate informacije o posameznih členih zakona. Posl. dr. H0I1-itjec je zahteval, da še projekt odstavi z dnevnega reda, ke-r uvala naravnost absolutizem vlade Med splošno pozornostjo je govoril posl. Juraj Demetrovič (SDS), ki uvodoma kritizira vlado, ki uvaja novo prakso s tem, da brez kakega ekspozeja stav-3ja v diskusijo osnutke najvažnejših zakonov, zadnjič proračun, a sedaj zakon o centralni upravi. Kvartet vladajočih ministrov, ki ga tvorijo gg. Uzunovič, Mafeimovič, Sr-'škič ta Ninčič, gre celo tako daleč, da stavbi a pred zakonodajni odbor v diskusijo zakonske osnutke v odsotnosti resortnih ministrov! Vlada je obetala štednjo v znaku redukcije. A dolčim brez milosrčnosti reducira male uradnike in nižje državne uslužbence, ne namerava reducirati preštevilnih ministrstev. V predloženi osnovi zakona o centralni upravi se takoj ukinja samo ministrstvo za izenačenje zakonov in potem čez eno odnosno dve leti še dve ministrstvi. V dobi obče krize vlada pušča na hrbtu obremenjenega naroda osem nepotrebnih ministrstev. Klub SDS zahteva, da se reducira teh osem ministrstev in da jih ostane samo naslednjih deset: 1.) ministrstvo pravde, s katerim bi bilo združeno ministrstvo za izenačenje zakonov in ministrstvo za vere; 2.) ministrstvo prosvete: 3.) zunanje; 4.) notranje ministrstvo; 5.) finančno; 6.) za vojsko in mornarico; 7.) prometno ministrstvo, ki bi prevzelo javna dela in delokrog ministrstva za zgradbe: 8.) ministrstvo trgovine in industrije, ki bi vključilo pošte, rude in pomorsko ribarstvo; 9.) ministrstvo za poljedelstvo, ki bi prevzelo tudi agrarno reformo in sladkovodno ribarstvo ter 10.) ministrstvo za socijalno politiko skupno z resortom za narodno zdravstvo. A bas to ministrstvo za socijalno politiko ukinja vlada v nasprotju s tretjim oddelkom ustave, ki govori o socijalno-eko-nomskih odredbah. Ustava obenem v členu 90. določa, da lahko mesta državnih pod-tajjnikov obstojajo samo za določeni poslovni delokrog. Med tem pa vlada počenja baš nasprotno; v ministrstvu za agrarno reformo, katerega smatra celo v tem osnutku odveč in ga namerava ukiniti, so kar trije državni podtajniki brez slehernega delokroga. V vsej vladi bi zadostovalo pet državnih podtainikov z nastopnimi delokrogi: v notranjem ministrstvu specijalno za samoupravne zadeve, v iinančnem za zadeve državnega tresorja, v prometnem za javne zgradbe, v poljedelskem za agrarno reformo, terr v ministrstvu trgovine in industrije za pomorstvo in pomorsko ribarstvo.
Govornik pledira za dekonceatracljo državne uprave, ker so ministrstva danes preobložena s posli, katerih nikakor ne rešujejo. Naglašitje ponovno princip samouprave in izjavlja, da bo v imenu kluba SDS glasoval proti predloženemu osnutku zakona, izražujoč s tem nezaupanje vladi, ki beži pred parlamentom in prepušča proste ro-
jiča, ki je hvalil osnovo, na kar se je seja zaključila in je prihodnja napovedana za jutri ob desetih dopoldne.
Iz skupščinskih odborov
Tudi finančni odbor naj gre na počitnice.
Beograd, 2. julija, p. Tekom dopoilneva je imel sejo tudi anketni odbor. Ugo'ovil je, da ic v zadevi državnih nabav iz tvorni-ce v Adainovu nastala za državo škoda. Na jutrišnji seji se bo ta škoda podrobneje oce-ril'i.
Beostrad, 2. julija, p. Danes popoldne jo bila seja skupščinskega odbora za pretres zakonskega načrta o izenačenju neposrednih davkov Debata se je vršila o členu 12 , ki je bil sprejet z majhnimi izpremembami. Večina je odklonila amandmane samostojnih demokratov, ki so predlagali, da bi se členu 12. dodal nov odstavek o /.nižanju davkov od zemljišč, ki jih obdelujejo lastniki sami ali pa s pomočjo svoje rodbine ali zadruge.
Beograd, 2. julija, p. Plenum . finančnega odbora je danes sprejel pravilnik o porabi monopolskih avtomobilov. Vladna večina je na zahtevo radičevcev navzlic energičnemu protestu opozicije odklonila prošnjo za priznanje let uglednemu hrvatskemu rodoljubu župniku Mateju Novoselu. Predsednik Radonjič je predložil, da se naj seje odbora prekinejo do druge polovice avgusta, izvoli pa se naj sekcija za proučevanje eksploata-cije državnih posestev Belje in Topolnica. Opozicija je energično zahtevala, da se delo v' pienumu finančnega odbora nadaljuje. Posl. Demetrovič ie med drugim zahteva!, da finančni odbor takoj sklepa o predlogih za pomoč poplavi jencem. Finančni odbor naj tudi reši carinsko tarifo iu organizira svoje sodelovanje pri reorganizaciji državne uprave, predvsem pa vzame v roke kontrolo glede izvrševanja proračuna v smeri šte-denja. Razprave finančnega odbora naj bodo javne. Finančni odbor naj tudi takoj vzame v razpravo predlogo o komercijalizaciji rud niških podjetij, katerega je izdelala strokovna komisija ministrstva za šume in rudnike in ga že predložila. Prihodnja seja v pon-deljek.
Pašičevo zdravje
Praga, 2. julija, s. Po informacijah iz ho« tek Savov v Karlovih Varyh so vesti o Pašičevi bolezni znatno pretirane. Pašič je res par dni moral radi prehlajenja ostati v sobi, toda že zopet redno hodi k zdravil« nim izvorom in na sprehode.
Beograd, 2. julija, p. Predsednik Narod* ne skupščine g. Trifkovič je dobil sledečo brzojavko: Zdravstveno stanje g. Pašiča je vrlo dobro. Vesti »Narodnega Glasa-, in «Morgenblatta» so izmišljene.
Zagreb, 2. julija, n. Danes je potoval sko« zi Zagreb bivši minister dr. Milan Stojadi« novič v Karlove Varv. Nedvomno je nje« govo potovanje v zvezi s politično situaci« jo. Dr. Stojadinovič nosi Pašiču obširna po« ročila o položaju ter bo dobil od njega na« vodila za nadaljno taktiko čadikalske stranke.
Praktične posledice nettunskih konvencij
Italijanske državne oblasti zabranjujejo Jugoslovenom posetiti vsesokolski zlet v Pragi, dočim se italijanske državne oblasti hinavsko udeležijo zleta.
Gorica, 2. julija o. Davi so policijski detektivi zopet ustavili na kolodvora deset Gorlčanov in Vipavcev, ' i so se hoteli odpeljati na vsesokolski zk. v Prago Preiskali so izletnikom natančno vso prtljago ter jim odvzeli potne liste. Vsi izletniki so bili uato odvedeni v goriške zapore. Nemški, češkoslovaški in drugi inozemski potniki, ki so bili slučajno na kolodvoru, so se škanda-lizirali nad tem početjem italijanskih oblasti. Policijski komisar jim je izjavil, da hodijo Primorci v Prago delat iredentistično propagando in da češkoslovaško Sokolstvo
podpira te iredentistične težnje v Julijski Krajini. Sicer pa so Primorci italijanski državljani, in Italija postopa z njimi v tem slučaju Ie zakonito, Te stroge odredbe so prišle v zadnjem trenotku iz Rima. V Pragu so bili odposlani italijanski detektivi, da iztaknejo na zletu Jugoslovene iz Julijske Krajine ter jih fotograiirajo. Vse to se do gaja v času, ko so zastopane v Pragi na vsesokolskem zletn tudi italijanske vojaške oblasti in druga italijanska telovadna zastopstva.
Usoda Jugoslovenov v Italiji
Fašistovski komisar napoveduje polašistenje Julijske Krajine.
Trst, 2. julija o. Fašistovski komisar Ricci je izjavil danes v razgovoru z
uredniki fašistovskega glasila »Popolo di Trieste«, da se mu bo v kratkem posrečilo pofašistiti vse Jugoslovene v Julijski Krajini ter jih prisiliti, da vstopijo v fašistovsko stranko. Kajti Pri-
morci so sedaj italijanski državljani, a italijanska država in fašizem sta eno in isto. Z mojimi ukrepi — je dejal Ricci — se bodo popravile vse pogrešfcc. ki so jih storile prejšnje vlade glede Jugoslovenov v Julijski Krajini.
Iluzija Mussolinijevih gospodarskih čudežev
Gospodarska kriza iašistovske Italije. — Kritika opozicijonal-nih listov. — Mussolinijev optimizem.
Milan, 2. julija, d. Včeraj so v smislu novih naredb vlade o štedenju izšli listi žc v skrčenem obsegu samo na šestih straneh. Malih listov ne tangirajo te naredbe, veliki časopisi pa so sc ie s težavo prilagodili no= vim razmeram. Šele s temi koraki si je postala javnost svesta hude gospodarske krize, ki jo preživlja danes Italija. Vladni tisk v splošnem soglaša z naredbami vla« de. Edino «Secolo» uveljavlja nekaj pomi« slekov in pravi, da je podaljšanje delovne« ga časa kočljiva stvar, Opozicijonalni li« sti gredo dalje. Tako pravi ell Mondo», da prihaja podaljšanje delovnika kvečjemu poljedelstvu prav. V industriji se bo kma« lu pojavila dilema: Ako ostane pri doseda« nji produkciji, bo pri podaljšanju osemur« nega delovnika na devet ur, ena osminka delavstva odveč in s tem brezposelna, ako pa se z novo naredbo zviša, potem se še poveča že dosestaj obstoječa nadprodukci« ja italijanskega blaga in odvišek delavcev bo zopet na cesti. Socijalistični «Avanti»
meni. da fašisti ne morejo v gospodarskih stvareh delati čudežev, ampak da morajo poseči po sredstvih, k: jih jc- splošnost do pred kratkim odklanjala kot zastarele metode in jih pobijala.
Mussolini je izjavil inozemskemu novi« r.arju. da mu ic vodja italijanske delavske zveze* dejal, da so delavci pripravljeni vsak dan delati nadure brez posebne odškodni« nc. Pri tem imajo pred očmi Mussolinijev zgled, .:i da dela po 14 do 18 ur na dan. Nadure v dosedanjem mezdnem razmerju naj se delajo !e v onih panogah industrije, ki občuti inozemsko konkurenco, kakor n« primer v tekstilni industriji. V podjetjih, ki dobro uspevajo, naj bi se nadure plače« vale v smislu posebnih dogovorov med de« Iodajaki in delavci. Mussolini je dejal tu« di, da mora padec francoskega franka vpli« vati tudi na tečaj lire, kar se že delj časa opaža. Zato je morala vlada skrčiti uvo* inozemskega blaga na minimum.
Spodnja zbornica sprejela 8. urni delovnik
Mrtev Baldwinov zagovor. — Možnost mirne poravnave. — Značilne izjave finančnega ministra Churchilla.
London, 2. julija (brezž.) Po dolgotrajnih štiri dni trajajočih debatah ie bil snoči sprejet zakonski načrt o podaljšanju delovnega časa v tretjem čitanju s 332 glasovi proti 147. Proti koncu debate ie povzel besedo ministrski predsednik Bakhvin. Njegov govor je zbornica proti dosedanji navadi poslušala mirno. Ministrski predsednik ie pov-darjal, da se delijo predlogi premogovne ko misije v one, ki so provizorični in ki se lahko takoj uveljavijo in onih katerih izvedba bo mogoča tekom gotovega števila let. Vlada se je pričela baviti z drugim delom predlogov premogovne komisije in upa, da bodo slednji s pomočjo vseh strank v kratkem uveljavljeni. Za sedaj je treba premagati največje težkoče v premogovni industriji, ki izvirajo iz sedanje stavke. Potrebno je, da se premogovna industrija podpira, dokler se ne pokaže vpliv reorganizacijske-ga načrta in ne nastopi zopet konjunktura. Dosedaj ni hotela rudarska zveza, da se spor reši na podlagi predlogov premogovne komisije. Radi tega je bila vlada prisiljena. predložiti vso zadevo zbornici.
Vlada je vedno upala, da se reši spor potom pogajanj, toda radi odpora rudarjev se to ni zgodilo. Končno je ministrski predsednik izjavil, da fe mirna poravnava spora mogoča tudi še sedaj, ako rudarska zveza sprejme vse predloge premogovne komisije
Davi se je nadaljevala debata o premogovni krizi. Stavljen je bil predlog, da se zopet podaljša izredno stanje za mesec dni. Posl. Clynes je pobijal predlog.
Minister za javno zdravstvo je dejal, da je vlada posebno pažnjo posvečala prehrani dece stavkajočih rudarjev. Veliko mesa in drugih živil je bilo razdeljenih otrokom in nikjer se ni opazilo, da bi bili otroci izstradani.
London, 2. julija (brezž.) Višina plač v zameno za podaljšanje delovnega časa bo men da rudarjem priobčena koncem tedna. Kakor cenijo, bo okroglo 850.000 rudarjev dobivalo iste plače kot pred stavko.
London, 2. julija, (brezž.) Vladni predlog za podaljšanje izjemnega stanja za dobo enega meseca je spodnja zbornica sprejela z 244 glasovi proti 82. Finančni minister Churchill je ostro napadel delavske poslance, ki očitajo vladi, da je kriva nemirov v premogovni industriji. Govornik spominja na zadnjo rudarsko stavko leta 1921. Tedaj je Llovd George porabil vso svojo spretnost, da reši premogovni spor. Trinajst tednov ni bilo nikake rešitve in končno je morala plačati vlada premogovni industriji deset milijonov funtov podpore.
Ljudje, ki so se sami udeležili nemirov, nimajo pravice kritizirati vladne ukrepe. Nihče ne želi mirne rešitve spora bolj kot vlada in njen predsednik Bald\vin. Toda rudarski voditelji niso v ničemer b preme-
uili svojega stališča. Minister je nadalje po-vdarjal potrebo, da se delovni čas poialjša. Vlada je vedno pripravljena, da se sp->r pn sprejetju zakonskega načrta o podaljšanju urnika mirno reši. Churchill je zaključil «svoj govor z izjavo, da so pogajanja z mas* brezuspešna, ker ona nima dovolj moči, da poravna spor. Oni, ki imajo to moč, :r>j se javijo in naj skušajo najti najboljšo rešitev. Vlada bo gotovo storila vse. kar je v :ijei,i moči.
Konferenca g. Uzunoviča s P. Radičem
Beograd, 2. julija, p. Ministrski prtdscd: nik Uzunovič je imel zvečer od 20.30 do 21.30 konferenco s Pavlom Radičem. Kon« ferenca se je tikala delovanja zakonodajne« ga odbora. Pavle Radič je izjavil, da jc govoril o delu zakonodajnega odbora, po« sebno o nekaterih zakonih, katere je predložil klub HSS in glede katerih zahteva, da pridejo čim prej na dnevni red.
Seja ekon. finančnega komiteta ministrov
Bec-gr&d, 2. julija, p. Popoldne je bila se« ja ekonomsko finančnega komiteta mini* strov, razpravljalo se je o poslih promet« nega ministrstva. Odobrena je prodaja sta rega materijala v zameno za nakup nove« ga materijala in se je stvar odstopila odbo« ru za državne nabave. Odobrena je tudi splošna napeljava električne razsvetljave v potniških vagonih ter izročena o<ft>oru za državne nabave v izvršitev. Jutri in pri« hodnje dni bo komitet razpravljal o tem, da se prodaja našega tobaka v inozemstvu odda v zakup ter se bo začel pretres dr. Šibenikovega agrarnega zakona, katerega je ministrski svet odklonil.
Vladna kriza v Kanadi
Otawa, 2. julija, e. Konservativna vlad« Meighena je padla po samo tridnevnem obstoju vsled glasovanja v spodnji zbornici. Sprejela je s 96 proti 95 glasovom predlog liberalcev, v katerem se proglaša za protiustavno, da ohranijo člani kabineta svoje portfelje, dokler niso bili, potem ko so prevzeli posle, zopet izvoljeni. Vsled tega tudi nimajo pravice zahtevati kredite. Vlada je padla vsled stališča progresistične stranke, ki je vrgla tudi zadnji liberalni kabinet. Izid glasovanja je povzročil v zbornici precejšnje razburjenje. Zbornica je bila nat» odgodena.
Svetovni rekord v letalstvu
London, 2. julija (brezž.) Alan Cobham je na svojem poletu v Avstralijo prispel v Fa-leron v bližini Aten. Letalec bo dane« nadaljeval pot v Aleksandreta.
Revizija ukrepov proti Orjuni?
Izjave notranjega ministra Maksimoviča in min. predsednika Uzunoviča. — Kako so klerikalci pomagali Orjunašem.
Beograd, 2. julija p. Izgleda, da se je vlada glede Orjune odločila za revizijo svojih prvotnih ostrih ukrepov. Službeni komunike ljubljanske policijske direkcije, ki ugotavlja, da so pri incidentu v Prešernovi ul. sodelovali izvenslovenski Orjunaši, je postavil vlado v delikaten položaj. V zrcalu tega komunikeja bi bil dobil razpust slovenskih Orjun značaj popolnoma političnega z ozirom na Italijo diktiranega ukrepa in bi naletel na oster odpor tudi pri onih narodnih krogih, ki sicer Orjuni niso naklonjeni. Od velikega vpliva je bila tudi interpelacija klerikalcev, ki je imela baš nasproten učinek nego so si ga interpelantje zamišljali. Opozorila je odločilne faktorje, da ukrep v nacijonalnem oziru ni dober, ko se zanj tako vneto izlaga klerikalna stranka. Zdi se, da je notranji minister Maksimovič po
Nemška vlada in razlastitev knezov
Burna debata v državnem zboru. — Socijaini demokrati odklanjajo vladni kompromisni načrt. — Vlada ne namerava odstopiti. — Zaupnica vladi.
snočnji konferenci z ministrskim predsednikom Uzunovičem svoje prvotne namere opustil. Vsekakor od niega najavljene odred be danes niso bile izdane. Vašemu dopisniku je g. Maksimovič izjavil sledeče: »Dosedaj še nisem ničesar deiinitivnega ukrenil proti Orjuni. Vse ie odvisno od njenega nadalj-cega zadržanja«. Ministrski predsednik Uzunovič je nocoj izjavil, da je treba najprej zbrati podatke o krivcih, nakar se bo potrebno ukrenilo. Po vtisih, ki jih je nocoj dobil Vaš dopisnik, izgleda, da se ne bo postopalo proti organizaciji kot taki, temveč se bo odredilo samo najostrejše postopanje proti neposrednim krivcem incidenta. Po nalogu kluba SDS posetita poslanca Vilder in Božovič notranjega ministra, da se informirata o ukrepih, ki so nameravani glede Oriune.
Berlin, 2. julija s. Drižavni zbor je danes popoldne začasno zaključil posvetovanja o zakonu glede razlastitve knezov. Debata je bila kratka. V imenu socijalnih demokratov je obra-zložil poslanec VVeis še enkrat vzroke, ki so odločili njegovo stranko, da jc zavzela odklonilno stališlie. Ko je pričel govoriti nemško-nacijonalni poslanec VVestarp, so ga komunisti opetovauo prekinjali z žaljivkami tako, da jih je tnoral predsednik često pozivati k redu. Groi VVestarp je izjavil, da so nemški nacijonalci tudi sedaj pripravljeni skupno z vladnimi strankami najti rešitev, po kateri bi moglo Se nerešeno vprašanje razčistiti posebno sodišče v svobodni in ne z zakonom določeni smeri. Na ta način bi bil lahko z navadno večino sprejet zakon, iz katerega bi bile črtane vse določbe, ki so v nasprotju z ustavo glede lastninske in pravne enakosti. Ker pa je vlada ta predlog odklonila, je morala tudi nemška nacijonalna stranka zavzeti odklonilno stališče.
Med splošno napetostjo je podal nato državni kancelar dr. Marx sledečo izjavo: Z živahnim obžalovanjem mora vlada ugotoviti, da državni zbor do sedaj ni mogel rešiti vprašanja o sporu med deželami in bivšimi kneSjimi rodovi, ki je zelo važno in razburja ljudstvo v vseli njegovih delih.
Vlada jc pričakovala, da bo predloženi osnutek končno z dvetretjinsko večino postal zakon. Če bi se to pričakovanje ne uresničilo, samo vsled stališča ene krilne stranke, potem bi državna vlada prosila državnega predsednika, naj razpusti državni zbor. Ker pa sta bili obe krilni stiranki proti sprejemu osnutka, bi razpust državnega zbora ne mogeil razčistiti situacije. Vlada je zato sklenila, da da državnemu predsedniku svoje posle na razpolago.
Z ozirom na stališče državnega predsednika, da odstop kabineta iz notranje in zunanjepolitičnih vzrokov ne bi bil prikladen, je državna vlada ta korak opustila. V bodoče pa bo mogla državna vlada dati zopet inicijativo za rešitev tega vprašanja potom zakonodaje le tedaj, če bodo s političnim položajem dani parlamentarni pogoji. Predsednik Lobe je izjavil, da ie nadaljno posvetovanje o tem vsled vladne izjave rešeno. S komunistične strani je bil stavljen predlog, naj se stavi na dnevni red nezaupnica vladi. Predlog je propade! na ugovorih desnice, nakar je državni zbor sprejel zaporni zakon s 333 proti 17 glasovom. 97 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Ta zakon določa, da se v sedanjem stanju ne sme ničesar spremeniti, dokler vprašanje o razlastitvi knezov ne bo rešeno.
Politične beležke
Neiskrenost klerikalcev v zadevi žel. direktorja v Ljubljani
»Slovenec« poroča, da je poslanec Smo-dej poslal na žel. ministra vprašanje radi imenovanja inž. Kneževiča za ravnatelja Sjublj. žel. direkcije ter protestira proti imenovanju neslevenca Večje hinavščine nismo še kmalu videli: sedaj vpijejo oni, ki so v zvezi s sorodnimi intrigamskimi dušami stalno Tovarili proti Slovencu in domačinu dr. Borkti, ki je skrajno objektivno in požrtvovalno deloval le v korist ustanove in svoje domovine, uslužen in pravičen napram vsakemu. Kdo se ne spominja, da so ga prvikrat 1. 1924 ravno klerikalci pregnali iz Ljubljane? Tudi danes klerikalci ne protestirajo proti premestitvi Slovenca v Vojvodino v žel. direkcijo Subotico, temveč napadajo Vojvodinca Kneževiča, ki so ga poslali v Ljubljano, kakor čujetno tudi proti njegovi želji in volji. Zakaj napadati uradnika, od katerega pričakujemo stvarnega in objektivnega dela, zakaj mu že v naprej greniti življenje in ubijati dobro voljo, samo zaradi tega, ker je moral na mesto, s katerega so klerikalci prvi pregnali ožijega slovenskega rojaka?
Faizmkatorji zbijajo dovtipe
Silno prisiljene sicer, a vendar. Saj gre za to, da se z vsemi sredstvi prikrije dej= stvo, da dr. Kulovec še do danes ni tožil «Jutra». In tako «Slovenec» v potu svojega obraza žonglira s pismi, faksimili in falzi« fikati. Pa nič ne bo pomagalo. Na kleri* kalcih in posebej še na bivšem ministru, na* rodnem poslancu in katoliškem duhovniku Kulovcu je sramotni pečat, da se jim je javno očitala laž, a si do danes ni poiskal zadoščenja pred sodiščem! Vi ste se poslu« zevali falzifikata g. Kulovec, Vi ste lagali g. poslancc. Tožite nas, ako imate pogum. Dajte nam priliko, da Vam pred sodiščem d-okažemo, kar javno trdimo, v nasprotnem slučaju pa da se izkaže Vaša neoporečnost!
Klerikalne periidije proti Sokolstvu
»Slovenec« proglaša v posebfFeni članku sokolski zlet v Pragi za — izzivanje češkega naroda. Klerikalno glasilo argumentira tako-le: Ker se v sokolskih dneh vrši tudi Husova proslava (Husov dan ie čsl. d r -ž a v n i praznik!), katere se udeleži seveda tudi Sokolstvo, je praški zlet pravzaprav protikatoliška demonstracija. In ker je od 13,613.000 prebivalcev CSR 11 milijonov »trdno v katoliškem taboru«, Hus pa je bil grd krivoverec, ki so ga papež in kardinali dali v večjo slavo božjo živega zažgati na grmadi, ie sokolska prireditev naperjena proti češkemu narodu. »Slovenec« ostro obsoja jugoslovensko Sokolstvo, da se z udeležbo na slovanskem vsesokolskem zletu vmešava v notranje češke razmere in prihaja v Prago žalit 11 milijonov češkoslovaških državljanov! Ker je papeški Rim seveda nasprotnik i sokolske ideje i Husove proslave, se klerikalec otvorjeno postavlja na stran Rima proti narodni državi ter grozeče piše, da pač lahko obstoji Vatikan brez Češkoslovaške, ne pa Češkoslovaška brez Vatikana! Takih in podobnih perfidij in laži ie vse polno nanizanih v klerikalnem članku, ki pa sicer, kar bo slovansko Sokolstvo "otovo hvaležno kvitiralo, zatrjuje, da kle-
rikalci (»Slovenec« pravi »katoličani«) niso tako ozkosrčni, da bi odrekali svobodomi-seleem pravico do velikega izleta, če ostane v (od njih) dovoljenih mejah«! Reče i osta-dc živ!
Originalna tolažba
Deputacija najemnikov, ki se je te dni v svrho intervencije proti noveli stanovanjskega zakona mudila v Beogradu, se je vče raj vrnila v Zagreb in predsednik »Saveza stanara SHS« dr. Giunio je novinarjem povedal: »Intervenirali smo pri parlamentarnih klubih. V proračunu je predvidenih 12 milijonov Din za zgradbo novih hiš toda ta denar leži nekje in bo razdeljen šele v jeseni (ko bo za zidanje prepozno.) Dokler pa država ne da ničesar za reševanje stanovanjske krize, ni mogoče in se ne sme zgoditi, da bi sirotinja frčala na cesto. Bili smo tudi pri ministru za socijalno politiko g. Simonoviču. A kaj nam je dejal? Da se tudi predvojna Srbija ni brigala za stanovanja svojih državljanov!« Minister za socijalno politiko — lucus a non lucendo — se je dobro odrezal.
Protest štirih radikalskih poslancev
Radikalski poslanci beograjskega okrožja (Zujovič, Stošič, Danilovič, Miljanovič) so predsedniku radikalskega poslanskega kluba podali dolg protest, v katerem navajajo. da gospodarske, politične in strankarske razmere razjedajo prebivalstvo beograjskega okrožja v toliki meri, da je njihovo poslansko stališče postalo napram volilcem docela nemogoče. V okrožju vlada anarhija, pijačka, razbojstva, politični uboji; za ceste in druge potrebe ne da vlada niti fic-ka; v šolah pravijo nekateri učitelji, da Jezus ni bil sin božji: uradniki so neznali-ce in topoglavi partizani, postavljeni od današnje vlade; železnice se projektirajo čisto drugače, kakor so predlagali poslanci; — skratka: poslanci beograjskega okrožja so v smešnem položaju in zahtevajo, da se vse, kar navajajo v protestu, reparira. V nasprotnem primeru prepustijo odgovornost vladi, sami pa odložijo mandate.
Skopljanski radikali kakor beograjski
Kakor v Beogradu, so se tudi radikali v Skoplju spričo občinskih volitev razcepili v dvoie. Na eni srrani se uporno drži dosedanji župan Sapundjič, ki nikakor ni voljan umakniti se v politični pokoj, na drugi strani pa vodi puntarje Elezovič, ki je pred par dnevi s 15 odborniki zahteval revizijo ia takojšnje zapečateni e občinske blagajne. Župan Sapundjič je zahtevo zavrnil, češ da je njegovo poslovanje bilo redno in zakonito in da po zakonu imajo pravico do revizije samo nadzorne oblasti. Elezovič sedaj vodi ostro borbo proti Sapumdjiču in bo sestavil svojo kandidatno listo za občinske volitve. In tako se bo te tedne v Skoplju odigravala ista komedija, ki je doživela premijero v Beogradu. Gotovo pa bodo vzgledu prestolice sledila še druga mesta.
Tekstilna stavka na Poljskem
Bielce, 2. julija, s Tekstilno industrijo Poljske ogroža atavka. Delavska zveza v Lodzu je zahtevala 35% zvišanje mezd. Ker je bila zahteva odklonjena, je sklenila delavska zveza razglasiti stavko, če bi ostale intervencije vlade brez uspeha.
Šestdesetletnica bitke pri Kraljevem Gradcu
1866. — 3. julij. — 1926.
Dne 3. julija poteče šestdeset let, kar se je bila odločilna bitka pri Kraljevem Gradcu med prusko in avstrijsko armado.
Ta bitka je ena najpomembnejših, za zgodovino XIX. stoletja najvažnejših; njene posledice segajo prav v našo dobo. Odločila je spor o hegemoniji v Nemčiji v korist Prusiji in s tem ustvarila osnovo za nemško velesilo.
Vnanji povod vojni med Avstrijo in Prusijo 1. 1866. je bil spor radi Schles-wig-Holsteina. Toda to je bila samo formalna stran, samo videz za vsebino, ki je bil povsem druga, važnejša in bol. komplicirana. Prusko politiko je vodil v oni dobi Bismarck, ki je šel z železno doslednostjo za ciljem, da vrže Avstrijo iz nemške zveze in realizira tako imenovani mali nemški program, to je združitev vseh nemških držav — razen Avstrije — v eno celoto pod vodstvom Prusije. Bismarck je hotel, da pride do odločitve; ker je vedel, da se more odločitev doseči samo z orožjem, se je pripravljal na vojno s tem, da je čim najbolj skrbel za prusko armado.
Situacija s početka nikakor ni bila najugodnejša za Prusijo. Na avstrijski strani so bile predvsem vse južnonem-ške države, razen njih pa tudi Hesen-ska, Nassauska, Saška in Hannoveran-ska v srednji, oziroma severozapadni Nemčiji. Pač je imela Prusija na svoji strani Italijo, s katero-je sklenila politično in vojaško pogodbo; vrh tega si je zagotovila tudi nevtralnost Francije.
Avstrija je Pruse podcenjevala. Poslala je proti njim za poveljnika generala Benedeka, ki je le nerad prevzel poveljstvo, zakaj spoznal se je dobro na italijanskem bojišču, Češke, ki je imela postati torišče prusko-avstrijskih bojev, pa ni poznal.
Vojna je bila razmeroma kratka. Dne 14. junija je nemški zavezni zbor kljub protestu Prusije sklenil mobilizacijo za-veznih armad in stanje vojne pripravljenosti, kar je označil pruski zastopnik za toliko kot vojno napoved. Toda Prusija, ki ji je Moltke napravil izboren vojni načrt, je delovala nenavadno naglo, tako da je baš s to izredno naglico in odločnostjo presenetila nasprotnike. V par dneh so pruske čete premagale ter razorožile armade severo in sred-njenemških držav Hannoveranske, Hes-senske in Saške ter posedle njihove teritorije. Nenadoma so stale tri pruske vojske na češki meji ter pričele prodirati v deželo.
Dne 24. junija I. 1866. so se udarili Avstrijci z Italijani v bitki pri Custozi ter zmagali pod poveljstvom nadvojvode Albrechta. Toda na Dunaju se niso dolgo veselili ugodnih vesti z italijanskega bojišča. Kmalu je padla odločitev na severnem bojišču, odločitev, ki je določila usodo cele vojne. Tri pruske armade so marširale koncentrirano proti Kraljevemu Gradcu, dve v glavnem od severa, ena od vzhoda. Avstrijci kljub dolgotrajnemu razvrščanju še niso bili tako dobro razviti, da bi obvladali situacijo. Dasi sta bili obe armadi približno enako močni, vendar so zmagali Prusi. Odločilna bitka pri Kraljevem Gradcu, ki jo imenujejo mnogi po Sadovi, to je po vasi, okrog katere so se vršili najhujši boji, je bila odločena že v enem dnevu; Prusi so udrli v centrum Avstrijcev pri Chlumu ter jih prisilili1, da so se v največji naglici, z velikimi izgubami umaknili. To se je zgodilo dne 3. julija, naslednje dni so Prusi hitro napredovali in spravili s svojo naglico poskusilo rešiti situacijo najprej da je bila za nove bitke popolnoma nesposobna.
Avstrijsko vojno vodstvo je z veliko naglico poskusilo rešiti situacijo naprej s tem, da je odstopila Benečijo Napoleonu III.., da bi jo ta dal Italiji v nagrado za to, da bi nehala vojno. Toda Italija je ta aranžma odklonila. Avstrija pa je kljub temu prepeljala svojo italijansko armado na sever, da zaščiti Dunaj, Benečijo pa je prepustila kot plen italijanskim četam. Toda Prusi niso šli naravnost proti Dunaju, marveč na severovzhodu mimo njega proti — Bratislavi, tedanjemu Požunu. Imeli so tedaj pred očesi — madžarski problem, hoteli so prisiliti Avstrijo h kapitulaciji s tem, da so nameravali zoper njo naščuvati nezadovoljne Madžare. Avstriji tedaj ni šlo več samo za prestiž, za hegemonijo v Nemčiji, marveč že za mnogo več, za eksistenco samo.
V takih okolnostih je bojevitost na Dunaju hitro splahnela. In že dne 21. julija 1866. se je sklenilo premirje v Mikulo-vu, ki mu je sledil dne 26. julija preliminarni mir med Avstrijo na eni ter Prusijo in Italijo na drugi strani pod sledečimi pogoji: Avstrija izstopi iz nemške zveze, se odpove sovladi v Schleswig-Holsteinu in privoli, da dobi Italija Benečijo od Napoleona. Mesec dni kasneje, 24. avgusta, je vse to podrobneje uredil in določil praški mir, v katerem je Avstrija pristala tudi na dvajset milijonov tolarjev vojne odškodnine.
Prva posledica izgubljene vojne leta 1866. je bila nova dualistična ustava, s katero je namesto samonemškega nastopilo nemško-madžarsko gospostvo v habsburški državi. Italija se je močno ojačila in tudi povečala ter je dobila tudi prvi del slovenskega prebivalstva, beneške Slovence. Prusija je šla sedaj naglo na svoj poglavitni cilj, organizirati vse male in srednje nemške države v celoto, kar je dosegla že I. 1871. V srednji Evropi je nastala nova močna velesila. ki je kmalu odločilno posegala tudi v evropske in svetovne dogodke.
Sedmi dan Ljubljanskega yelase:ma
Zopet živahnejše vrvenje. — Mnogo posetnikov iz južnih krajev naše države. — Največje kupčije beležijo pohištvo, čevlji, avtomobili in kmetijski stroji.
Pravijo, da o vremenu govori, kdor ne time ničesar drugega povedati. Ta izrek p-i ne velja za naš velesejem, pri katerem se moramo pečati tudi z vremenom, ker od tega važnega činitelja je v veliki meri odvisen uspeh vele-sejma kot podjetja, a deloma tudi uspeli razstavljalcev. Sicer pa se pretežna večina resnih interesentov za blago ne da vplivati od deževja in sklepa kupčije, četudi je po cesti do sejmišča malo brozge. Včeraj nam je bilo nebo precej naklonjeno in nas je le parkrat malo polilo. Zato pa je bilo po cesti do sejmišča in na razstavnem prostoru znatno živahnejše kakor predvčerajšnjim.
Vsega skupaj je posetilo včeraj naš velesejem gotovo do 6000 oseb, med katerimi so bili številni interesenti za blago. Zelo mnogo kupcev, kakor tudi drugih obiskovalcev velesejma ie bilo iz južnih krajev naše države, iz Mace-donije, Bosne in Dalmacije. Zastopane pa so prav vsak dan vse pokrajine naše države.
Kupcev in drugih posetnikov je vedno precej tudi iz inozemstva. Več bolgarskih trgovcev se je zanimalo za kmetijske stroje, a iščejo tudi drugo blago. Največ inozeincev je navadno iz Italije, in sicer iz Julijske Krajine, dočim prihaja letos Italijanov iz stare kraljevine prav-malo na naš velesejem. Avstrijcev je tudi vedno mnogo, navadno z Dunaja in iz Gradca. Včeraj jih je bilo nekaj tudi iz Celovca. Med ostalimi tujci omenjamo še Nemce (Berlin, Bergen itd.), Madžare (Budimpešta in Francoze (NizzaL Majhno senzacijo je pomenil prihod štirih kitajskih trgovcev.
Najobsežnejše kupčije je zabeležila
včeraj industrija pohištva ki stanovanjske opreme; to pa zaradi tega. ker so letos cene pohištvu zelo popustile. Menda prav vsi razstavljalci pohištva so letos zadovoljni s potekom k: . i-skega razvoja. Zanimivo je, da je leius tudi za avtomobile mnogo interesa, in sicer se kupujejo prav vse marke, ti da pretežno komadi srednjih cen. V večji meri se kupujejo nadalje kmetijski sti -ji. Po čevljih je letos izredno povpraševanje, posebno iz južnih krajev naše države. Večina razstavljalcev te strt -ke ima beležiti že lepe zaključke. Razmeroma dobro gredo v denar stroji za obdelovanje lesa in kolesa.
Med inozemskimi razstavljenimi predme« ti so deležni velikega zanimanja zla-ti elektromotorji Škodovih tvornic iz P!zna in hladilne naprave dunajske tvrdkc Gc!= lert. Na tc hladilne naprave opozarjamo interesente.
K večji živahnosti na velesejmu ju pri« pomogla včeraj tudi govorica, da bo rr:« spel krali. Žal sc govorica ni uresničila.
Na sejmišču doslej šc ni bilo nikakih incidentov. Tudi ni znanih nikakih tatvin. Samo zlorabe z legitimacijami se ic no dogajajo. Zato je bilo včeraj odvzetih zopet veliko število legitimacij. Žalostno je pri tem to, da te zlorabe počenjajo veči* noma imovitejše osebe. Opozarjamo po< novno, da se vrši v tem pogledu stroga kontrola.
Končno naj še omenimo, da atrakcij, v« lesejma, kakor izredno zanimiva razstava "Slovenska žena», razstava srednje škc šole, higijenska razstava še vedno «:•>« kujejo. Na te zanimivosti znova opoz-ir :•» m o vse one, ki mislijo v naslednjih dneh posetiti vclesejm.
Praga ogromno sokolsko taborišče
84 posebnih sokolskih in 108 posebnih izletniških vlakov. - Ko-losalno delo na praških kolodvorih. - Povratek naših naraščaš-nikov. — Odhod naših Sokolov in Sokolic.
Praga, 1. julija
Sokolske armade se že zbirajo. Glavni dotok se pričakuje za soboto, v nedeljo pa bo zlata Praga že podobna ogromnemu sokolskemu taborišču. Naravnost neverjetne napore bo moralo vzdržati te dni železniško osobje na praških kolodvorih. Človek si sploh težko predstavlja, kako strašna odgovornost leži na ramenih uradnikov. Že več mesecev je izdeloval prometni urad načrte za sestavo posebnih vlakov in razdelitev službe za spremno osobje, da promet ne bo oviran.
Samo nekaj številk, da si vsakdo lahko napravi vsaj približno sliko, kako ogromno delo je treba izvršiti. V glavnih kongresnih dneh bo morala praška prometna služba odpraviti okoli 250.000 ljudi. 84 posebnih sokolskih vlakov je najavljenih,, vrh tega še 108 vlakov s privatnimi izletniki. Ena najtežjih nalog je odprava ogromnega števila iz-ventumih vlakov, za katere morajo biti proge proste. Vsak vl&k ima 20 vagonov tako, da se bo1 v kongresnih dneh gibalo na praških kolodvorih vsak dan okoli 2000 vagonov. Služba je urejena tako, da sta Wilsonov in Masa-rykov kolodvor rezervirana za te dni le za brzovlake. Samo iz Jugoslavije je prijavljenih na Wilsonov kolodvor 7 posebnih brzih vlakov, ne glede na različne druge luksuzne in posebne vlake, s katerimi prihajajo v Prago delegacije iz raznih evropskih držav.
V kongresnih dneh se bodo vozili sokolski oddelki iz krajev v bližini Prage v mesto zjutraj, zvečer pa se bodo zopet vračali domov. Sestava in odprava teh vlakov zahteva seveda ogromno dela. Železniška uprava ran-žira vse sokolske vlake iz pokritih tovornih vlakov s klopmi. Razen tega sta prideliena vsakemu vlaku še dva potniška vozova. Da more železniško osobje vzdržati, so morali za ikongresne dni omejiti tovorni promet v Prago. Od 30. junija se ne sme prevažati iz Slovaške nobeno blago, razen živil in stvari, ki se lahko pokvarijo. Priprave, so izvedene naravnost vzorno. Železniška uprava funkcij oni r a hladnokrvno, izdala pa je istočasno tudi na občinstvo poziv, naj ii s potrpežljivostjo in upoštevanjem navodil olajša službo. Vse-kaikor bo morala praška publika dokazati te dni pred mednarodnim forumom svojo velemestno vzgojo in kvalifikacijo.
Odhod jugoslovenskih sokolskih vlakov v Prago.
Včeraj ob 9. dopoldne se je odpeljal skozi Ljubljano preko Jesenic in Avstrije na Češko poseben vlak jugoslovenskih Sokolov iz Hrvatskega Primorja, Like in Dalmacije. S tem vlakom so odšli tudi Sokoli novomeške župe, vodi pa ekspedioijo br. dr. Fettich iz Ljubljane.
Ob 16.40 so se odpeljali s posebnim vlakom iz Ljubljane SokOli ljubljanskega okrožja pod vodstvom br. Ryške in Milosta. Starešinstvo JSS pa zastopata br. Švajger in Jeras. V Ljubljani je vstopilo 420 Sokolov in Sokolic. Vlak je krenil preko Maribora na Češko in so vstopili spotoma še Sokoli celjske in mariborske župe tako, da se je odpeljalo končno s tem vlakom 780 slovenskih Sokolov. Slovo na kolodvoru v Ljubljani, kjer je bilo zbrano tudi mnogo civilnega občinstva, ie bilo zelo prisrčno, med Sokoli naravnost entuzijastič-no razpoloženje.
Iz Srbije, Bosne, Vojvodine in Hrvatske se je tekom -včerajšnjega dne odpeljalo 5 posebnih sokolskih vlakov.
Povratek naših naraščajnikov.
Včeraj ob 13.20 je pripeljal posebni vlak preko Jesenic v Ljubljano naše naraščajnike iz Prage. Vsi so bili poln! navdušenja in kar niso mogli prelivali;i gostoljubja in pozornosti, ki so jih bili deležni na vsej poti po češkem ozemlju. Dolgotrajna vožnja jih je sicer nekoliko utrudila, vendar so bili vsi izborno razpoloženi. V Ljubljani je bi! razhod in so se tekom popoldneva s posameznimi vlaki vrnili vsi v svojo ožjo domovino.
Prihod inozemskih delegacij.
V četrtek zjutraj se ie pripeljala v Prago oficijelna delegacija "poljske armade, obstoječa iz 15 oficirjev in VI podoficirjev pod vodstvom polkovnika Osmulskega, šefa sekcije za telesno vzgojo v vojnem ministrstvu. Sprejel jih je vojaški ataše poljskega poslaništva v Pragi in zastopnik češke armade. Godba je pozdravila bratske goste s poljsko himno.
Popoldne je prispela v Prago tu Ji rumunska vojaška delegacija pod vodstvom polkovnika Samboteanu ter atenski župan Patsis s soprogo in več občinskimi svetniki.
Naše Sokolstvo na potu v Prago
Maribor, 2. julija r. Tekom popoldneva in zvečer je 5 posebnih vlakov na potu v Prago pasiralo Maribor z udeleženci sokolskega zleta iz vseh krajev naše države, od Bitolja, Štipa, iz Ba-nata, Bosne in Slovenije. Na mariborski postaji je vsak posebni vlak, ki so prihajali v enournih presledkih, pričakovalo domače Sokolstvo z društveno godbo in številnim občinstvom. Vsi posebni vlaki so prihajali in odhajali točno ob napovedani uri. Postajno vodstvo je svoj težavni posel rešilo brezhibno in brez incidenta. Vlaki so iivei: preko 20 voz dolge garniture, ki so bili okinčani z zelenjem. Kmalu po odhodu prvega vlaka, ki ie vozil sokolski ž-upi Osijek in Banialuko, sta prispela beograjski in ljubljanski brzovlak. ki .sta bikt natrpana s praškimi izletniki. Beograjskemu vlaku je bil priklopljen Ionski voz, v kojem se ie vozila naša službena delegacija, ministri Dušan in Miša Trifunovič, dr. Srškič in dr. Šr ic-rina ter beograjski češki poslanik g. :- .■-ba. Kmalu po 17. uri je odšel drugi -i-sebni vlak župe Banat s 450 udeleženci. Še daljši je bil tretji posebni vlak z župami Niš, Skoplje. Zaječar in Kra-jevac. Garnitura tega vlaka je ijila stavljena iz krasnih dolgih voz, k-je dala železniška uprava na r■'. -z ozirom na dolgotrajno vožnjo, številno so bih zastopani najjužnejši kraji naše države. Četrti posebni vlak U-še! ob 2i.30 z župami Ljubljana, C.' in Maribor. Med drugimi se je :: vlakom vozil tudi češki konzul . L Ijani dr. Resi. Na kolodvoru se je zbralo zlasti pri zadnjih vlak:h m:r-..o Mariborčanov, ki so z entn. ii.i•::; pozdravljali udeležence zlasti iz s: krajev naše države. Maribor-: vel SOKOi-ska godba pod taktirko br. Šušiers : i je neumorno igrala razne komade, zi. -sti kolo. Pred vagoni so se sklopile \ r-ste in zaplesalo se je kolo v dolgi vrsti. Ves popoldne je v malih presledkih deževalo, proti večeru pa se zjasnilo tako, da so predzadnjemu vk-ku sijale zvezde. Ob eni ponoči bo na-siral Maribor peti posebni vlak iz Beograda
Naši Kraji i:
Obupni boji z besnimi elementi
Vode še vedno naraščajo. — Ves Niš pod vodo. — Toča, strele in izlivi oblakov vsepovsod. — Ob Dravi in Donavi vedno obnpnejši položaj. — Vsa žetev v prizadetih krajih uničena. —
Prebivalstvo obupano.
Položaj postaja vedno kritičnejši. Nade, da prično te dni vode padati, se niso ures« ničile. Nasprotno. Po poročilih, ki priha« jajo iz zgornjih tokov Donave, voda tam« kaj še vedno narašča in ni pričakovati, da bi v nekaj dneh padla. Katastrofa je neiz« bežna, pogled v bodočnost za prizadete kraje vedno bolj obupen. Narod v poplav. Ijenih krajih je skoro brez uma, ker mu je elementarna katastrofa uničila vso žetev in ljudje ne vedo, kaj bodo imeli pozimi, da bi jedli.
Najobupnejši je položaj Vojvodine, kjer je Donava jako visoka in je že na več kra« jih prestopila bregove. Na tisoče oralov zemlje je pod vodo. V Bačkem Uronoštru je
poplavljenih 50 hiš,
v vasi Kokocevo so valovi odnesli več sta« novanjskih in gospodarskih poslopij. V eni izmed hiš je bila družina ravno pri kosilu. V tem trenotku je udrla voda iz podstrešja in ga razrušila. Prebivalci so imeli komaj toliko časa, da so si rešili golo življenje, kajti takoj nato se je hiša popolnoma se« sula. V Novem selu je pod vodo 40 hiš. Na mnogih krajih, kjer je poplavljena že« lezniška proga, je promet deloma ali pa po« polnoma ustavljen.
Tudi položaj Drave pri Osjeku povzroča mnogo skrbi. Kmetje in vojaštvo grade noč in dan nasipe in jih učvrstujejo. Med Dar« do in Osjekom je voda nasip že prodrla in se razlila. Bosanske reke kljub silnemu deževju trenotno še niso opasno narasle. Znatno škodo sta povzročila ponekod le Una in Vrbas.
Tem številnejše pa so nesreče radi po« plave v Srbiji in Jnžni Srbiji, kjer so hudo« urniki in narasle reke odnesli mostove, po« rušili veliko število hiš, uničili žetev, od« nesli s seboj ogromno število goveje in druge živine in je našlo v valovih
smrt tudi več ljudi.
Povsod se bije obupen boj z valovi.
Ves Niš je že pod vodo. Reka Nišava je v noči od četrtka na petek, okoli polnoči z neverjetno naglico porušila nasip, ki so ga zgradili svoječasno že Turki. Valovi so drveli z divjo naglico proti mestu. Nastala je nepopisna panika. Žensko in otročje vpitje se je obupno razlegalo po mestu. Ljud stvo je prestrašeno bežalo iz svojih hiš, noseč s seboj najpotrebnejše stvari, ki so jih mogli zbrati v največji naglici. Vse je bežalo v poslopje velikega župana, v mest« no načelstvo, gimnazijo in druga državna poslopja. Ko se je zdanilo, je bilo že skoro vse mesto pod vodo. Slabejše hiše so se pričele rušiti druga ze drugo. Na nekaterih krajih v Nišu stoji voda dva metra visoko. Poleg druge ogromne škode je odnesla vo« da tudi veliko skladišče uprave monopola duhana in uničila skladišče smodnika. Vo« jaštvo vseh vrst dela nasipe in koplje jar« ke za odtok vode, rešuje otroke in jih od« naša v zatočišča. Policija je rekvirirala skoro vsa prevozna sredstva, avtomobile in vozove, in jih angažirala za reševalna dela.
Se večja nesreča je zadela Brzi brod, Pa« novac in druge vasi ob Nišavi. Tamkaj je porušenih ogromno število hiš. Vojska je le z največjo težavo rešila prebivalce. Šele včeraj popoldne je pričela reka Nišava pa« dati in se je pri Pirotu že umaknila v svo« jo strugo.
Vardar je dosegel pri postaji Sv. Gjor« gje 5 m nad normalo. Voda nosi s seboj velikanske zaloge žita in perušene mostove in dele lesenih zgradb. Ob Bregalnici so valovi odnesli vsa skladišča 23. peš polka. Preplavili so tudi rimski most in dober del ceste. V vasi Počivalu je
strela ubila
10 ovac in enega vola. V Kočanah so vsa polja pod vodo. V Radovištu so valovi hu« doumika odnesli s seboj lOletnega pastirč« ka Ibrahima Sulejmana in vso njegovo ži« vino. Pri Carevem selu je voda odnesla most. V severnem delu štipskega sreza je napravila toča strahovita opustošenja.
V Strumici se je dne 1. julija utrgal
oblak, ki je napravil strahovito škodo. Vsa kotlina je podobna
velikemu jezeru,
polja popolnoma opustošena. Težko izgu« bo imajo kmetje tudi na živini. Prebival« stva se je polastil strašen obup.
V Bački grozi največja nevarnost še ved« no monostrsko«apatinski zadrugi, kamor je vlada odposlala dva remorkera in več čol« nov, da rešijo prebivalstvo vasi Monoštor. Selo Dražje je popolnoma poplavljeno. Pri Bogojevu je nad 60.000 oralov zemlje pod vodo. Nad 500 voz in okoli 2000 vojakov opravlja tamkaj reševalna dela. V vasi Po« dravlje pri Osjeku se od 80 hiš
vidijo samo dimniki.
Mnogo hiš se je porušilo, druge pa čaka ista usoda, ker je zidovje iz jako slabega materijala. Položaj je tako obupen, da je hidrotehnični odsek zahteval od sodišča v Osjeku, da mu da na razpolago tudi svoje jetnike, ker so vojaki in seljaki tako utru« jeni od večdnevnega napornega dela, da nc morejo več vzdržati naporov.
Zahvala mesta Grenoble Ljubljani
Predsednik ljubljanskega geremtske-ga sveta dr. Dinko Puc je prejel od župana mesta Grenoble, poslanca g. E. Mistrala. pod katerega vodstvom so francoski gostje nedavno na povratku iz Beograda obiskali tudi Ljubljano, sledeče pismo:
Moj dragi kolega!
Ko zopet prevzemam svoje dolžnosti, mi je prva dolžnost, da iz dna srca zahvaljujem občini in prebivalstvu lepega ljubljanskega mesta za presenetljivi in ganljivi sprejem, ki se je priredil našim rojakom dne 8. junija. Ta zahvala ne prihaja samo od občine, kateri predsedujem, marveč od celokupnega prebivalstva grenobelskega, katero je z enodušnim veseljem vzelo na znanje poročilo o onem popoldnevu, ki so ga v Ljubljani preživeli nekateri srečni someščani.
Izkažite mi čast in izvolite sprejeti malenkosten dar, katerega poklanjamo v znak hvaležnosti: Dvoje del, iz katerih boste mogli spoznati Grenoble in njegovo okolico. Pošiljam Vam obe deli z isto pošto in upam, da bi čitanie teh del napotilo tudi enega ali drugega Vaših someščanov na obisk bratskega mesta Grenobla, kjer bodo sprejeti, verujte mi to. z največjo prisrčnostjo.
Obenem Vam pošiljam bratski pozdrav grenobelskega mesta in Vas prosim. moj dragi tovariš, da blagovolite sprejeti izraze moje hvaležnosti in neomajne udanosti.
Zupan: E. Mistral. ,
Veterinarji Zagreba v Sloveniji
Pretekli mesec je odšlo 16 absolventov zagrebške veterinarske fakultete pod vodstvom univ. prof. dr. Fr. Zav-ršnika in asistenta gospodarsko-šumske fakultete inž. M. Petroviča na ekskurzijo v Slovenijo, da si ogledajo živinorejo in gospodarstvo v naših krajih. Na potu iz Celja so obiskali najprej velaposestvo g. Pollaka v Št. Petru v Savinjski dolini, ki jih je prav prijazno sprejel in jim razkazal svoje vzorno gospodarstvo. Po daljšem odmoru so kljub dežju nadaljevali pot skozi krasno Savinjsko dolino. Po kratkem počitku v Solčavi so dospeli zvečer v Tillerjevo kočo v Logarski dolini. Čeprav so bili od neprestanega dežja popolnoma premočeni, jih vendar ni minila dobra volja; očarala jih je prirodina krasota in z občudovanjem so gledali gorske orjake, katerih vrhovi so bili zaviti v gosto meglo.
Drugi dan potovanja so si ogledali Logarsko dolino in obiskali slap pod Rinko, hoteč čez Kamniško sedlo v Kamnik. Radi deževja pa so se morali že opoldne ustaviti v Frischaufovem domu na Okrešlju. Dne 20. junija so ob preoej ugodnem vre-
menu nadaljevan pot proti Kamniškemu sedlu in proti večeru dospeli v Kamnik. Tamkaj jih je sprejel g. Fr. Bore, ki jim je šel v vsakem oziru požrtvovalno na roko. Preskrbel jim je prenočišča, jih informiral o delovanju tamkajšnjih gospodarskih zadrug ter spremi! na veleposestva v okolišu Kamnika. Udeleženci ekskurzije, večinoma Hrvati in Srbi, so si ogledali živino na veleposestvu grofice ApfaMrern v Križu, na veleposestvu g. Souvana v Volčjem potoku in na veleposestvu v Habahu. V Kamniku so obiskali tudi veterinarskega nadzornika g. Sadnikarja, ki jim je Tazka-zal svoje izume za veterinarsko prakso in svojo dragoceno zbirko starin. Zvečer so dospeli v Kranj in se na grobovih poklonili manom pesnikov dr. Prešerna in Jenka, naslednjega dne so nadaljevali pot v Bohinj in na slap Savice ter skozi Vinttgar na Bled in si med potjo ogledali še observa-
Oanes zadnjikrat ob 4,, pol 8. in 9. uri ljubljenec ženskega sveta, prikupljivi
HLFOIIZ FRYLMID
in čudovita dunajska umetnica
L I H N E H H I D
v prekrasnem Ijubavnem romanu iz oficirskih krogov „Ogenj Ijubavl". Godi se na Dunaju in ob Gardskem jezeru.
KINO «LJUBLJANSKI DVOR» Telefon 730.
torij prof. Belarja pod Triglavom. Po enodnevnem bivanju na Bledu so se vrnili skozi Ljubljano v Zagreb.
Lepota slovenskih krajev in prijazen sprejem od strani domačinov vsepovsod je zelo ugodno deloval na mlade bodoče veterinarje. Da se je izvršila ekskurzija zlasti čez Kamniške planine, brez vsakega neprijetnega dogodka, pa se je zahvaliti v prvi vrsti Slov. plan. društvu, ki je šlo vodstvu ekskurzije v vsakem oziru na roko.
Izbruh ljudske nevolje proti davčnim eksekuciiam
V Lanišču na Dolenjskem so kmetje napadli davčne ekseku-torje, ki so zarubili in odgnali živino.
Gospodarska politika sedanje radikal« sko«radičevske seljačke vlade, v kateri za« stopa, kakor pravijo g. Pucelj slovenskega kmeta, že kaže svoje sadove. Glasovali so pač za 13 milijardni budžet, za omiljenje neznosnih davčnih bremen, pod katerimi ječi naš kmet, pa niso storili ničesar. Kaj je radičevcem seveda mar, če gredo vse naše kmetije na boben, samo da se oni vzdržc na vladi in da so njihovi voditelji deležni bogatega blagoslova iz državnih blagajn.
Naš kmet je vedno rad dal državi, kar ji gre in se plačevanju davkov tudi sedaj ne upira, čeprav so davčna bremena že na« ravnost neznosna. Pričakovali smo, da se bo minister za poljedelstvo g. Pucelj, odkar je v vladi zavzel vsaj za to, da se omili nekoliko vsaj davčna praksa in uvede ku« lanca. Kaj še! Davčni vijak je pod njim še hujši, boben poje po kmetih še bolj.
Prav nič čudnega se nam ne zdi, ako se je pod temi razmerami pripetil v Lanišču pri Škofljici v četrtek popoldne incident, ki bo imel žal za prizadete seljake še tež« ke posledice. V Lanišče je ta dan prispela eksekutorska komisija iz Ljubljane, ki je imela nalog, da odvede posestnikoma Jo«
sipu Jamniku, p. d. Križmanu, in Skubicu več glav živine, ker še nista plačala vseh zaostankov dohodninskega davka. V sprem stvu komisije so bili tudi orožniki. Jam« niku in Skubicu so kljub obupnim pro« šnjam in kljub temu, da sta vložila na fi= nančno oblast prošnjo za podaljšanje roka za plačilo davkov, odvedli iz hlevov po dve govedi in jih odgnali po glavni cesti proti Ljubljani. Vaščanov se je radi tega polastila razburjenost in ogorčenje. V skrajnem razburjenju, v katerem se goto« vo niso zavedali dalekosežnosti svojega dejanja, so kmetje navalili na eksekutor« je, jih pretepli, jim odvzeli zopet živino in jo odgnali nazaj v domače hleve. Ka« sneje je prišla v Lanišče orožniška patru« lja, ki je zopet zasegla živino in aretirala dva sinova in dve hčeri posestnika Janini« ka, Skubičevega sina in še nekaj oseb, ki so se udeležile napada na eksekutorja, skupno 9 ljudi, ki so bili vsi prepeljani ra« di javnega nasilstva v sodne zapore v Ljubljano.
Mučen dogodek je vzbudil v celi ljubljan ski okolici, zlasti med kmečkim ljudstvom veliko razburjenje.
-2SS-
Napad na menjalnico v Kolodvorski ulici
Trije pustolovščin željni dečki so napadli včeraj solastnico menjalnice v Kolodvorski ulici, jo pobili na tla ln skušali opleniti blagajno.
Liub!jana, 2. julija
Ljubljana je danes v zgodnjih dopoldanskih urah doživela zopet svoio senzacijo.
V	Kolodvorski ulici, v poslopju hotela MiklK, je bil izvršen na tamkajšnjo menjalnico, oziroma na solastnico menjalnice, gospo Komacovo, roparski napad, ki so si ga zamislili trije dečki, izmed katerih je najstarejši komaj 16 in najmlajši šele 13 let star. Da ni bil zločin odkrit neposrea-no po izvršitvi, nikdar ne bi padel sum na te mlade apaše, ki bi v nekaj dlnevih po določenem načrtu 'že izginili preko naših mej.
V	menjalnico je stopil pred gospo Komacovo nia!o pred 9. uro dopoldne okrog 16 let star dečko in jo vprašal, ali ima v blagaj.ni na razpolago za izmenjavo 20.000 avstrijskih šilingov ter okrog 1.000 dolarjev. Tisti hip je položil lia mizo tudi neko knjižico, na katero ie hotel obrniti pozornost gosipe. Opazivši, da se mu je to posrečilo in da se je gospa sklonila, je z drugo roko, katero je držal dotlej na hrbtu, hipoma z vso silo zamahnil s pendrekom po
»jeni glavi. Komaceva je dobila sicer tako ntočan udarec, da je za trenotek skoro izgubila zavest, prišla pa je kmalu k sebi, skočila k oknu in pričela na vse grlo klicati na pomoč. Mali zločinec, ki je obstai na mestu, pričakujoč učinek udarca, je hotel med tem že planiti k odprti blagajni. Čim pa je spoznal brezupni položaj, se je nenadoma okrenil in stekel v vežo, hoteč odtod na prosto.
Ravno tisti čas pa se je mudii na dvorišču hotelir g. Miklič in čul klice Koma-cove. Mislil si je takoj, da se je moralo pripetiti nekaj zlega. Zato je skočil v ve-ižo in opazil vsega zasopljenega in zmeša-oega napadalca, ki je hotel pobegniti. Miklič ga je brzo zgrabil za obleko, obenem pa opazil bežati čez dvorišče še nekega manjšega hlačarja. Hotelir je nato odprl vrata menjalnice, našel odprto blagajno in gospo s silovito buško na glavi, ki je še vedno kričala vsa preplašena. Med tem je prišel tudi že stražnik, ki je sprejel mladega napadalca v svoje varstvo in ga odpeljal na stražnico, odkoder je bila o napadu telefonično obveščena še policijska direkcija.
Aretovanec je bil takoj zaslišan ter je iz-,;,.voda! prav zanimivo zgodbo. Piše se r, Metelko, je dijak in stanuje na Vidovdan-ski cesti št. 8. On, dalje njegov tovariš, 34-letni dijak Josip Lebes, stanujoč v Prisojni ulici št. 3., in 1.31etni Ivan Kolonič, sta-
nujoč v Vojvode Mišica vojašnici, so se odločili že pred tedni, da pobegnejo od doma ,prej pa oropajo kako banko. Klatili so se mnogo po ulicah in dognali, da bi biio najpripravoejše, da izvrše roparski napad na menjalnico v Kolodvorski ulici. Po daljšem oprezovanju so dognali, da je v menjalnici gospa Komacova večkrat sama. Napravili so načrt, da izropajo blagajno, se odpeljejo nato z ekspresom v Zagreb v kinematograf, da zabrišejo sled, nato pa pobegnejo v Trst in od tam 5 parnikom v Marseille na Francosko, kjer bi v miru uživali svoj plen.
Rečeno, storjeno! Njim se je pridružil še neki Dalmatinec, ki ga pa nočejo izdati. Metelko je kupil v neki trgovini pendTek za 40 Din. Danes zjutraj so se odločili, da izpeljejo svoj načrt, pa makar v vsej gro-zovitosti. Metelko je v prikladnem trenotku odšel v menjalnico, ostali trije pa so oprezovali zunaj !n stali na straži. Ko pa se je stvar izjalovila, so oprezovalci izginili ter se skrili. Detektivi so odšli takoj na zasledovanje za ubeglitni ter popoldne aretirali na stanovaniu še Lebesa in Koloniča, dočim za Dalmatincem ni nikakega sledu. Dečki so sedaj v zaporu ter so jih danes ves dan zasliševali.
Pred sodniki
Krojaški pomočnik Pankraeij je bil pri mojstru Alojziju v Ljubljani za pomočnika. Loize je imel svojega pomočnika zelo rad, le plačeval mu je nerad in fant se je kmalu naveličal zastonjkarstva ter jo odkuril drugam. Loize mu je še nekaj plače dolgoval in Pankraeij je zaman moledoval za izplačilo. Ker ni mogel iz mojstra iztisniti beličev, ga je tožil pri obrtnemu sodišču. Tedaj je pa ubogemu Pankracu zasijala nova zarja; dobil je poziv z magistraia, ki mu je kot brezposelnemu hotel nakloniti podporo. Srečni Pankrac je veselo korakal na magistrat, pred pisarno pa Je začuden obstal. Skozi priprta vrata ie zafu! znani glas svojega skopega gospodarja, ki je hitel kakor avtomat in je z izbranimi besedami opravljal svojega nekdanjega pomočnika. To je bilo Pankracu preveč. Ko je Lojze zapustil pisarno, mu je stopil nasproti Pankrac in ga vprašal, zakaj ga je blatil pred urad-ništvom? Lojze ie rekel, da mu to ni nič mar, tisti hip pa je že začutil pekočo zaušnico, ki mu jo je privoščil pomočnik. Tedaj se je tudi Lojze pripravil za boj; ker mož ni imel drugega orožja, je razkoračen, z levico na hrbtu, pariral z dežnikom v desnici in obenem že skočil na nasprotnika, ki je pa takoj pograbil za dežnik. Mojster Lojze pa svojega orožja ni hotel takoj prepustiti in je zgrabil zanj z obenia rokama. Ko je mojster tako vlekel svoj dežnik k sebi, ga je pomočnik spustil in gospod Lojze ie s svojim dežnikom telebnil na zadnji del, a se obenem sam sunil nad- oko ter se ranil. Pankraeij je smehljaje odšel, f iezni mojster ga je naznanil, češ, da ga '> pomočnik poškodoval. Ker ie pa vrh magi-štratnih stopnic stal čuvaj Matija, ki je povedal. da se je Lojze res sam poškodoval, je odšel Pankraeij kot zmagovalec, a Lojze je s svojim dežnikom »od pazduho godrnjajoč odkrevsal.
Ivan in Maks sta se že često prepirala, kdo je močnejši. Lepo majsko nedeljo sta se napila vinca in se potem poskusila. Pljunila sta si v roke in se pograbila. Junaka sta sopla kot dva kovaška mehova, kosti so pokale, a odnehati nista hotela. Zavrela jima je kri in začela sta >e resno obdela-vati. Še danes ne vesta, kdo je močnejši, plačala bosta pa vsak 50 Din.
Danes
Prikazen v Operi
po ravnokar v »Jutru" izhajajočem romanu.
Predstave ob 4., »ol 8. in 9. uri.
KINO IDEAL
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Mariborsko gledališče
Sobota, 3.: «Ojdipus». A. (Kuponi) Zadnjič v sezoni. Zadnja predstava v sezoni.
Ljubljanska opera
Sobota, 3.: «Ojdipus». A. (Kuponi.) Zadnjič v sezoni. Zaključna predstava v sezoni.
Josip Rijavec v ljubljanski operi. Danes v soboto gostuje eden najodličnejših naših pevcev tenorist gosp. Josip Rijavec. Nastopi v eni svojih najboljših partij v Massnejevi operi cManon>, kjer poje ulogo mladega grofa. Ostala za6edba je običajna z go. Lov-šetovo v naslovni ulogi. Predstava se vrši za abonente reda B.
Premijera Wagnerjeve opere <Tann-hauser>. Jutri, dne 4. julija se poje na našem odru znamenito Wagnerjevo delo: Tannhausers in pevska tekma na wartbur-škem gradu. Opero je naštudiral ravnatelj gosp. Mirko Polič, zrežiral pa jo je višji operni režiser Zdenko Knittl. Posamezne uloge so v sledečih rokah:: Elizabeto, nečakinjo deželnega grofa poje ga. Zaludova, Venero ga. Caleta, pastirčka pa ga. Ribičeva. Herman, deželni grof turinški je gosp. Betetto, vitezi in pevci pa sledeči gg.: Tannhauser — Knittl, Wolfram — Holod-
kov, Walter — Kovač, Biterolf — Janko, Henrik — Mohorič in Reinmar — Zupan. Opera je scenično in k ost umno popolnoma nanovo opremljena ter se poje kot sklepna predstava letošnje operne sezone. Predpro-daja vstopnic pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
D. F. E. Auber: «Fra Diavolo»
Mariborska opera je zaključila letošnjo sezono s francosko komično opero <Fra Diavolo». Libreto (Scribe) je spretno sestav ljen ter kaže veliko odersko tehniko slavnega komediografa. Glasba Auberja pa vsebuje nebroj krasnih muzikalnih domislekov, ima klasično linijo ter je polna finega, neprisiljenega humorja. Partitura kaže na videz enostavno lice, zahteva pa filigransko izdelavo, skoro komoren orkester. Težišče pa leži v pevskem partu, ki je izredno težak in bleščeč.
Pri nas je moralo veliko teh okraskov pevskih partij odpasti, in sicer iz razloga, ker nimamo koloraiurnih pevcev. Vendar je delo, tudi v tej skromnejši obliki, napravilo prijeten vtis.
Naslovno ulogo je pel g. B u r j a prav čedno, tudi v igralskem oziru je ustrezal. Zerlina gdč. L u b e j e v e je bila simpatična, Pamela se. K r i ž e v e povoljna. Le
pretirane geste motijo. Dober tip Angleža ie bil g. G o v o r o v, ki je pa ostal skoro nerazumljiv, g. B r a t u ž se je trudil z ulogo Lorenza, ki mu ne leži. Prav groteskna roparja, zanimiva laška tipa sta bila gg. U r v a 1 e k in O k s a 11 s k i, malo ulogo Mateja je pel g. P. K o v i č.
Inscenacija je zadovoljila, režija bi bila lahko izčrpnejša. Posebno poglavje pa tvorijo na našem odru svetlobni efekti, katerim se naj v bodoče posveča večja pažnja (svečti v 2. dejanju!) Zbori so ustrezali, ad hoc sestavljeni orkester se je držal prav dobro.
Dirigiral je g. H e r z o g. Uvertura je bila čedno izdelan?., ostra ritmika opere v celoti zadeta le ansambli bi bili lahko si-gurnejši (1. dejanje!).
Občinstvo je sprejelo opero zelo simpatično.	Dr. I. V.
Razpust osiješke opere. Prosvetni minister je dovolil inteudantu osiješkega gledališča kredit za izplačilo zaostalih plač in počitniških gaž. Sklenjeno je, da se opera v bodoči seziji opusti in da se bodo uprizarjale le drame in veseloigre ter lažje operete. Dosedanji kapernik opere. Rihard Schwarz, je prevzel mesto prvega kapelni-ka pri Narodnem gledališu v Splitu.
Iz sofijskega gledališča. Dramska šola E. Krasnopoljske in N. Masalitinova ie zaključila svoje let? ? predstavo Andersenove pravljice 'Snežena kraljičina, ki je bila obenem javni izpit. Ruski komponist Poda-
ševski je napisal za to igro godbo. Predstava je imela velikanski uspeli pri vsem mnogoštevilnem občinstvu. Bolgarski listi žele starim Hudožestvenikom obilo sreče v delu za preporod bolgarskega gledališča.
Najnovejša dela skladatelja Arnolda Schonberga. Znameniti nemški ultramoder-nist Arnold Schonberg ie pravkar dokonča! devet zborovskih skladb, katerim je sam sestavil besedilo. Pet od njih je satiričnih in se pečajo z raznimi znanimi muzikalnimi osebnostmi sedanjosti, štiri pa so lirične. Sedaj dela Schonberg na komorni suiti za tri klarinete, klavir in godala ter na variacijah za orkester.
Izvajanje jugoslovenske glasbe t Karlo-Tik Varih. Pri simfoničnem koncertu karlo-varskega koncertnega orkestra, ki se je vršil dne 26. junija pod vodstvom dirigenta Bruna Pleirja se je izvajal Lhotkin c.Jugo-slavenski capriccios, ki je imel mnogo uspeha. Jugoslovenski gostje so se izkazali dirigentu hvaležne z lepim darilom. Na sporedu prihodnjega koncerta, ki se bo vršil 3. t. m., čitamoširolino suito 'Ormica>. Pri poljudnem popoldanskem koncertu dne 25. junija se je izvajalo Ivo Muhvičevo delo <Tamo dalekox
Koneerti v Osijekn. Pred kratkim se je vršil zadnji koncert osiješke filharmonije, čigar spored je navajal Webrovo. uverturo k cČarostrelcuT, Havdnovo D-dur simfonijo in Dvofakova slovanska plesa št. 3 in 4. Koncert je vodil dirigent Lavoslav Mirski. — Kmalu nato je priredil violinist Leon
KauFer koncert del skladateljev Beethove-ua. Mozarta. Tartinija, Liszta. Kreislerja, Hubaya in Burmestra. Klavirski part pa je bil v rokah pianista Albina Dragonerja.
Glasbeni festival v Benetkah. Septembra t. I. se bo vršil v Benetkah nov glasbeni festival, ki ga priredi ^Udruženie mladih glasbenikov>. Na tem festivalu se bodo izvajala dramatična in simfonična dela raznih skladateljev, ki bodo razporejena na ta način, da bodo poleg modernih del ■stala na sporedih tudi dela predklasičnih in klasičnih avtorjev. Vsekakor zanimiva razpored-ba, ki bo izzivala k primerjanju!
Seminar kitajskega jezika in kulture. Kitajska vlada je naprosila angleško, francosko, grško, rumunsko in našo vlado, da se na vseučiliščih imenovanih držav osnujejo seminarji kitajskega jezika in kulture na stroške kitajske vlade. Svet filozofske fakultete v Beogradu je razpravljal o tem na svoji zadnji seji in sklenil, da povpraš.1 praško univerzo, kjer tak seminar žo obstoja, za pravilnik tega seminarja in da odgovori nato kitajski vladi o svojem pristanku.
Izenačenje pravopisa in na učne terminologije pri nas. Prosvetno ministrstvo je imenovalo komisijo za izenačenje pravopisa in naučne terminologije naše kraljevine. Člani te komisije so: dr. Aleksander Belič, dr. Tomo Maretič. dr. Draeutin Boranič. dr. Milan Rešetar, Ljubo Stojanovič, dr. Franc Ramovš in dr. Stjepan Kubaljkin. Komisija se je prvič sestala včeraj v Beogradu.
Domače ves
Kamenček iz našega mozaika
Akt prosvetnega ministrstva kraljevino SHS, uradno poslan vsem šolskim vod« stvom širom naše narodne države:
Ministar Prosvetc Kraljevina Srba, Hrva« ta i Slovenaca.
Br. 64.687/1. 31. V. 1926. god.
Beograd.
«Ovdašnje Talijansko Poslanstvo po« slalo je G. Ministru Prosvetc izveštaj, da če se za strance od l.do 30. septembra tekuče godine održati u Veneciji kurse« vi talijanskog jezika.« Nujnejšega dela nimajo, ko da v teh časih naše prosvetno ministrstvo dela re« klamo za — italijanske kurze v Benetkah.
M. A. C.
*	Kralj odpotoval v poplavljene pokrajine. Snoči, ob 21.10, sc ie pripeljal kralj z Bleda in takoj nadaljeval vožnjo proti Beogradu, da si ogleda opustošenja, ki so jih povzročile sedanje velike povodnji v Vojvodini in Srbiji.
*	Za agrarnega direktorja v Ljubljani je Imenovan šef mariborskega agrarnega okrožnega urada g. Gustav G o 1 i a. Mož ima malo službenih let, o agraru pa ne razume nič. G. Golia, ki je bil svojčas pristaš SLS, se pač tudi pri agrarni direkciji ne bo ogrel. Radičevci si lahko čestitajo na tem imenovanju.
+ Izpremembe v državni službi. Podpisan ie ukaz, s katerim .ie Branko S t a k 1 č imenovan za velikega župana v Banjaluki. — V železniški službi so premeščeni: šef postaje Viljem Zupan z Vrda kot šef postaje Zalog pri Ljubljani; Josip Korošec iz Bačke Topole v osmi oddelek železniške direkcije v Subotici; nadzorink proge Podnart-Kropa Josip Švalia v Kranj kot nadzornik proge sekcije Jesenice; Ivan Auser iz Maribora k sekciji Jesenice kot nadzornik proge Podnart-Kropa.
+ Z beograjske univerze. Kakor javljajo iz Beograda je bilo na predvčerajšnji seji univerzitetnega sveta izvoljeno večje število novih profesorjev. Na medicinski fakulteti sta bila izvoljena dr. Kosta Todorovič za izrednega profesorja za iniekcijozne bolezni in dr. Matija Ambrožič za izrednega profesorja za otroške bolezni; na pravni fakulteti za rednega profesorja T. Taranovski, za izrednega profesorja pa dr. Mihailo Kon-stantinovič, ki bo predaval na pravni fakulteti v Subotici; na filozofski fakulteti Ev-genij Anjičkov za kontraktualnega rednega profesorja in Branko Granič za izrednega profesorja.
*	Razpisano docentsko mesto. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na tehnični fakulteti docentsko mesto za pravne predmete. Ti pravni predmeti so: zakoni in na-redbe za geodete, civilno pravo, stavbni zakoni, upravno pravo in narodno gospodarstvo. Prijave naj se pošljejo do 1. avgusta rektorju univerze.
*	Diplomski izpit iz slovanske iilologije in pomožnih ved je na ljubljanski univerzi napravil z izvrstnim uspehom g. Zvonimir A. Bizjak, rodom iz Šmartna na Paki. Čestitamo!
+ Poroka. Včeraj popoldne se je poročil glavni tajnik SDS v Ljubljani g. dr. Stane Rapč z gdč. Zoro, hčerko okrožnega zdravnika iz Loža g. dr. Raznožnika. Mladi par je poročil prota g. Dimitrije Jankovič. Naše iskrene čestitke!
*	Odvetniški izpit ie položil včeraj pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani g. dr. Avgust Reisman, vodja mariborskega uredništva in upravništva »Jutra«.
+ Za gradbene inženjerje so diplomirali s prav dobrim uspehom v četrtek na tehniški fakulteti ljubljanske univerze gg. Ivan Kotlušek, znani slovenski jamar iz Ljubljane Anton Komel z Viča, Črtomir Nagode iz Ljubljane in stari kolegijaš ter predsednik kolegijskega športnega kluba »S.« Čiro Pogačnik iz Kamnika. Čestitamo! * Inženjerski izpit iz brodostrojarske stroke je napravil dne 30. junija na zagrebškie tehniki g. Dušan I. Rožman. Je to prvi in-ženjer Slovenec, ki je diplomiral na zagrebški tehniki iz te stroke.
*	Vojaški izpiti v Mariboru. V inženjerski oficirski šoli v Mariboru so polagali te dni izpite vojaki-dijaki, ki so se vrnili z enomesečnih vaj po raznih garnizijah. Zavod, ki je edini te vrste v naši državi, je dal letos šesti razred častniškega kadra iz inženjer-skega roda naše vojske. K izpitu za in-ženjerskega rez. podporočnika se je priglasilo 79 kandidatov. Od Slovencev so položili izpit: inž. Ivan Poženel iz Ljubljane, inž. Franjo Jurhar iz Griž, inž. Rikard Klemen iz Črinošnjic inž. Rajko Hvala iz Mozirja, inž. Radovan Zupančič iz Ptuja, Janko BaT-le iz Metlike, Stanko Planinšek iz Ljubljane In Rade Perko iz Gorice.
*	Strokovna šola za čevljarstvo na Rakovniku. Minister za trgovino in industrijo je podelil strokovni šoli za čevljarstvo in krojaštvo v Salezijanskem zavodu na Rakovniku pri Ljubljani pravico javnosti, s katero je združena pravica, izdajati izpričevala.
*	Sprejem vojaških gojencev medicincev in iarmacevtov. Po odredbi ministra vojske in mornarice se sprejme letos za vojaške gcjence 30 medicincev, v prvi vrsti takih, ki že imajo izpit iz prvega rigoroza. Zavezati se morajo, da se vpišejo kot slušatelji vojne kirurgije in vojne higijene. Sprejema se tudi 10 maturantov, ki bi študirali farmacijo. Gojenci morajo po dovršenem študiju služiti v vojaški državni službi kot sanitetni, oziroma lekarniški oficirji. Gojenci dobe državne štipendije po 1200 Din mesečno. Prošnje naj se vlože najkasneje do 20. avgusta neposredno pri sanitetnem oddelku ministrstva vojske in mornarice.
*	Občinski zastop v Vrhlogl je razpuščen ker jc njegova opravilna doba že potekla. Za začasno opravljanje občinskih poslov do Izvolitve novega občinskega zastopa je do-
ločen Alojzij Bračič, posestnik v Vrhlogi.
+ Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo odvetniškega kandidata dr. Bogdana Žužka v Ljubljani v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
*	Udeležencem kongresa meščansko-šol-skih učiteljev v Sarajevu. Min. saobračaja je dovolii 75% popusta za vožnjo. Polovične karte naj udeleženci shranijo za povra-tek.
*	Planinska vest. Nemški konzul v Zagrebu, g. Teod. Seiler jc obiskal naše lepe Savinjske Alpe. Povspei se je h Kamnika skozi Bistrico čez Kamniško sedlo na Okre-šelj, kjer je v Frischaufovcm domu prenočil. Slučajno tam navzoči načelnik Savinjske podružnice SPD, g. Fran Kocbck, ga jc informiral o naših planinski!: zadevah ter se je izkazalo, da pozna g. konzul naše krajevne razmere prav dobro. Izrekel se je ja-ko pohvalno o oskrbi naših koč in lepoti naših planin, osobito dolinice Mrzli dol na Okrešljn. Nadaljeval je turo čez Savinjsko sedlo v kopališče Belo v Avstriji.
zaloga damskih modernih kostumov, krasnih bluz in damskih plaščev ter dežnih plaščev je samo pri
Fran Lukic, Pred škofijo.
Cene najnižje!
*	Proslava 40 Ictnice Obrtne zadruge rokodelskih in dopuščenih obrtov v Logatcu.
V nedeljo, 4. julija priredi zadruga rokodelskih in dopuščenih obrtov v Logatcu proslavo 40 Ictnice obstoja v hotelu Kramar v Logatcu. Spored je sledeči: Ob 13. sprejem gostov na kolodvoru; obhod po Dol. Logatcu do Kramarja; zborovanje v hotelu Kramar. Nato velika vrtna veselica, združena z bogatim srečolovom. Svira godba »Prosvetnega društva« iz Logatca. Čisti dobiček je namenjen za sklad onemoglih obrtnikov. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani vabi vse zadruge in obrtna društva, da odpošljejo na proslavo svoje zastopnike, želi pa tudi •da obrtništvo v čimvečjem številu pohiti ta dan v Logatec in pokaže solidarnost s stanovskimi tovariši logaškega okraja. Iz Ljubljane se odpeljemo z brzovlakom ob 12.20 opoldne. — Načelstvo.
*	Potovanje skozi Milan, Turin v Pariz, etentualno tudi v London, se bo vršilo nepreklicno 8. avgusta. Prijave in program po tovanja se dobi pri »Probudi«, gospodarski odsek, Ljubljana, Resljeva cesta 13/11.
*	Opozorilo dijakom vojaškim obvezan-cem. Oni letniki, ki jim jc vojaška oblast do volila' odlog službovanja v kadru le do 25. leta starosti in jim omenjeni rok letos poteče ter radi nedovršenih študij še ne nameravajo nastoDiti letos vojaške službe, naj nemudoma vlože na pristojno vojaško oblast prošnjo, opremljeno z dokazili o nedovršenih študijah, za nadaljni odlog službovanja v kadru do 27 leta starosti, sicer bodo letos pozvani v vojaško službovanje. Povdar.iamo, da vojaška oblast ne upošteva tozadevnih oprostilnih listin, izdanih od občin (magistrata), s katerimi šo bili ti vojaški obvezanci obveščeni, da jim je vojaška oblast odgodila službovanje do 27 leta starosti. — Prizadeti.
*	Opozorilo delodajalcem glede prijave delavcev. Delodajalci se opozarjajo na nared-bo ministra za socijalno politiko br. 380, z dne 9. aprila 1926, razglašeno v Uradnem iistu ljubljanske in mariborske oblasti, od 18. maja 1926, s katero se zvišuje najvišja zavarovalna mezda od Din 40 na Din 4S in ustanavlja še XVIII. mezdni razred. Po omenjeni naredbi se bodo uvrščali odslej v XVIII. mezdni razred vsi nameščenci, M zaslužijo dnevno nad Din 48. V XVII. mezdni razred pa se bodo uvrščali nameščenci z dnevnim zaslužkom od 40 do 4S Din. Ta izprememba bo stopila v veljavo s 1. julijem 1926. Ker pa se je udomačilo tekom časa pri prijavah onih nameščencev, ki so spadali doslej v najvišji XVII. mezdni razred, da delodajalci skoro brez izjeme niso navedli dejanskega zaslužka, marveč le, da zasluži več kot Din 40 dnevno, zato urad ne more izvesti uradoma na podlagi dosedanjih prijavnic preuvrstitve zavarovancev v smislu izdane naredbe. Da pa se uvrsti zavarovance v novi mezdni razred, se poživljajo vsi delodajalci, da izvršijo najkasneje do 8. julija 1926 ponovno prijavo za vso one nameščence, ki so bili doslej uvrščeni v XVII. mezdni razred. Pri izpolnitvi gornje zakonite zavezanosti se opozarjajo delodajalci, da morajo navesti pri vsakem nameščcncu, ki je bil doslei uvrščen v XVII. mezdni razred točno službene prejemke (mezdo)! Prijavo je priložiti potom pristojne ekspoziture do S. julija 1926. One delodajalce 'pa, ki bi gorenji zakoniti zavezanosti nc ugodili, bodo zadele kazenske posledice § 194 ZZD (denarne kazni od 20—500 Din) kakor tudi posledice § 11 (povračilo različnih denanih podpor) in končno posledice § 16 ZZD (povračilo stroškov za ugotovitev podatkov na licu mesta po organih omenjenega okrožnega urada). Obenem pa bo rad po 8. juliju 1926, preuvrstil uradoma v 18. mezdni razred vse one nameščence, ki so doslej zavarovani v 17. mezdnem razredu in delodajalci ne bi v navedenem roku izvršili ponovne prijave. Utemeljene in z dokazi
451
Na počitnice!
Ne pozabite na
CREME MOUSON
opremljene pritožbe proti tem uradno izvršenim izpremembam bo upošteval urad le, če se bodo predložile najkasneje v roku S dni po dostavitvi plačilnega naloga za mesec julij in ako bo doprinešen neizpodbiten dokaz, da uradna preuvrstitev iz 17. v IS. mezdni razred ne odgovarja dejanskemu zaslužku. Zato je pritožbi priložiti izjavo prizadetih zavarovancev.
*	Kdaj so v mednarodnem prometu poštne pošiljke poštnine proste. Inozemske pošt ne uprave se pritožujejo, kakor razglaša ministrstvo pošte in brzojava, da pošiljajo.naše državne oblasti, sodišča itd. v inozemstvo poštne pošiljke, ne da bi jih frankirale. Svetovna poštna pogodba določa, da so poštnine proste samo pisemske pošiljke, ki sc nanašajo na poštno službo in ki si jih poštne uprave vzajemno pošiljajo, potem pošiljke, ki si jih pošiljajo te uprave in mednarodni biro v Bernu, nadalje pošiljke, ki jih pošiljajo države včlanjene v mednarodni poštni zvezi in pa pošiljke, te pošte in razne poštne uprave. Razen tega so poštnine proste tudi pošiljke za vojne ujetnike in pošiljke, ki so v mednarodnih poštnih pogodbah posebej naštete. Vse ostale pošiljke za inozemstvo jc treba pri predaji frankirati. Izjemoma se smejo med Bolgarijo in našo
kraljevino brezplačno pošiljati prijave o različnih boleznih.
*	Češkoslovaški dom v Beogradu. Na Vidov dan se jc vršila v Beogradu prva slavnostna seja novo ustanovljene delniške druž be »Češkoslovaški dom v Beogradu«, v katerem bo predvsem nastanjena Češkoslovaška šola. Že pri prvem podpisovanju jc bilo podpisanih za dom 750.000 Din. Dom sc bo nahajal v bližini nove palače češkoslovaškega poslaništva, ki se pravkar gradi.
*	Kitajski seminar na beograjski univerzi Kitajska vlada je sporočila potom naše vlade beograjski univerzi željo, naj sc osnuje seminar za kitajski jezik in kulturo. To svojo željo je sporočila tudi francoski, angleški, grški in rumunski vladi, med tem ko je v Pragi kitajski seminar že osnovan. Vse te seminarje vzdržuje Kitajska sama na svoje stroške. Svet beograjske filozofske fakultete je o tej stvari razpravljal ter sklenil, da zaprosi od praške univerze pravilnik tega seminarja, nakar bo odgovoril kitajski vladi.
*	Napaden na povratku s sejma. Kovaški mojster Ivan Poklukar iz Grabč pri Bledu je odšel dne 29. junija s svojim blagom na sejem. Pozno ponoči se je vračal domov. V žepu je imel okoli 1500 Din gotovine, na vozu pa približno za 4000 Din železnine. Pred dvoriščem mlinarja Stroja, so ga nenadoma napadli mlinar Miha Stroj in njegova dva sinova. Dobil je močan udarcc s kolom ali cepinom po desni roki. Poklukar se je lc s težavo ubranil z bičem napadalcev ter se vrnil končno srečno domov, kamor .ie odšel poprej v diru tudi že njegov konj z vozom sam. Kasneje so na Poklukarjevi hiši pobili tudi več šip. Kaj je vzrok napada ni znano, zadevo pa ima sedaj v rokah orožništvo in pride tudi pred sodišče.
*	Zagoneten samomor. V Livnu si je soproga ravnatelja trgovske šole Josa Jago-dič v samomorilnem namerni prerezala žile. Umrla je kmalu nato vsled izkrvavitve. Kaj je ženo gnalo v smrt, ni znano.
*	Otrok pod avtomobilom. Zagrebški trgovec Izidor Bcrnsteiner se je vozil te dni iz Sanskega mosta v bosenski Priiedor. V bližini sela Čarakovo je korakala preko ceste žena seljaka Hasana Brkiča z malim otrokom. V tem trenotku se je približal Bernsteiner.icv avtomobil. Žena se je srečno umaknila, otrok pa je ostal mrtev pod avtomobilom. Bernsteiner in njegov šofer sta bila aretirana.
©6©©©©©©©©©@©6!
Pisalni stroj »Continental"
na Ljubljanskem velesejmu, paviljon E 24, 26. IVAN LEGAT, speci-jalist pisarniških strojev 4890 Maribor, Vetrinjska ulica 30, telefon 434.

*	Tudi — zahvala. Pred par dnevi je prispela v Zagreb gospa Aleksandra Priča, soproga univerzitetnega profesorja iz Beograda. Nastanila se je v »Palače Hotelu«. V sredo popoldne je vsa razburjena prihitela na policijo ter prijavila, da je izgubila ali pa ji je bila ukradena ročna torbica, v kateri je imela več tisoč dinarjev gotovine ter razne dragocenosti v skupni vrednosti 50 tisoč dinarjev. Policija jc preiskala hotel in povpraševala po trgovinah, kjer je gospa nakupovala, a torbice ni bilo nikjer. Končno je prinesel torbico na policijo stražnik, ki jo je našel na Akademskem trgu, kjer jo jc bila gospa izgubila. Gospa sc ic stražniku zahvalila tako — da mu je stisnila roko.
*	Stekel pes ogrizel 11 oseb. V ogulin-skem okraju jc pasja steklina zelo razširjena. Tekom zadnjih 14 dni sc jc prijavilo 11 oseb, katere je ogrizel pes, ki ga doslej še niso vlovili in pokončali. Ogrizenc osebe sc zdravijo v Pastcurjevem oddelku epidemiološkega zavoda v Zagrebu.
*	Pri otvoritvenem banketu v Oslušovcih dne 20. junija je bil odnešen ali zamenjan površnik, sive barve, znotraj karirast z monogramom L. K. Odda naj se na naslov: Ludovik Kuliarič, Ormož.
naf bol )š<z, naj tr p atnejšg, zato no]ccnejše.
USPEŠNO DELOVANJE .VILFANOVEGA ČAJA* dokazuje to moje javno priznanje Kem. Ph Laboratoriju Mr. D. Vilfan, Zagreb, IliCH 204, Jugoslavija. Po moj h prijateljih v Jugoslaviji sem prejela nekoliko omotov Vašega čaja, ter sem z njegovim učinkom proti debelosti tako zadovoljna, da Vas prosim, pošljite m ponovno o škatelj. Priporočam ga tudi drugim znanim damam, katere ga neizmerno hvalijo. S spoštovanjem L. Gelb, Wien II, Prater-strasse 18.	174 4
*	Brezplačno pojedino makaronov in špa-etov, pripravljenih na italijanski način, priredi tovarna testenin »PEKATETE« 3. julija od 7. ure zvečer naprej in nedeljo 4. julija opoldne ter od 7. ure zvečer v velesejmski restavraciji s. Vekoslava Dolničarja. Vsi ljubitelji naših testenin se vabijo, da sc udeleže te pojedine. Brezplačne nakaznice sc dobijo v razstavnem oddelku tovarne »Pe-katete« paviljon H št. 456—45S.	969
»Zmaj« Zagreb. Največja, prav dober sloves uživajoča, staroznana zagrebška tvornica železnega pohištva »Zmaj« razstavlja tudi letos svoje praktično železno pohištvo v modernem belem emajlu. Železne postelje so čiste in zdrave. Obiskovalci se izredno zanimajo za tovrstno pohištvo in je tvrdka sklenila že prve dni večja naročila.	54
*	Najnovejše bluze, obleke, batistno perilo in otroške oblekce priporoča Krištoiič-Bučar. Ljubljana. Stari trg 9.
4 Najboljša štajerska in dolenjska vina se točijo na veseličnem prostoru velesejma paviljon Fr. Kham, delikatese, špccerija in vinarna, Miklošičeva ccsta 8.	890
*	Dr. Volavšek ne ordinira od 4. do 18. julija.	973
Jutri v nedeljo
ob 3,, 5,, 7. in 9.
se predvaja velefilm s petjem «BELA SE« STRA«. Naša velika dvorana sc za ta vele« film spremeni v cerkcv. Posebno Vas opo« zarjamo na petje in krasno godbo. — Na« ročila za vstopnice se sprejemajo od danes
naprej pri naših blagajnah. Cene nezvišane!	Cene nezvišane!
ELITNI KINO MATICA
najlepši kino v Sloveniji. Telefon 124.
Iz Ljubljane
u— Vodstva v Groharjevi razstavi so v
soboto ob 17. uri, v nedeljo ob 11. in 17. url, v pondeljek ob 17. uri.
u— Ljubljanski grad. V četetek, dne 1. julija se je vršil na ljubljanskem gradu članski sestanek Naprednega kulturnega in političnega društva »Ljubljanski Grad« ob obilni udeležbi članov, na katerem so podali poedini funkcijonarji društva svoja poročila o dosedanjem delovanju ter se je določil nadaljni delovni program. Vsa poročila so bila sprejeta s soglasnim odobravanjem.
u— Razpis. Mestna občina ljubljanska raz pisuje oddajo betonskega kanala za električ ne kablje v Dalmatinovi, Tavčarjevi in Ci-galetovi 'ulici v skupni dolžini 520 metrov. Ponudbe je treba oddati do 11. ure v torek dne 6. julija v mestnem gradbenem uradu kjer se dobe med uradnimi urami vsi potrebni pripomočki.	970 u— T^iglavanski družabni večer priredi dne 3. julija ob 8. zvečer v veliki dvorani Kazine J. A. D. Triglav v Ljubljani. Na sporedu ie nastop triglavanskega pevskega zbora, ki mu sledi prosta zabava s plesom. Posebna vabila se nc razpošiljajo. Uljudno se vabijo vsi gg. starešine in prijatelji društva. — Odbor. 974 u— J. A. D. Triglav v Ljubljani. Dne 4. julija ob pol 10. dopoldne se bo vršilo nadaljevanje rednega občnega zbora s sledečim dnevnim redom: I. Volitve. 2. Slučajnosti. — Odbor. 975
PRIJATELJI J. A. D. « TRIGLAVA« POSETIJO NOCOJ OB 20.
TRIGLAVANSKI VEČER
V KAZINI
PRSTANI
Jb. ČUDEN, Prešernova 1
u— Redni kurz iz alkoholnega vprašanja
v »Akademskem kolegiju (Kolodvorska nI.) se bo vršil danes, ob 17. uri. Udeležba obvezana za vse člane T. M. ki so v Ljubljani Za mestno središče T. M. Ljubljana, Strban u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji. 3 tatvine, 1 prestopek poškodbe tuje lastnine, 1 telesna poškodba, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek pijanosti, 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in siccr radi pijanosti in razgrajanja.
u— Vlom v gostilno. V noči na četrtek sc je splazil neznan zlikovcc v gostilno Karla Kačiča na Dunajski cesti ter pokradel večjo količino raznih živil, več škatelj cigaret in nekaj drobiža v gotovini. V hišo je prišel na ta način, da je preskočil ograjo ob cesti, ubil na oknu koncem hiše šipo in se splazil skozi nastalo odprtino Ponoči je nemoteno odprl več omar, misleč, da pride še do izdatnejšega plena. Na prosto je odšel po isti poti kakor jc prišel v sobo.
u— Priporočamo gostilno na Vidovdanski cesti št. 16 (preje pri Mezetu) nasproti hiralnice. V nanovo otvorjeni gostilni jc na razpolago društvena soba in klavir. Priporoča se K. MILKOVIČ, gostilničarka.
u— Muzikaličen tat. Železniški sprevodnik Albin Fcrlaš, stanujoč v Zeleni jami št. 18, je bil povabljen v četrtek kot dober igralec na harmoniko k neki družini v soseščini. Ko se je o polnoči vračal domov, je utrujen počival na nekem travniku, kjer ga ] je premagal spanec. Ko pa se jc slednjič
10	so pri Jim"
vzklikne vsak športnik, ko vidi ta sijajai domači izdelek tvrdkc
J. BRAJER, Breg 1
razstavljen v paviljonu I, št. 611
Oglejte si gotovo. — Oglejte si gotovo
prebudil, je strahoma opazil, da mu je njegov instrument izginil. Ukrade! mu »a je nedvomno kak muzikaličen tat.
Iz Maribora
a— Predrzna mistifikacija. Dunajska ;Neue Frcie Presse« in za njo tudi razni graški listi so priobčili te dni za dobo kislih kumar scnzacijonaltio vest o velikih malvci zaci.iah v Mariborski hranilnica. Poročilo ic seveda zlobna mistifikacija in so vsi navedeni slučaji samovoljno izmišljeni. O kakih malvcrzaci.iah sploh ni govora in tudi nikdo ni bil suspendiran. Revizija od strani mestne občine, ki ie v to seveda upravičena, ie samo ugotovila, da ic svoječasno neki uradnik samovoljno, brez vednosti vodstva, dovolil dva milijona kredita. Toda ta uradnik je bil že takrat disciplinarnim potom odpuščen in so bili tudi storjeni koraki za pokritje teh terjatev.
a— Stavbena dovoljenja. V preteklem mesecu juniju je bilo oddanih pri mariborskem gradbenem uradu več stavbenih dovoljeni, ir.cd drugim stavbeniku Živcu v Samostanski ulici za zgradbo skladiščne lope, Nekrepu Josipu za prezidavo glavnih vhodov v stanovanjskih hišah v Smetanovi ul. št. 48, 54. 64. tovarni Doctor in Drug postavitev skladišča v Tvorniški ulici, tovarni »Zlatorog« zgradbo sesalne naprave ob Bro du pri Dravi.
a— Informiranost »Slovenčevega« uredniškega aparata. Včeraj so prav sadistično zapisali mariborski uredniki »Slovenca« vest o velikih preiskavah, zaplembah in razpustu mariborske Or.iunc. In so povdari-
11	«od dobro informirane strani...» Kakor pa smo bili mi obveščeni na merodajnem mestu, ni dobila mariborska policija nobenega tozadevnega naročila in ni izvršila nobene preiskave niti zaplembe pri mariborski Orjuni.
a— Po 12 letih se je vrnil iz ruskega ujetništva Rada Ičin iz Starega Sivaca v Bački Ičin, ki je bil decembra 1914. ujet na ruski fronti in jc živci 12 let večinoma v odeški guberniji, se je tamkaj poročil in pripeljal včeraj na povratku v domovino preko Maribora soprogo in četvero dece. Iz ujetništva mu je največ pripomogel poljski konzulat v Odesi, ki mu je preskrbel od doma dokumente. Ičin sc vrača k svojim staršem v Bačko.
a— Nove stanovanjske hiše na vidiku.
Privatne inicijative v gradbeni akciji v našem mestu je bilo doslej prav malo ali skoro nič. Kljub temu je upati, da se bo tudi v tej smeri obrnilo na bolje, čeravno so v načrtu samo maniše stanovanjske hiše za eno ali dve družini. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano Franu Lešniku za gradbo pritlične stanovanjske hiše v Mejni ulici 5, pri gradbenem uradu je bilo vloženih še več prošenj za dovoljenje, kakor Bende Josip za pritlično dvodružinsko hišo v Dušanovi ulici, Anton Lešnik za dvodružinsko hišo v Betnavski ulici in Leopold Barta za delav sko stanovanjsko hišo v gramozni jami na Koroški cesti.
a_ Abonent mariborskih zaporov. Dne 1. t. m. je zapustil po prestani 6 mesečni kazni Ivan S. zapore mariborskega okrožnega sodišča Mož, ki je bil že prej večkrat kaznovan, tudi to pot ni imel sreče. Še isti dan, ko je prišel na svetlo, ga je spoznal hlapec mariborskega gasilnega društva Matevž Kobular in ugotovil, da je S. identičen z onim uzmovičem, ki mu ie lani ukradel suknjo, uro in verižico. Ivan S. je bil še pred solnčnim zatonom aretiran in prepeljan v znane mu zapore mariborskega okrožnega sodišča.
a— Poroka. Včeraj, ob 6. zjutraj sta se poročila v kapelici na Kalvariji g. Ivan Lav renčič, strokovni učitelj na deški meščanski šoli in gdč. Marija Vončina, strokovna učiteljica v »Vesni«. Novoporočencmu paru iskrene čestitke!
a— Šolski uspehi na drž. trgovski šoli. Ob sklepu šolskega leta 1925/26 je štela tukajšnja dvorazredna trgovska šola 48 učencev in 81 učenk. Učni uspeh je bil sledeči: odlike 3 učenci (11) v oklepaju učenke prvi red 28 (65), ponavljalni izpit iz enega predmeta 2 (5), iz dveh predmetov 9 (0), padlo je 6 učencev. Po narpdnosti ic bilo Slovencev 41 (71), Srbohrvatov 3 (1). Čeh 1. Nemci 3 (4), Madžarki 2. Značilen je precejšen padec Nemcev, ki .so prejšnja leta tvorili večji odstotek. Poklic starišev učenccv ic bil sledeče razdeljen: trgovci, obrtniki in industrijalci 14 (16), kmetovalci 6 (10), javni nameščenci 20, (26). zasebni na meščend (3) vpokojcnci 4 (18), vojaki 1. zdravniki in odvetniki (14), zasebniki 2 (-3) sirote 1 (1).
a— Epilog k falzifikatorski aleri Potočnik in tovariši. Dne 30. junija je poteklo pri mariborskem okrožnem sodišču zadnje dejanje znane afere Jurija Potočnika in nie-govih drugov radi ponarejanja dolarskih bankovcev. Glavni krivci so dobili svoj delež pri zadnjem porotnem zasedanju, o čemer smo žc poročali. Preteklo sredo pa so bili še obsojeni pred kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča: Žunko na 2 meseca, Hrpič na 4 mescce, Musek, Kla-nečak in Vodan na 3 mcsccc težke ječe. ker so nudili glavnemu obtožencu in obsojencu v zadnji poroti Potočniku streho v času. ko ga ie zasledovala oblast.
OBLEKE
astnega izdelka Vam nudi	67
NAJCENEJE
Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3
Iz Celja
e— Odhod celjskih »Sokolov« v Prago.
Včeraj fth sedmih zvečer so se odpeljali celi ski Sokoli v Prago. Že pol ure pred prihodom vlaka so se zbrali udeleženci in velika množica občinstva na kolodvoru. Ob prihodu vlaka so zaorili burni »Zdravo«. — Marsikdo izmed spremstva si je zaželel pohiteti v Prago. ali so pač razne zapreke. Vlak ie sta! 6 minut in odšel iz Celja točno ob 7. Med spremstvom smo opazili tudi celjskega župana g. dr. Hrašovca.
e— Deca na morje. V četrtek zvečer se fc odpeljala iz Celia v Aleksandrovo na otoku Krku prva skupina decc pod vod-stv .ii ^e in gdč. Bojčeve. Skupina šteje 38 otrok, med njimi štiri z brezplačno in osem z znižano oskrbo. Ostali plačajo dnevno po 20 Din za cclo oskrbo. Kolo Jugoslovenskih sester, katero jc organiziralo bivanje dece na morju, jc poslalo v Aleksandrovo potreb ne žimnice in druge potrebščine in uredilo v tamošnji osnovni šoli potrebne prostore. Druga skupina odide koncem iulija ali pa začetkom avgusta irl ic še nekaj prostorov na razpolago
e— Ciril-Metodov dan v Celju. V nedeljo dne 4 julija priredita C. M. podružnici v Celju cvetlični dan. Zvečer bo gorel na gradu kres.
e— Sestanek gimnazijskih maturantov iz leta V pondeljek, dne 5. julija ob treh popoldne, se vrši v gostilni »Pri mostu« na Bregu sestanek maturantov iz leta 1921.
e_ Podružnica Udruženja vojnih invalidov sklicuje za nedeljo, dne 4. julija ob 9. dopoldne v malo dvorano Narodnega doma v Celju širši sestanek vseh članov. Na dnevnem redu sta poročili delegata na invalidskem kongresu v Cetinjti in delegata oblastnega odbora iz Ljubljane.
e— Predavanje o higijeni in socijalnem zavarovanju. V nedeljo, 4. julija ob tO. dopoldne sc bo vršilo v kinu (iaberje iako zanimivo predavanje o higijeni in o socijalnem zavarovanju. O prvem predmetu bo predaval srezki sanitetni retcrenl dr. Scinvab, ■i drugem pa uradnik OUZD iz Ljubljane. Vsi privatni nameščenci in delavci so vab-licni. da sc tega predavanja udeleže.
e— Občni zbor godbenega društva »Ilirije« v Celju se bo vršil v pondelick, dne 5. julija ob S. zvečer, v gostilni »Na škarpi« na Bregu. Vabljeni so tudi prijatelji društva.
c— Pretnemba posesti. Na javni dražbi ie bil izdražban za znesek 5.30.000 Din hotel -Krona« v Celju. Kupil ga je g. Vasic iz Zagreba. baje za sarajevsko pivovarno.
e_ Atentat na ljudsko zdravje. Ob priliki ogleda zgodovinskih znamenitosti v Celju smo opazili na dvorišču stare ju stične palače loliko nesnage, da moramo v interesu ljudskega zdravja apelirati na mestni magistrat in vse prizadele oblasti, da nemudoma ukrenejo vse potrebno za odstranitev tega, v sredini mesta ležečega vališča bacilov in kali raznih bolezni. Že ponovno smo pisali o nesnagi na teh prostorih, a dosedaj se ni še ničesar ukrenilo. Upamo, da bo ta kon-statacija zalegla, drugače smo primorani prihodnjič- priti na dan z imeni. Vsak izgovor na pomanjkanje denarnih sredstev je neupravičen. ker sc dajo prostori čistiti brez vsakih stroškov z arestanti, kateri so sami izpostavljeni okuženju.
e— Razglas o prostih stanovanjih. Na uradni deski stanovanjskega sodišča v Celin ie nabit razglas o prostih stanovanjih. Stranke, ki se potegujejo za stanovanja, tno rajo ista priglasiti stanovanjskemu sodišču najkasneje do 7. julija opoldne. Kdor se ne zglasi, se smatra, da sploh ne reflektira in se ne poteguje za ta stanovanja.
e— Cela vrsta nesreč. Dimnikarski pomočnik Celiitšek Bogomir iz Maribora je šel ponoči 27. junija spat v seno na kozolec na Lavi pri Celju, pri čemer je padel skozi odprtino v podu na spodaj stoječi voz in se težko poškodoval. Blaž Gobec, mizar iz Šmarja pri Jelšah, je 26. junija lezel po lestvi na črešnjo. Lestva se mu je zlomila in je Gobec pri padcu dobil težke poškodbe. — Kleparski pomočnik Anton Bevc se je vo «il 27. junija s kolesom iz Kozjega v Celje. Ker mu ie pri vožnji navzdol odpovedala zavora, je padel tako nesrečno, da je nezavesten obležal. — Učenka Marija Aidnik v Zabukovci je padla s črešnje in se hudo potolkla. — Dninarica Marija Belej je šla za gospodarja po lovsko puško, katera je bila nabasana. Puška ji je padla iz rok, se sprožila in strel jc zadel Belejevo Smrtno-nevarno. — Prevžitkarico Marijo Dobrotin-Sek je pri celjskem okoliškem pokopališču napadel hud pes in jo nevarno ogrizek — Franjo Šeliha 14 letnega pastirja iz Nove cerkvc ie na paši pobodla telica. — Delavec Iv. Stermecki je šel iz Jczernikove gostilne v Lokrovcu domov in padel, pri čemer se jc precej poškodoval — Učenca Jo-vana Baltazarja z Dobrne je baie sosedovo dekle ko je obiral črešnje, sunilo, da ie pade! z drevesa in sc hudo poškodoval. — Vsi imenovani so bili prepeljani v celjsko javno bolnico.
Darujte za sokolski Tabor!
Iz Trbovelj
t— Zgradba invalidskega doma v Trbovt Ijah. Meseca februarja se je osnoval v Trs bovljah konzorcij invalidskega doma z na* logo, da zastavi vse svoje sile za zgradbo doma, po možnosti že v tekočem letu. Kot pripomoček za dosego tega cilja se je iz« brala efektna loterija z 20.000 komadi srečk po 25 Din, nadalje posredovanje pri obči* ni za brezplačni stavbni prostor in posrc« dovanje brezplačnega gradiva od strani ITD. Projektirana je 1. septembra, seveda čc bodo srečke razprodane. Določenih je 5 glavnih dobitkov: enonadstropna hiša. vredna 200.000 Din, spalna oprava 10.000 Din, lep kolesclj 5000 Din, stroj za izdclo« vanje strešne zarezane opeke 2500 Din, stenska ura 1000 Din in še 20 manjših do» bitkov v vrednosti 100 — 300 Din. Med konzorcijem in invalidsko organizacijo ka« kor tudi bivšimi bojevniki so se dalj časa vršili razgovori radi skupnega delovanja, vendar pa ni prišlo do razčiščenja položa« ja. Konzorcij je o vsem tem poročal iz« vršilnemu odboru vojnih invalidov v Ljub« Ijani in obenem naznanil, da prične z vse* mi pripravljalnimi deli konzorcij sam, ki pa se bo razširil na privatne ugledne ose« bc. V invalidskem domu bi stanovale dru« žine kakor tudi samski rokodelci, ki ne morejo hoditi na delo ali na slabo vidijo. V slučaju, da bi zmanjkalo invalidov, bi prevzela dom v upravo občina za ubožnico ali slično institucijo. Za srečke, katerih jc že precej v prometu, vlada veliko zanimaš nje. Konzorcij se je obrnil radi pomoči na vse invalidske podružnice v Sloveniji.
t— Nezgodna blagajna bratovske skladi niče. Medtem ko je finančno stanje pokoj« ninske blagajne deficitno, je stanje ne« /godne blagajne zelo povoljno. Članov je okoli 110, od teh 71 nezgodnikov, 13 vdov in 26 sirot. Blagajna, v kateri se Sedaj na« haja približno 3,000.000 Din, obstoji za Tr« bovlje, Hrastnik, Laško, Iludo jamo. Raj« henburg in Liboje. Vanjo plačuje le delo« dajalec in sicer 1 odst. od zavarovalne me« zde, ki znaša za različne kategorije različ« ne zneske. Tako znaša celotna zavarovalni« na mesečno okoli 5 milijonov Din.
t— «Slove nec» ovrgel izpade proti pra« vilniku. <rSlovenec» jc nedavno vehement« no napadel tkzv. Žerjavov pravilnik, na« kar smo ga opozorili na potek seje glav« nega odbora bratovske skiadnice, iz kate« re je razvidno, da je novi pravilnik boljši od starega, kar najbolj dokazuje veliko število upokojencev, odkar je stopil novi pravilnik v veljavo. Ovrgli smo tudi druge pomisleke, nakar se je «Slovenec» ponovno v posebnem članku oglasil contra. V vče« rajšnji številki pa je spoznal ničevost na« padov na pravilnik, ker prinaša pod našlo« vom aTcžkoče v bratovski skladnici« na« tančno iste informacije, kakor smo jih ugo« tovili pred 14 dnevi mi, ko smo polemizi« rali ž njim. Tako je sam »Slovenec« ovrgel svoje izpade proti pravilniku.
t— Uradni dan okrajnega glavarstva. Uradni dan okrajnega glavarstva v Trbov« ljah se bo vršil v sredo 7. t. m.
t— Rudniški ravnatelj v Trbovljah inž. Julij Pauer sc je povrnil z večtedenskcga dopusta.
h Ptuia
j— Invalidski cvetlični dan. V nedeljo. 4. julija dopoldne priredi invalidska orga« nizacija v Ptuju invalidski cvetlični dan. Popoldne bo vrtna veselica v gostilni pri * Novem svetu«. Občinstvm se k prireditvi prav vljudno vabi. V slučaju slabega vre« mena se ho vršila prireditev 11. julija.
[ilises 8«limolili
10/22 HP 4—5 sedežni v posebno iini luksuzni izdelavi. Vsled ugodnega kursa franka po nizki ceni takoi dobavljivi iz skladišča pri
Jugn-Auto
d. z o- z.
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 36. Telefon int. štev- 236. 4M
Quasija les,
sulikol, salfarol, mazavo m.lo, losol, tobačni izvleček, fcnoltalein papir so pripomočki za pokončavanje mrčesa na trti, hmelju, ribizu in vrtnicah 5189 a
Dobi se v drogeriji Saniiasj Celje
ali pa v Ljubljani, Prešernova ul. 5
Izjava
Z ozirom na poziv in očitke g. I. Zaga« žena v «Jutru» z dne 5. VI., št. 126 izjav« liani, da bo zadevo razčistilo sodišče, kjer bo g. Zagažen imel priliko doprinesti do« kaz resnice. Delo g. Zagažena pri podružni« ci je razvidno iz spomenice, povodom iz« rednega obč. zbora z dne 14. III. 1926. Kri« tika njegovega dela je bila taka. da jc g. Zagažen moral vložiti tožbo, ni pa srna« tral za potrebno na dan razprave oglasiti se pri sodišču, radi česar je bil izrek po § 46. kaz. zak. p. r.
Za pripravljalni odbor Belokranjske podružnice SPD. 977	P. B. Kiissel
Vremensko porošflo
Meteorološki iavut , i-iualjar!. ' juliia 192
Višin - u,'.i oni» na ^08.6 m
Krai
Cas j
: \a
TemoRi.
opazovanja
Ljubljana (dvorec
7.
8. 14. 21.
8. 8.
8. 7. 7
i 760 0 760-1 759-5
759-9 760 3
760-0 758-9 7609 758-1 758-3 762-7
14 6
14-8 190 17-4
15-0 17-0
16-0 17-0 190 16-0 180
Se. rie-gt . nAi	Smei vetra :n	Oblat ilOS 0—10
	brzina v m	
85	S 0.5	10
85	S 0.5	10
71	NN\V 2	8
88	\VNW 0.5	10
»<9	mirno	2
81	E 5	5
86	mirno	4
86	E 5	5
59	W 3	0
84	mirno	10
Vrsta padavine
iiDdzovan i
dez
dež
mm ti 'ure
12.2
32.0
3.0 2<S.O 2.0
Mariboi . . Zagreb . . Beograd . . Sarajevo . . Skoplje . .
Dubrovnik . . 1 '58'3 16-0 84 mirno	10 dež
Praga , . .
V Ljubljani jc povprečni barometer tjžji kot včeraj za 0.1 mm.
Solnce vzhaja ob 4'17 zahaja ob 19-50 luna zhaja ob 00-23 -ahaja ob 13 07.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Nikake bistvene spremembe. Trtaska vremenska napoved za soboto: Šibki severovzhodni vetrovi. Nebo pretežno jasno. Temperatura od 19 do 26 stopinj. Morje mirno. Napoved za prihodnje štiri dni:
Lepo vreme in vroče.
ker se najboljša burka tc sezijc «Z OSLOM ČEZ NIAGARO® predvaja samo še danes. Torej, ne zamudite!
ELITNI KINO MATICA
Šport
Ljubeljska konkurenca
Kakor že javljeno se vrši 8. avgusta lju« beljaka konkurenca za avtomobile in mo« torje. V svoji včerajšnji seji jc odbor Av« tokluba sklepal o propozicijah. ki sc bodo najbrže objavile že prihodnji teden.
Tehnični referent Avtokluba g. major Ja« klič je imel prijaznost opozoriti nas na glavne točke teh propozicij: Kategorije so razdeljene po cenah, dirkalni stroji bodo pa vozili v treh kategorijah po cilinder« skem volumu. Ta del dirke, ki bo prvi, obeta ninog-o zanimivega, ker jc za nor« malne dirkalne stroje težko znajti se v te« žavnem terenu ljubeljske ccstc. Imeli bo« mo pač priliko videti ne le kvalitete vo« žila, marveč pred vsem clasticiteto. hlad« nokrvno-st in prisotnost duha vozača. Vsi načrti, ki jih je po inicijativi tehnične ko« misije potrdil odbor, boclo objavljeni ob razpisu dirke. Tehnični odbor, ki ga tvori« jo gg. Rado Hribar, Bohince, Šabcc, A. Tavčar, inž. Haufen, dr. Kandarc in inž. Boris Hribar, posvečuje posebno pažnjo uravnavanju in izboljšanju ceste in že da« nes je videti uspeh te težnje. Inozemski av« tomebilisti s katerimi smo imeli priliko pOsetiti Ljubelj so rekli, da ni niti v Av« striji niti na Češkem tako lepo crskrbova« ne gorske ceste kakor jc Ljubeljska
Trening na Ljubeljski ccsti jc iako obi« skan. Vsako nedelio in praznik gredo cele karavane motociklistov in avtomohilistov na Ljubelj, kakor bi jih nekdo zrcvolucijo« niral — vse gre na Ljubelj.
Ljubelj ima višino 13<i8 m in vzpetine 28.5 odst.
Ljubljana : Julijska Krajina
Naša lahkoatletska reprezentanca, ki je nedavno častno zastopala ljubljanske bar« ve v Zagrebu, stopa, v nedeljo zopet na zc« leno polje, da prei-skusi svoje sile z dru« gim nasprotnikom. Tokrat sc bodo naši at« L ti kosali z najboljšimi zastopniki lahko« atletskega športa v Julijski Krajini, ki, so« deč po zadnjih nastopih, ne samo da ne zaostajajo za našimi, temveč jih v marsika« teri disciplini še znatno prekašajo. Zato se nam obeta ostra in napeta borba, ki bo nudila obilo užitka vsem ljubiteljem tega lepega športa, ki sc bodo potrudili na igri« ščc. Aranžerji prve tovrstne prireditve v Ljubljani, so poskrbeli, da se bo program brezhibno razvil in da bo občinstvo ves čas natančno obveščeno o poteku in stanju borbe.
Natančen program z vsemi v poštev pri« liajajočimi podrobnostmi bo obiavljen v nedeljski številki «Jutra».
Razpis
tskine za prvenstvo Slovenije 1926 v plavanju, skokih in Water-pMo igri.
Program je sledeči:
Juniorji: 50 m prosti stil. 100 m prsno, skoki z deske: dva obvezna skoka in sicer št. 4 z 1 m deske in št. 12 z 3 m deske, nadalje dva poljubna skoka. — Juniorke: 50 m prosti stil; 100 m prsno. Skoki z de: ske: dva obvezna skoka in sicer št. 3 iz 3 m deske in št. 12 iz 1 m deske, nadalje dva poljubna skoka.
Senicrji: 100 m prosto; 400 m prosti stil; 15U0 m prosti stil; 4 X 200 m prosti stil; 200 m nrsno; 400 m prsno; 100 m bočno; 100 m hrbtno: 400 m hrbtno; 4 X 100 m mešana štafeta (prsno, hibtno, bočno, pro« sti stil). Skoki z deske in sicer štiri obvez« ni skoki in sicer št. 12 z 1 m deske, št. 8, 19 in 32 z 3 m deske, nadalje štiri poljubni skoki z 1 in 3meterskc deske. Skoki s stol« pa; trije obvezni skoki in sicer št. 21 in 9 iz- višine 5 metrov in navaden skok brez zaleta z višine 10 m, nadalje trije poljubni skoki iz višine 5 in 10 m. — Scniorke: 100 m prosti stil; 400 m prosti stil; 200 m prs« no, 100 m hrbtno; 4 X 100 m prosti stil. Skoki z deske: trije obvezni skoki in to št. 6 z lm deske in 25 in 18 z 3m deske, nada« lje dva poljubna skoka z lm in 3m deske. Waterpolo.
Tekmujo sc po Tehn. pravilniku ,IPS«a. Skoki z deske so označeni s številkami ta« bele A, oni s stolpa s številkami tabele B Tehn. pravilnika JPS«a.
Prijave s prijavnino vred je poslati naj« kasneje do 25. julija t. 1. na naslov tajni« ka I. LPP«a (Saksida Vladimir, Šclenburgo« va ul. 7/II.). Naknadne prijave se ne spre« jemajo.
Prijavninc znašajo za točko in osebo 1 Din, za štafete in water«polo moštva 5 dinarjev.
Tekmovanje se vrši 31. VII. in 1. VIII. Kraj se bo objavil pravočasno.
LLAP. (Službeno.) Vrstni red tekmo« vanja medmestnega mateha Julijska Kra« iina : Ljubljana: 1. skok ob palici, 2. hoja 5 km, 3 tek 400 m, 4. met krogle, 5. tek 1500 m, 6. skok v višino, 7. tek 100 m. 8. met diska, 9. tek 5000 m. 10. skok v dalja« vo. 11. met kopja. 12. tek 800 m, 13. tro« skok, 14. štafeta 4 X 100 m. Sestanek iurv« je ob 14. na igrišču Ilirije. Prosimo za toč« nost! Klubi člani LLAP=a postavijo po tri reditelje, ki se javijo pri predsedniku LLAP«a z rediteljskimi znaki oh 14. Klubi morajo postaviti vestne reditelje, sicer sc bo postopalo po pravilih JLAS«a.
Službene obja\>e LNP. (Seja p. o. dne 2. VII. 1926.) Verificira sc pokalna tekma SK Slovan : SK Svoboda 7 : 1 odigrana 18. VI. 1926. in prvenstvena tekma SK Ilirija : SD Rapid 6 : 1 odigrana 20. VI. 1926. V nedeljo dne 4. VIL 1926. določene pokalne tekme se odigrajo na icr. ASK Primorjc: dopoldne oh i0.30 ASK PrimOrjc : SK Slo« van. popoldne ob 18. SK Ilirija : SK Ja« dran. Službujoči odborniki LNP. dne 4. VII 1926. dopoldne g. Tuma. popoldne gg. Ku« naver in Batista. vsi nadz. nad red. službo. Tajnik II.
Ilirija rez. : Panonija. Ob ugodnem vremenu se vrši jutri v nedeljo ob 10. do« poldne na igrišču Ilirije nogometna tekma med rezervo Ilirije in SK Panonijo,
SK Ilirije nogometne: sekcija. — Jutri, v nedeljo pokalna tekma z Jadranom naj« bržc na igrišču Primorja. Sestava moštva v članski knjigi v «Evropi». Kombinirana re« zerva igra ob 10. dopoldne s Panonjjo
Gospodarstvo
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v III. četrtletju 1926.
(Objava Zbornice za trgovino, obrt in industrijo r Ljubljani.)
I. Hišna ilajmariiia.
Za odmero hišne na (marine za 1. 19*27. '23. v krajih, v katerih so hišni najmarini zavezana vsa poslopja, torej tudi poslopja, ki ni?o oddana v najem za 1. 1927., so hišni posestniki dolžni vložili napovedi o donosu hišne najemščiue pri pristojnem davčnem oblastvu do konca meseca avgusta t. 1. T/.-premembe, ki nastanejo glede višine hišne najemsčine izza vložitve napovedi do konca 1. 1026., se morajo davčnemu oblastvu sproti nazuanjevati.
Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nogo 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni ustno napovedati hišno najemščino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih. II. Posebna pridobnina.
Za vložitev napovedi za 1. 102(J. poteče zadnji rok dne 1. julija 1926. Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložili, naj si takoj ir,-poslujeio podaljšanje roka.
III.	Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevali
davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za U. četrtletje 1920 do 31. iulija 1926 in likrafu predložiti prijavo.
Zamudniki se še posebei «|>ozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
IV.	Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. avgusta 1926 dospejo v plačilo vsi
direktni davki za III. četrtletje 1920. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterja-vati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračunavali poleg 8 % zamudnih obresti Še za opomin 1 paro od vsakega dinarja davčnega zaostanka. Ob istem roku zapade v plačilo tudi pavšalni davek na poslovni promet, ki se plačuie po višini prometa, opravljenega v 1. 1925.
X. Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci, ki odpravljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpre-mili pobrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki od-premljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi. pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. julija 1026.
VI. Razgrnitev predpisnih izkazoT in prizivni roki.
O davkih, ki so jih davčna oblustva odmerila v II. četrtletju 1926, so predpisni izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca julija I. 1., kolikor davčni zavezanci niso bili na i zgrnit i izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
Tržna poročila
NoTosadska blagovna borza (2. t. m.).
Pšenica: banatska, pariteta Senta, 3 vagoni 300. Turščica: sremska, pariteta Mit rovka. 3 vagoni 163.50. Moka: baška, v6 , 1 vagon 310; sremska, 6% 1 vagon 310.
Dunajska borza za kmetijske produkte (1. t. tn.). Spričo neprestanega deževja, ki ogroža žetev, je tendenca postala prijaznejša. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 47.50—4S. potiska 48_49; r ž: 26.25—28: turščica: 24.50—25.50: oves: domači 32 —33.
Dunajski živinski sejem (1. t. m.). Goveda: DOgon 153 glav; od tega iz Jugoslavije 25. Cene nespremenjene; le biki so se pocenili za 5 grošev pri kg. — Svinje: Dogon 551 komadov. Cene v glavnem nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: mesne svinje 1.85—2.40. debele 1.75—2.10 šilinga.
~ Gibanje dpvizuih tečajev na včerajšnji dunajski borzi. Z Dunaja nam poročajo z dne 2. t. m.: Francoski frank je danes zopet padel. Tudi na drugih evropskih deviznih tržiščih ie bil frank zelo slab, d oči m se je funt šterling Okrepil. Popoldne se je položaj za frank malo zboljSal. Slaba sta bila nadalje belgijski frank in lira. Tečaj lire je nazadoval za 1 in pol odstotka. Nasprotno pa se krepko dvigajo vzhodne devize. Lej je poskočil v zadnjem poldrugem mesecu za 60. poljski zlatnik pa za 25 odstotkov.
= Dospelost nekaterih perijodičiiih tak-.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja: 1.) Od kuponov ali di-vidende kakor tudi od tantijem se plačuje enoodstotna taksa v 15. dneh po odobritvi bilance (tarifna postavka 10.. pripomba 5).
2.)	Do dne 15. julija t. 1. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu sezna-mek otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in plačali odpadajočo takso v kolkih, ki se prilepijo na seznamek (tarifna postavka 37). 3.) Od dopolnilne preno=ne takse v letnem izno«u nad 500 Din je plačati drugi obrok od 1. do všlelega 15. julija t. 1. Za zamudna plačila se poleg ose m odstotni h obresti pobere še kazenski znesek v dvakratni izmeri nepoložene takse (tarifna postavka 12., pripomba 12). 4.) Točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje 1026 do 31. julija 1920. Za zamudna plačila se pobpre kol kazen trikratni znesek redne takso (tarifna postavka 62).
= Carinski dohodki pri elavnih carinskih blagajnah so dosegli v prvi dekadi junija
I.	L 46.074.875 Din. in sicer beležijo posa-m«zre blagajne: Beograd 12,245.401. Zagreb
II.121.203.	Novi Sad 7.963.051. Ljubljana
3.B99.579.	Maribor 3,022.475 Dubrovnik 3 milijona 1232, Skoplje 2.497.288. Split 2 milijona 304.803, Suša k 1.110.783 Din. Skupno od 1. aprila t. 1. do 10. junija t. 1. 361 milijonov 109.801 Din.
Izgledi letine češpelj. Po časopisnih vesteh so ceni. da bo letošnja lelina češpelj vrgla v Srbiji okrog 3000 do 4000 vagonov, a v Bosni okrog 1000 vagonov. Zanimanje inozemstva za naše češplje je majhno, vendar so izgledi povoljni. ker inozemstvo nima slarih zalo?. Zlasti se računa na Nemčijo in Češkoslovaško, kjer bo slaba sadna letina.
. Za gradbo jadranske železnice. Iz Beograda poročajo, da je Ti-govsko-obrtniška zbornica v Splitu poslala prometnemu ministrstvu spomenico, v kateri zahteva, da se rim prej prične /. gradnjo jadranske železnice. V spomenici je podrobno obrazložena potreba tr proge, njen gospodarski in naci-
joualni značaj kakor tudi to, da je Split pri rodni izhod Bosne na morje.
= Zborovanje zastopnikov mesne industrije se bo vršilo danes v dvorani Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. Razpravljalo se bo o krizi te panoge naše industrije in se bodo sklenile resolucije, ki se bodo izročile merodajnim činiteljem.
rr Odpravljena konkurza. Konkurz. razglašen nad firmo cAdrija>, mednarodna transportna in komisijska družba z o. z. v Ljubljani, je odpravljen, ker je vsa masa razdeljena. Nadalje je odpravljen konkurz. razglašen o imovini Josipa Omerze, trgovca v Ljubljani, ker se je sklenila prisilna poravnava.
—	Konkurz je razglašen o imovini Franca Kneza, trgovca v Skruniku pri Tržiču Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Mokronogu bo 13. I. m. ob 10. dopoldne. Oglasitveni narok do 31. t. ni.
= Polom madžar-kega mlinskega koncer-na <Vik(oria». O težkočah omenjenega velikega koncema, ki °o se pojavljale že dolgo časa. smo že pisali. Kakor javljajo iz Budimpešte, je bil predsednik koncema Emil Bacher aretiran. Njegove ponesrečene obsežne špekulacije so zakrivile, da ie prišlo do poloma koncema. Kaj je Bacher pomenil v mednarodnem poslovnem svetu, pokazuje dejstvo, da se inu je posrečilo dobiti angleški kredit v znesku 1,250.000 funtov brez posredovanja bank. Ko je prišlo do poloma, je morala poseči vmes madžarska vlada, kajti polom koncema Viktoria-je pomenil skoro polom kredita celokupnega madžarskega gospodarstva. Že se je mislilo, da je zadeva koncema Viktoria-. odpravljena, ko je ohlastvo sedaj naenkrat dalo zapreti Bacheria. Koncem Viktoria* je tudi v Jugoslaviji močno zastopan. Pripadajo mu Gornjebaški mlini. d. d. v Subo-lici. potem po en mlin v So m boru. Novem Sadu. Sarajevu itd. Konc^rn je udeleže-t tudi pri tvornici testenin 'Danubius^
—	R mnn n i ja in proga Gjevgjelija - Solun. Iz Beograda poročajo, da je rumunska vlada intervenirala v Atenah. naj_ se ugodi jugoslovenskim zahtevam v vprašanju železniške proge Gjevgjelija - Solun ter v vprašanju solunske cone. Rumunija ima tudi interes na tem. da se to vprašanje čim prej reši.
= Težkofe Dunajske centralne banke nemških hranilnic. Z Dunaja poročajo: Dunajska centralna banka nemških hranilnic (VViener Zentralbank der deutschen Spa'-kasseti) se nahaja v težki krizi in se bori z velikimi težkočami. Kakor se glasi, sp vrše že dalje časa pogajanja zavoda z Ži-rovno centralo (Girozentrale) v Berlinu, ki naj bi dala na razpolago sredstva, ki bi jih gori omenjeni zavod potreboval za obsežne tekoče pošle. Zavod bi sploh stopil v tesnejšo zvezo z Žirovno centralo.
Borze
2. julija.
LJUBLJANA. (Prve š-tevilke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 72.50—73.50. Vojna škoda 305—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195 (195), Ljubljanska kreditna 175—195. Merkantilna 100—104, Praštedions 865—870. Slavenska 50—0. Kreditni 165 do 175, Strojne 80—85, Trbovlje 0—363, Vevče 102—0, Stavbna 55—65, šešir 103—0. — Blago: Zaključki: smrekove deske, I., II., III., monle, od 20—40 mm, od 16 cm naprej. Ico vagon meja, 2 vagona 520—520 (520); smrekovi hlodi. I.. II., od 4.50, 5, 5.50, 6 m dolžine, od 25 cm naprej, fco vagon nakl. postaja, 7 vagonov 200—200 (200); turščica. fco vagon nakladalna postaja. 1 vagon 160—160 (160). Povpraševal.! se je po lubju, tramih in hrastovih hlodih brez ponudb. V kmetijskih pridelkih so bile ponudbe brez povpraševanja.
ZAGREB. Položaj v zasebnih vrednotah nespremenjen. Tendenca Vojni škodi se danes nenadoma okrepila, in to deloma pod vplivom čvrstoče v Beogradu. V Zagrebu se je začela trgovati promptna po 310 in je zaključila po 309.5. — D i n a r je bil v Curi-liu nespremenjen. Mednarodno sta oslabela Pariz in Italija. Na zagrebškem deviznem tržišču je tendenca nespremenjena. Pariz in Italija sta tudi v Zagrebu padla. Proga, ki je sicer mednarodno nespremenjena, je bila lia zagrebškem tržišču malo čvrstejša zaradi večjega povpraševanja. Narodna banka je pokrivala povpraševanje v čekih na Dunaj. London. Prago in Švico. Skupni promet v devizah 12 milijonov Din. Notiralo so devize: Dunaj izplačilo 798.5—802.5. ček 798.4—802.4, Berlin izplačilo 1347.5 do 1351.5. Bruselj 157—159. Italija izplačilo 200.01—201.21. London izplačilo 275.05 do 276.25, ček 275.037 —276.237. Ne\v Vork če!: 50.38—56.68, Pariz izplačilo 134.25—156.25. Praaa ček 167.38—168.38. Švica ček 1094.517 do 1098.517. Atene «9.75—90.25: valuto: avstrijski šilingi 808; efekti: bančni: Eskoniptna 101—102, Poljo 15-16, Kreditna Zagreb 102—1(U. Ilipo 56.5-57.5. Jogo 92 do 94. Ljubljanska kreditna 175 0. !'raš!e-diona 865 -870, Slavenska 55 — 00, Narodna 3980—4200; industrijski: Eksploatacija 1-do 15. Dubrovnčka 300—310. Šecera.ia O-i-jek 270—280, Gutmann 195—210. Slavonija 33—34. Trbovlje 360—302.5. Vevče 103 - 0j državni: investicijsko 72.5—0, agrarne 41." do 42. Voiua škoda, promptna 3'>9 -309.5. za julij 0—314. za avgust 315-316.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 799-80». Berlin 1348—1349. Budimpešta 0.07955 do 007955. Bukarešta '26.2—26.4. Italija 201 d» 202. London 275.3- 275.4. Nov. Vork 56.51 56.52. Pariz 153 154.5. Pr-ga 167.5-167 d. Švica 1095.25—1095.75.
CURIH. Beograd 9.14. Berlin 122.975. Nevv Vork 516.50. London 25.14. Pariz 13.85. Milan 1S.325. Praga 15 30. Budimpešta 0.007230 Bukarešta 2.465. Sofiia 3.72. Dunaj 73.025.
TRST. Devize: Beograd -19.60-50.10. Dunaj 397 —404. Praga 83-8'-. Pariz 75 do 75.50. London 136.75—137. Xe\v York 28 do 28.20. Curih 542—548. Budimpešta 0.0395—0.0400. Bukarešta 12—13; valute: dinarji 49.30—49.80. dolarji 27.90—28.10. 20 zlatih frankov 106—107. zlata lira 536.29.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4950 do 12.5350. Berlin 168.33—168.63. Budimpešta 98.77—99.07. Bukarešta 3.37—3.39. London 34.35—34.45, Milan 25.04—25.14. Ne\v Vork "06—708.5ft. Pariz 18.97-19.07. Praga 20.9075—20.9875. Sofija 5.11—5.15. Varšava 67.55—77.05, Curih 136.69—137.19; valute: dolarji 704.75—708.75. dinarji 12.475<> do 12.5350.
Deviza Beoarad na Or-calih borzah: v Pra gi 59.725. v Berlinu 7.432. \ Londonu (popoldne) 275, v New Yorku (1. 1. Bi. DO borzi) 1.77 in pol.
življenja in sveta
Prijetna vožnja na Guayano
1. julija je končno zapustil pristanišče Port Pallis znani deportacijski par-nik La Mariniere» s 680 zločinci, namenjenimi na Guayano. Parnik je vsestransko urejen za nevarne potnike. Njegova notranjost je pregrajena v štiri dele in ima po 5 m dolge kletke. V vsaki izmed njih je natrpano po 120 ljudi. Postelje kaznjencev so iz pločevine in vise v razdalji 50 cm druga nad drugo. Vrata zapirajo trdi zapahi. Prog-nanci se skoro ne morejo premakniti, ker je v kletki posamezniku odmerjen jedva 1 kvadratni meter tal. Za posebno neubogljive kaznjence so postavljeni 4 popolnoma temni zapori, kjer morajo čepeti, ker ni prostora za ležanje in niti za sedenje. Tu, v bližini strojev, vlada neznosna vročina. V tropičnem pasu je v teh luknjah skoro nemogoče zdržati in jetniki se kazni samotnega zapora strahovito boje!
Posadka ladje je vedno pripravljena, da prepreči vsak upor kaznjencev. Kljub preiskavam skriva marsikdo izmed njih orožje: zlomljene nože, na-bru.šene žlice itd. Dogodili so se že ob takiii deportacijah krvavi pretepi in umori, ne da bi se našli krivci. Za slučaj upora ima kapitan učinkovito sredstvo. Stroji pošiljajo v kletke curke vroče sopare, ki neusmiljeno ožge vsakogar, ki ga zadene. Sicer pa so se veliki upori zgodili le še pred sto leti, v dobi ftidrnic; dandanes je vsak punt brezuspešen.
Kaznjenci sc izprehajajo dnevno po dve uri na krovu, v skupinah po 40 ljudi. Za obed dobe 40 dkg mesa z juho in prikuho in četrt litra vina. Vsi kaznjenci morajo vino popiti takoj, ko sedejo k mizi. S tem se prepreči kupčija z vinom in pijanost. Na parniku je 62 oboroženih paznikov. Ladijski zdravnik ima vedno obilo posla. Navadno oboli že prvi dan vožnje do 40 ljudi, drugi dan 100 in tretji dan kar 250. Ljudje trpe radi morske bolezni in radi uživajo rdeče vino, ki jim ga zdravnik '.anišc za zdravilo.
deno hladno. Nastopila je s svojo partnerico gdč. Vlasto proti Američankama mis Browne in mis Ryan ter ju v prvem setu potolka 6 : 3. Potem pa se je vlila ploha in morala je za pol ure prekiniti igro. Med pavzo se je Suzana dala od dveh zdravnikov elektrizirati. Ko je dež ponehal, so igro nadaljevali in Američanki sta razmeroma lahko zmagali nad Francozinjima. Publika je zmago anglosaških igralk sprejela z viharnim odobravanjem in ploskanjem, kar je Suzano, ki ni vajena, da se v njeni navzočnosti aklamirajo njene tekmovalke, silno razburilo. Postala je bleda kakor smrt in si je, ko sta stopili Američanki k njej, da ji podasta roko, zgrudila one-sveščena na tla. Priskočili so ji hitro gospodje na pomoč in jo odnesli v kabino. kjer so jo zdravniki takoj preiskali. Ugotovili so, da je Suzana vzela preveč antipirina, kar je povzročilo omedlevico. V nezavesti je ležala kake pol ure, nakar so jo odpeljali v njen hotel.
Drugo jutro ji je bilo bolje; sprejela je novinarje in jih prosila, naj jo opravičijo pri angleški publiki. Dejala je, da ji je šlo na živce spremenljivo vreme zadnjih dni, zlasti pa angleško podnebje, ki ga ni vajena. Po odhodu novinarjev ni pustila nikogar več k sebi. V hotel. kjer Lenglen ložira, so njeni oboževalci tekom dneva nanosili več sto šopkov, namenjenih za «božanstveno» Suzano.
Debel jetnik
Živčne krize božanstvene Suzane
Poročali smo že v naši športni rubriki, ua je Suzana Lenglen, največja te-nisigralka na svetu odstopila z wim-bledonskega turnirja. Vzroka je iskati v bolezni. Suzana je namreč silno nervozna in vsaka najmanjša stvar jo tako razburi, da je v hipu v oinedlevici. Tako se je zgodilo tudi zdaj v Wim-bledonu.
Preteklo sredo bi imela Suzana igrati proti neki nasprotnici. Pa se ji ni dalo in ni prišla. Angleška kraljica je prišla nalašč radi Suzane v NVimbledon. Čakala je dve uri in ž njo 20.000 gledalcev. Suzane pa ni bilo od nikoder. Iskali so jo v tenis-klubu in na njenem stanovanju v londonskem hotelu, zaman. Vodstvo turnirja je alarmiralo celo policijsko ravnateljstvo s Scotland Yarda. ker se je balo, da se je «božanski« Francozinji pripetila kaka nezgoda. Slednjič, po enourni zamudi, so se mogla začeti tekmovanja, kajti vodstvo je moralo spremeniti ves program.
Lenglenka, ki se je že zjutraj slabo počutila, je menila, da je popoldne prosta, in je odšla k zdravniku, da io preišče. Ko je zvedela, da so jo v NVimble-donu iskali, je pogledala v svojo belež-nico in ie videla, da sc je bila motila. Vzlic temu je izjavila, da ne bo igrala, čeprav ji ie bilo znano, da čaka kraljica nanjo. • Ko se jc v četrtek pojavila v Vvimblcdonu, jo je množica sprejela Ic-
razstavlja tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana, na velesejmu paviljon ,,IH.
Vredno, da si ogledate.
Bratislavski listi poročajo, da je bil ta teden zaprt radi goljufije neki Mar-kovič, po poklicu gostilničar. A pri vstopu v ječo se je izkazalo, da ne more jetnik v nobeno celico. Bil je tako debel. da ga niso mogli stisniti skozi vrata.
Ravnatelj ječe je telefoniral na policijo in ta je brzojavila v Prago: Aretirani Markovič ne gre v celico. Kaj storiti?
Besedilo brzojava je torej bilo dovolj dvoumno in iz Prage je promptno prišel odgovor: Mora noter, naj že hoče ali noče!
To povelje je bilo treba takoj izpolniti. Trije stražniki so začeli porivati nesrečnega debeluharja skozi vrata, a vse zaman. Vestni uradniki so zopet brzojavili v prestolnico: Aretirani bi rad šel, a ne more, je predebel.
Nato so gospodje v Pragi zahtevali pismenih pojasnil, ne pa dvoumnih brzojavk. A za čas, dokler bodo gospodje v Pragi proučili celo zadevo, je ravnatelj jetnišnice dal debeluharja zapreti kar v konjušnico. Tam menda sedi še zdaj, ker v listih ni več najti zabeležb o zapornih avanturah debelega Mar-koviča.
Vampir v Šleziji
Zasledovanja zločinca, ki je nedavno v Breslavi moril otroke, še niso rodila nobenih uspehov, ko že prihaja nova vest, da sta v sredo bila v Šleziji umorjena dya otroka.
V Novem Sakišu stoji na samoti hiša nekega železničarja. Ko je v sredo bil mož v službi, žena pa v mestu po opravkih, sta ostala doma oba otroka: 17 letni sin in 13 letna hčerka. Proti mraku se je žena vrnila proti domu. Jedva je stopila skozi leso ograje, ki obdaja dvorišče, je našla na dvorišču svoji dve kozi, ki ju je pred odhodom zaprla v hlev, mrtvi, s prerezanim vratom. Še strašnejši pa je bil prizor, ko je stopila v hišo in začela iskati svoja dva otroka: našla je sina zadavljenega in pobitega v postelji, hčerko pa s prerezanim vratom v njeni kamrici.
Nesrečna mati se je takoj onesvestila in mož je ob povratku iz službe v toliko premagal svoj obup, da je pohitel v mesto in strašni zločin prijavil orož-ništvu. Izven dvoma je, da sta zločina v Breslavi in Novem Sakišu v neposredni zvezi, toda navzlic mrzličnim preiskavam oblasti doslej še niso našle nikakih sledov za zločincem, ki mora biti kak perverzen vampir ali pa krvoločen blaznež.
oslom
Trije odlikovanci francoske Akademije
Academie fran^aise jc 24. junija podelila svoje tri tradicijonalne nagrade, ki jih vsa« ko leto izroči najvrednejšim književnikom, beletristom in novinarjem. Letos so dobili nagrade: G. Conrtcline (na sliki zgoraj), znani francoski pisatelj, F. Mauricc (spo= daj levo) in romancicr. esejist in novinar Gilbert des Voisines. Courtcline jc dobil nagrade 15.000, Maurice 5000 in des Voi= sines 10.000 frankov.
kapetan in Pavel, ki je adjutant, sta vojaška pilota. Avion ima dvojno krmilo in se tako lahko brata menjata v vodenju, ne da bi menjala sedež.
Pot v Bassoro ju je vedla od Pariza preko južne Nemčije, Avstrije, Madžarske. Jugoslavije, preko Carigrada, Male Azije in Mezopotamije. S tem poletom sta si oba brata letalca, proslavljena že doslej po nekaterih vrlo znamenitih poletih, priborila odlično mesto v »vrsti sodobnih letalskih rekorderjev.
Čudna oporeka
Pred kratkim ie v Londonu umrla baronica Garvagh. Zapustila je oporoko, v kateri je posebno značilna klavzula, ki priča n baroničnem strahu, da ne bi bila živa pokopana. Zahtevala jc namreč, da ji mora zdravnik, čim ugotovi smrt. prerezati vrat od enega ušesa do drugega. Izrecno jc še pristavila, da .ii mora z enim urezom prerezati glavno žilo.
Razen te klavzule se je v oporoki nahajala še ena točka, ki je vredna, da jo zbog njene kurijoznosti omenimo. Glasom te točke jc baronica želela, da ie ne spremi ua njeni poslednji poti nihče drugi kakor samo en bančni uradnik, češ da si želi «dostojen pogreb...»
Rekord najdaljšega poleta
(Pariz-Perzijski zaliv v 26 in pol urah.)
Francoska vojaška letalca brata Arrachart sta odletela iz pariškega letališča Le Bourgeta v nedeljo 27. junija ob 5. uri 15 m zjutraj, da prekosita, kakor smo nedavno že poročali, svetovni rekord poleta na daljavo brez pristanka, ki sta ga postavila eden bratov Arrachartov in Lemaitre lani februarja, ko sta poletela iz Pariza naravnost v Vilo Cisneros v Afriki: 3166 km.
Polet se je bratoma posrečil: po 26 in pol urah sta se spustila na zemljo v Bassori, ob Perzijskem zalivu, v pondeljek zjutraj. Preletela sta razdaljo 4166 krti s povprečno hitrostjo 177 km na uro in tako potolkla tudi rekord ameriških pilotov Maca Readyja in Kellyja, ki sta 17. aprila 1923. letela brez pre-stanka iz Ne\vyorka v San-Diego. Toda ta dva sta potom drugega letala dobila v zraku bencin za nadaljevanje poleta.
Občudovati moramo pogum obeh Francozov bratov Arrachartov, pa tudi njun stroj. V trenutku odleta ie imelo letalo natovorjenih 3600 litrov bencina in 180 1 olja ter jc tehtalo z vsem skoraj 5000 kg. Avion je zgradila tvrdka Potez, motor pa tovarna Renault. Mo- j tor ima 550 konjskih sil, 12 cilindrov v V-obliki, 134 krat 180. Pri poskusih je j dajal 600 konjskih sil pri 2000 obratih. i
Ce letos nihče ne prekosi tega poleta, i dobita brata Arrachart darilo 70.000 frankov zrakoplovnega ministrstva, tovarna pa darilo 50.000 frankov za motor.
Oba brata Arrachart, Ludovik, ki je I
Na splošno željo in zahtevo ccnj. : kino-obiskovalcev se podaljša še t za danes predvajanje senzacijonelne j burke polne šale in smeha brez kraja t in konca	j
Z oslom čez Hiosoro j
ki je pri tazprodanih predstavah dose-	i
gla velikanski uspeh in splošno odo-	t
bravanje. — Neodoljiv je v svoji origi-	j
nalni kormki priznano najboljši komik	t
sveta, s jajni	s
Buster Keaton i
znan pod imenom	i
,Človek, ki se nikoli ne smeje" f
Ce želite razvedrila, obilo smeha in iz- • vrstno zabavo, ne zamudite og edati si * to menitno in najboljo burko te sezije! i
Predstave se vrše točno ob: ! 4., pol 6., pol 8. in 9. :
Jutri v nedeljo:	|
Velef lm s petjem: „Bela sestra" *
ELITNI KINO MATICA l
najlepši kino v Sloveniji Telefon 124 :
sam® pri Qmm
Palača Ljublj. Kreditne banke
118
izdelujem z najmodernejšimi stroji in iz najboljšega materi.iala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni. I jugoslov. tvs?nica ,.BAKUI«A"
Jos. 1. Puli. Llubllnng
Gradaška ulica št. 22. — Telefon št. 513.
Kdor oglašuje,
ta napreduje!
l\m mizarstvo m pogiso podjetje M. Gogala na Bledu
izvršuje solidno iu iz zanesljivo prvovrstnega suhega lesa z večletno garancijo pohištvo, por-talc, izložbena okna, vrata itd. Specijalnž tvornica za izdelavo mrtvaških krst. Zahtevajte oferte!	023
oioioioioioioioioio
u ■
o
VESELJE
o ■
0 vsakega knjigovodje so lepo 2 g in pregledno črtane poslov- 2 * ne knjige v trpežni vezavi, 0
■	ki jih izdeluje 44a-vi Q
5 mrnrnn K. I. O. V umi, o
■	KOPITARJEVA ULICA 6./II.
0 « <0BCI2BC3«CD«C3B0i0i01C5BCD
4 sedežni avto	Ein 48.00$
Renault!
najsolldnejši voz.
Nove izdatno znižane cene!
Zahtevajte ponudbo pri zastopstvu:
A. LAMPRET,
Ljubljana, Dunafs&a cesta 22
Pretužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da nam je danes po kratki in mučni bolezni preminula naša predobra, blaga ženka in zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
Vali Jtircee roj. Bučar
učiteljica na osnovni šoli v Kostanjevici.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 4. t. m. ob 4. pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Kostanjevica, dne 2. julija 1926.
5257 a
Ivan Jurčec, učitelj, soprog, Janezek, sinček, in rodbini Sučar • Roth.
Fran Albrecht:
Malo važni zapiski
(Dalje.)
Tako premišljamo, ko se izprehaia-mo po terasnih strehah cerkve v višini osemdesetih metrov mimo stolpičev, ki se ostri in sloki kakor puščice pno v zra. Na klop sedemo, razgledamo se in premišljamo, ali bi jo ubrali v najvišji stolp prav do vrha. Kuriozno je: prav tik nas na strehi cerkve kavarna, pod rdečimi solnčniki se krepčajo ljudje; malo stran kiosk z razglednicami ... In nato se napotimo kvišku po ozkem serpeutinastem stopnišču. Preko tristo stopnic — jaz sem jih štel... Pred mano hrope stara drobna Iady, tudi jaz se napravim tenkega in breztelesnega ter oprezno smuknem mimo nje. Malce se šibe kolena od pre-čute noči in naporne vožnje; kri udarja ob sence: končno smo na vrhu.
Ne. to ni omotica, ni vrtoglavost, ko pogledavaš navzdol, v 108 m globoki prepad. Čuden, neizrekljiv čut blaženosti ie to, čut opojne oproščenosti, kakor da se ti je končno izpolnilo naj-globokejše tvoje hrepenenje: da si se ločil od blatne zemlje, da se prost in svoboden kretaš visoko po zraku, bliže sol neti. sam svojo pot. Ho. vi vsi mrli zoprniki in zavistniki. plahopo-božni licemerci in druga mrčes, kako se vam rogam! Kakor v sanjah: pre-
ganjan od sovražnikov se dvigneš in letiš, više, vse više, in nevidne peroti tvoje duše te nosijo. Glej, stolp se maje; in če še malo bolj pripreš oči, ti je, kakor da se ne maje, temveč da plava... in ti sam plavaš ž njim... Ves jasen in prozoren je azur, vsa vidna in nevidna solnca sijejo in ti plavaš v sinjino — kolika sreča!
Da, jaz vem, da so ljudje ustvarjeni, da bi letali. In ljudje bodo letali.--
Iz ptičje perspektive Milan ne napravi vtisa velikega mesta. Otok hiš, ki se je zgnetel okoli svoje cerkve. Ravnica, sama ravnica, do koder ti seže oko.
Ko se previdno splazimo navzdol in pošteno oddahnemo od svoje «ture», se pomešamo med množico. Prijateljico zanimajo izložbe in cene, midva s tovarišem se ozirava bežno po knjigah. V Scali pojo nocoj Stravinskega «Pe-truško«. No, mi smo preveč trudni...
In tako sedimo udobno pred kavarno na prometnem križišču glavnih ulic in se lagodno udajamo kontemplaciji. Pisana drhal vseh mogočih tipov in vsa-kojakih narodov se kreta med domačini. Mene zanimajo predvsem domačini. Tip Italijana tukaj, se mi zdi, je nekoliko umirjenejši od vzhodnega in južnega; bolj svetski, bolj srednjeevropski. Mnogo lepih žensk je vmes. Vsak natakar ti govori skoro brezhibno francoščino.
O kako hitro onemi in utihne to
šumno mesto! Komaj ti je ugasnilo solnce tam nekje za nevidnimi gorami, že pade čuden, globok mir na vso pokrajino. Ulice so grobnično neme. Po asfaltu odmeva samo naš korak v zamolklem taktu. Domislil sem se Cankarjeve potopisne novele »S poti« in njegovega Fritza, ki je kolovratil po teh ulicah in premišljal dekadenčne pesmi... No, najbolje je nič misliti. Kako mehak in voljen je večer, najbolje je hode sanjariti, udajati se svoji podzavestnosti...
V ulici Sv. Andreja nas opozore nase zlate črke na pročelju lepe palače. ,Napis pravi, da biva tod Društvo italijanskih pisateljev. Tam na oni strani pa mora biti cerkev in v cerkvi kapelica in v kapeli delo, ki^si ga ogledamo jutri in ki je najdragocenejše, kar hra.-ni v sebi to bogato mesto. Delo je napravil vojni inženjer, mojster Leo-nardo, ko je pred pol tisočletjem bival tukaj v službi milanskih vojvod. In takoj vidim pred sabo v vseh neštetih reprodukcijah, ki so mi prišle kdaj pred oči, to bajeslovno sliko, ki velja za nekaj najdovršenejšega na svetu. Kakšen bo vtis, ki ga napravi name? se vprašujem. Ali živi lepša v moji predstavi ali je lepša v resnici? Ali sem sploh zmožen soditi? Ali ni vse samo sugestija? Merežkovskij...
Ta hip zakriči prijateljica za mojim hrbtom in me potegne za rokav. Mimo mene pi zdrči z besnim zvonenjem '
električna železnica. Kondukter nekaj l vpije... jaz ne razumem ničesar. Tovariš, prijateljica in jaz se spogleda-mo. Kako smešno, kako absurdno prepleteno je življenje!
To sem še bolj občutil naslednji dan popoldne, ko smo odhajali iz Milana in prebirali svoje vtise. Dvoje doživljajev se je zasekalo vame, dvoje vtisov, tako različnih in nepodobnih si, kakor je vse, kar doživljaš na svetu Prvi visok, dvignjen v nadzemsko, estetsko transcendentnost. drugi tako groteskno-simbolen, a življenjsko pomemben, da ga ni moči pozabiti.
Vtisa Leonardove »Zadnje večerje« ni mogoče opisati z besedami. Ko stopiš v kapelo in se s počasnim, okleva-jočim korakom bližaš pregraji, sprva osupneš: Jaz sem mislil, da je slika, to pa je nekaj živega. Takoj nato pa občutiš rahlo razočaranje: v tvoji domišljiji so živele bolj sveže, bolj bujne barve, te pa so tako zbledele, prepe-rele, kakor da so jih pogasila stoletja. Kako pokvarjeno je že to delo... Ne, treba je pogledati tudi z razumom: in tako stopiš na desno, na levo, v sredo, naprej, nazaj, in v napetih dramatičnih čuvstvih ti reagira srce. Linije, dramatičnost prizora, kompozicija in vse, kar si čital po knjigah, vse je res, ampak... nihče še ni povedal prave besede. Zakaj tega vtisa ni mogoče opisati z besedami.--
Neka.i najlepšega v Milanu jc Ljud- <
ski vrt. V tem vrtu imajo tudi majhen zoološki oddelek. V tem oddelku je lev, ki ga je podaril milanskemu mestu Mussolini, kakor stoji pisano z velikimi črkami na ograji. Pred to ograio se seveda vedno tre ljudi. Preprosto ljudstvo, otroci, vojaki, a tudi elegantne damice. Zlasti elegantne damice so jako nestrpne. Na vse mogoče načine prosijo in izzivaio leva, nai se jim pride galantno predstavit. Toda lev. mračen in vzvišen, se ne zmeni zanie: ležeč v svoji kletki mežika s ponatisnjenimi očmi v solnce. Ko Ie ni konca vika in prošenj, se naposled dvigne gre počasi in leno proti ograii, ošine s prezirnim polovičnim pogledom radovedno drhal človeških kreatur, nato pa se še bolj počasi okrene. dvigne zadnjo nogo in bliskoma — šššš -brizgne močan rumen curek po obleki in obrazih. Otroci in damice zakrešče in se razlete, lev pa se počasi in dostojanstveno odpravi nazaj.
Jaz stojim ob strani in neizrekljiv smeh se dviga v meni Da. to ie suverena gesta! — _
Ta dva vtisa sta se mi zapičila v spomin in me ne bosta ostavila.
— Z bogom, ti lepo in tuje mesto, sem si dejal, ko smo odhajali. Lepo in tuje. A kmalu bomo doma. V mestu, kjer smo doma vsi.
(Nadaljevani* sledij
Gaston Leroux:
Prikazen
76
XXVI.
Ali je treba zavrteti škorpijona:
kobilico?
AH je treba zavrteti
(Konec Perzijčevega pripovedovanja.)
Tako sem na dnu kleti dosegel globino svoje strašne slutnje! Podlež me torej ni varal s svojimi nejasnimi grožnjami zoper mnogotere pripadnike človeške pasme! Izobčen iz človešr-. je sezidal daleč proč od ljudi brlog podzemeljske zverine i sklenil pognati vse s seboj v zrak, če bi ga zemljani preganjali dupline, kainor se je bil zatekel s svojo pošastno grdobo.
To odkritje naju je navdalo s tako grozo, da sva pohabila na vse pretekle muke, na vse sedanje trpljenje... Čeprav sva bila še pravkar na robu samomora, se nama najin pravi položaj še ni bil pokazal z vso popolno strahoto. Zdaj šele sva razumela, kaj je hotela reči pošast Kristini Daae in kaj so pravzaprav pomenile njene ogabne besede: »Da ali ne!... Ce odgovorite »ne!s poginejo in bodo zasuti vsi!... Da, zasuti pod razvalinami nekdanje velike pariške Opere!
Ali se da zamisliti strašnejši, bolj zločinski odhod s sveta v apo-teozi groze? Smodnik, ki naj bi varoval podzemeljsko zavetišče, bo zdaj maščeval zavrženo ljubezen najostudnejše spake, kar jih je kdaj hodilo pod nebesnim svodom!... »Jutri ob enajstih zvečer zadnji rok!... O, imenitno je izbral uro!... Tedaj bo veliko ljudi
Veliko pripadnikov človeške pasme... tam « tudi ta vrata zaprla... Lih, ven iz teine, ven iz teme!... Nazaj v
smrtno svetlobo zrcalne dvorane!...
... Dospela sva do'vrha stopnic... Ne, loputnica ni bila zaprta, toda v zrcalni sobi je bilo zdaj prav tako temno kakor v kleti, od koder sva prišla... Plazila sva se po tleh mučilnice ... po podu, ki naju je ločil od smodnišnice... Koliko je ura?... Kričala sva, klicala!... G. de Chagny ie vpil z vsemi zopet oživljenimi silami: -Kristina!... Kristina!... Jaz pa sem klical Erika!... Spominjal sem ga, da sem mu rešil življenje!... Toda odgovora ni bilo od nikoder! ... Ostala sva sama s svojim obupom... s svojo blaznostjo. Koliko je ura?... »Jutri zvečer ob enajstih! ...<.. Trudila sva se, da bi izmerila, koliko časa sva že tu... Toda bila sva nezmožna za pravilno presojo... Če bi vsaj mogla videti kazalo na uri... Moja ura se je že zdavnaj ustavila... vikontova pa je še šla ... Rekel mi je, da jo je navil zvečer pred odhodom v Opero... Iz tega dejstva sva skušala izvleči kak zaključek, ki bi nama ostavil nado, da še ni napočila usodna minuta...
... Najmanjši šum v kleti, prihajajoč skozi loputnico, ki sem se jo zaman trudil zapreti, naju je navdal z najgroznejšim strahom... Koliko je ura? ... Nobene vžigalice nisva imela pri sebi... In vendar sva moraia vedeti... G. de Chagny je prišel na misel, da zdrobi šipo na svoji uri in da otipa oba kazalca ... Med smrtno tišino je otipaval, preizkušal kazalca s konci prstov... Po razdalji obeh kazalcev je cenil, da utegne biti baš enajst...
Toda enajsta ura, pred katero sva trepetala, je morda že minila, kajneda? ... Nemara je že deset minut čez enajst... in tako bi imela vsaj še dvanajst ur pred seboj. Naenkrat sem kriknil: »Tiho!«
na slovesnosti!.
gori... v plameneči hiši glasbe!... Ali je mogel sanjati o lepšem-pogrebnem sprevodu za svojo smrt?... Legel bo v grob skupaj z najkrasnejšimi ženskimi ramami, okinčanimi z biseri in dragulji... Jutri zvečer ob enajstih!... Zleteli bomo v zrak sredi predstave ... če reče Kristina Daae: ne!... Jutri zvečer ob enajstih!... In kako naj bi Kristina Daae ne rekla: ne? Mar se ne bi raje otnožila s samo smrtjo kakor s tem živim mrličem? Ali pa morda ne ve, da je od njene odklonitve odvisna strelovita usoda mnogoterih pripadnikov človeške pasme? ... Jutri zvečer ob enajstih!...
Plazila sva se skozi temo, bežeč pred smodnikom, in skušala sva zopet najti kamenite stopnice... Zakaj visoko nad glavo... se je loputnica, ki je vodila v zrcalno sobo, zatemnila... In ponavljala sva: Jutri zvečer ob enajstih!...
Končno sem našel stopnišče; naenkrat pa sem obstal na prvi stopnici. Grozna misel mi je nenadno vžgala možgane:
»Koliko je ura?«
Joj! Koliko je ura? Koliko je ura? ... Zakaj jutri zvečer ob enajstih je morda že danes, mord^ takoj!... Kdo bi mi mogel povedati, koliko je ura!... Zdi se mi, da sva že dneve in dneve zaprta v tem peklu ... leta in leta ... od začetka sveta ... Vse to zleti tnorda ta hip v zrak!... Oh!... Šum!... Pokanje!... Ali ste slišali, gospod? ... Tam, tam, v tistem kotu ... mogočni bogovi... kot šklepet mehanizma! ... 'Zc zopet!... Oh, luči, luči!... Morda požene mehanizem vse skupaj v zrak!... Pravim vam: poslušajte pokanje!... Ali ste gluhi?
Z g. de Chagnyjem sva začela kričati kakor blazna .. Strah nama je bil za petami... Zagnala sva se navzgor po stopnicah... Morda je loputnica zaprta!... Morda je zato taka tema v kleti, ker so se
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—,
Majhno posestvo
v Šenčurju pri Kranju n.-v-prodaj. — Pojasnila daje Zupan, Ljubljana, Vidov-danska cesta 22. 17D41
PoiiavHialfio
i.epramočliiva vseh mst A ŠinUoosc d d.
Grosuplje
Slo v ensko pe\sko društvo Moste«
proslavi dne 4. julija t. 1.
25ietnico
i razvitjem prapora na vrtu e*. h:' ne Erbežnlk v Mo-stah. Tem potoni se vabijo ■ i društvu naklonjeni prijatelji k mnogobrojni
i j Prodajalka
I ; uiostojna, se isce za manj-' so špecerijsko trgovino na periferiji Ljubljane. Kavcija ali poroštvo potrebno. — Ponudbe na upravo --Jutra.-pod značko ^Prodajalka 20* 10072
Praktškanta
> p r e j ni e denarni zavod. Zahteva so strokovno pred-i -obrazbo in znanje jezikov. Ponudbe z natančnimi podrli!.i in prepisi spričeval 11 nd značko «Denarni zavod* na upravo cjutra*. 19040
Kontoristinja
vešča popolnoma slovenskega in nemškega jezika, se i-če. Prosto stanovanje. — Ponudbe z navedbo referenc in zahtevka pod .Samostojna* na upravo *Jutra».
19033
(do"ses
Vajenec
kateri ima stanovanje. ■ pri >t,:i-sih. se sprejme v kavami <Jadran*. Maribor.
18964
Vajenec
se sprejme za tapetniško obrt .- takojšnjo plačo pri l-\ Sajovcu. tapetniku. — Po!ian:-ka cesta 15.
17975
Vajenca
,-pejme takoj črkoslikar Lu-i. štrukelj, Ljubljana, Gosposka ulica 4.	19074
Vsak trg. pomočnik
si mora nabaviti knjižico s 150 slikami za aranžiranje izložbenih oken, stane Eamo 10 Din. Pomni,- da le kot dober izložbeni aranžer. si bos lahko pridobil veliko boljšo plačo in stalno službo — vsled tega takoj pišite na upr. «Jutra» pod šifro ♦383».	19019
16letni mladenič
ki jc dovršil 4 razr. realke, išče službe. — Gre tudi kot tekač. Ponudbe pod značko «Prost* na upravo cjut.rn*.
18999
Mirna gospodična
šivilja', išče dela v hiši kot šivilja. Gre tudi za boljšo sobarico. Zna perfektno likati i u servirati. Služila je dosedaj samo v boljših hišah. Marija Komidar, Lož št. 8 pri Rakeku. ' 19034
Stenograiinia
perfektna v slovenščini in nemščini, z večletno prakso, išče inesla. — Naslov: M. Povšič, Maribor, Ciril Metodova ulica 1.	19027
Administr. oficir
v pokoju, išče primerno službo. Zaposlen je bil že več let v večjem podjetja Položi lahko kavcijo v hranilni knjižili. Ponudbe na upravo ■.'Jutra* poil značko «Vest en in marliiv 95=.
18904
Knjigovodja-
bilancist
flovemski. srbuhrvatski in nemški korespondent, raani-pulant lesne stroke, želi pre-meniti mesto. Cenjene ponudbe na upravo sjutra > pod šifro ^Samostojen 70».
18970
Avstro Daimler
1 ij ton. zračna guma. v dobrem stanju, naprodaj v Mariboru. M diska cesta 37.
19069
Pohištvo
Zofo, štiri z rdečim svilenim ripsoiu prevlečene stole in posteljo iz trdega lesa s furniro. proda Jenko, Gradišče 3.1.	19047
Pozor!	Pozor!
Drva najceneje
nabavite pri Ivan Šiška, parketna tovarna in parna žaga,- Ljubljana, Metelkova ulfca 4. — Bukovi odpadki od parket (kratki) 20 Din 100 kir; bukovi odpadki od parket (dolgi) 15 Din 100 kg na skladišču. Dostava na dom pri odjemu vsaj 500 kg po 5 Din za 100 kg. Bukovo čepa niče. suhe, meter dolge 140 Din prost, meter; — bukove cepanice, suhe, kratko žagane, 150 Diu prost, meter: bukove cepanice, suhe. klane, 105 Din prost, meter, strankam v Ljubljani postavljene na dom. Oddaja v celih vagonih cepanice po 22 Diu za 100 kg; oddaja v celili vagonih okroglico po 18 Din 100 l.:': vse franko vagon Ljubljana, glavni kolodvor — Trgovci, uradi, banke itd. preskrbite si drva po teh najnižjih cenah! ■—'Z skladišču se oddajajo drva tudi v manjših množinah!
179S5
Volna in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna. ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karlu P r e 1 o g u. Ljubljana, Gosposka ulica 3 in Stari trg št. 12.	17698
Kože
v s e h vrst divjih živali kupuje D. Zdravič, Ljubljana. Florijanska ulica št. 9.
97
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Černe, juvelir
Ljubljana. \Volfova al.
Časopisni papir
kupuje od privatnikov v vsaki množini tovarna. — Naslov povo uprava <Jutra* 18982
Vila ali hiša
enodružinska, pod. Rožnikom ali na Mir ju. se kupi. Ponudl»e na upravo «Jutra» pod cProsto stanovanje«.
18017
Penzijon-hotel
dobro vpeljan, v znanem letovišču na Gorenjskem, s 30 lepo opremljenimi sobami, Se proda pod ugodnimi pogoji, event. tudi zemljišče. Naslov v upravi «Jutra*.	17893
Če ima kdo naprodaj
smrekov, jelkov gozd (tudi posekan) ali majhno_ posestvo s hišo, četudi oddaljeno od mesta in železnice, naj takoj pošlje naslov na upravo «Jutra>.
17S73
3 parcele
a 600—700 m2, za Bežigra-dom, se zelo ugodno prodajo. Naslov pove uprava «Jutra*.	16901
Gostilna
Kdor želi dobro in dobička-nosno naložiti svoj denar \ lepo jrostilniško posestvo v * bližini Ljubljane, v lepem in prijaznem kraju, "t bližini dveh tovarn, z velikim nedeljskim prometom, znano dobro obiskana stara
Parcela
izmeri ca. 750 m- v mestu se ugodno proda. Naslov r upravi «Jutra».	19033
Prostor
primeren za izvrševanje mirne obrti, so išče. Ponudbe na upr. cjutra* pod ' šifro cProstor 270».	1S002
Trgovski lokal
s stanovanjem in pritikli-nami, v novi hiši za Bežigradom, se odda. Naslov v upravi cjutra*.	17909
Trgovina
z mešanim blagom, dobro idoča, v podeželskem mestu, se odda radi družinskih razmer takoj v najem ali popolnoma proda. Letni promet znaša 280.000 Din, kjer so stalni odjemalci. Potrebni kapital 60—80.000 Din. Ponudbe na upravo « Jutra* pod št. 1612. kjer se dobi tudi naslov. 17900
Gostilno
dobro idočo, v mestu ali na deželi, iščem v najem ali na račun z oktobrom ali novembrom t. 1. Ponudbe Jutra
'., ." . .	pokoli	na upravo «Jutra»
gostilna z lepimi prostor, m	P g	<0 ' b pravit.a,.
velikim vrtom, so resnemu	*	1 17715 kupcu po nizki ceni in pod
ugodnimi pogoji proda. Več se izve pri lastniku, katerega naslov pove upr. «Jutra».	19039
Soba
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda sredini mesta 2 gospodoma Naslov pove uprava «Jutra* 19063
Opremljena soba
z električno razsvetljavo in zajtrkom, s e takoj odda. Naslov pove uprava «Jutra» 19045
Zračna soba
se odda takoj ali s 15. julijem mirni gospodični. — Naslov pove uprava « Jutra 19043
Stanovanje
2 sob in kuhinje, išče mirna stranka. Plača 1000 Din mesečno. Ponudbe na upravo «Jutra* pod značko «Sre«ii-ua mesta*.	19052
Soba
z 1 ali 2 posteljama in zajtrkom, s e takoj odda v Rožni dolini, cesta IV št. 10 — pritličje.	19051
Lokal z 2 sobama
v pritličju ali prvem nadstropju, v bližini glavnega kolodvora, vzamem takoj v najem. Naslov pove upr. cjutra^	17601
Tovarniški objekt
sedaj tovarna vozov, pripravna za vsako obrt, z
ali brez inventarja, napro-	0i: Ir»k'j1
da j. Električni tovarniški OODO dll lOUdl pogon in razsvetljava. Sta- j ob ccsti, iščem v sredini no vanje takoj na razpolago. " mesta za pisarno. Ponudbe Vprašanja: Maribor, Mlinska na upr. «Jutra: ulica 44.	18990 c50.015>.
pod značko 19005
Opremljena soba
s kuhinjo ali s souporabo kuhinje, se išče s 1. avgustom. Ponudbe pod značko cMedicus* na upr. cJutra*.
19017
Soliden gospod
išče sobo s hrano ali brez nje v okolišu Tabora. — Poseben vhod in električna luč. — Ponudbe z navedbo cene na upravo «Jutra* pod
Stanovanje
2 sob, predsobe, kuhinje, z balkonom, na razpolago. Dopis'3 na upravo <Jutra» pod šifro «Predplačilo 12-».
1S968
Soba se odda
gospodu, cjutra*.
Naslov pove upr.
18971
Soba z 2 posteljama
se odda v Rožni ulici št. 27, pritličje.	18973
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje in priti-klin, išče za takoj ali pozneje zakonski par brez otrok, ki je ves dan odsoten. Najemnina 400—500 Din. — Ponudbe na upravo «Jutra* pod šifro cMirna in solidna stranka*.	18993
«Tabor*.
19014
Stanovanje
sobe in kuhinje, išče mala družina. Plača do 600 Din
3 slikarji
akad. naobraženi, sedaj bivajoči na študiju v Italiji, želijo v svrho ženitve poznanja s tremi mladenkami od 18—26 let, s primerno izobrazbo in neomadeževano preteklostjo, katere bi bile pripravljene prinašati solnce sirCtam v deželi oranž citron. Želi se 50.000 Din gotovine. Dopise s slikami na upr. «Jutra» pod šifro -Mate. Roman. Drago*. — Tajnost zajamčena. 1S007
Uradnik
II. kat., varčen in z nekaj premoženja, se želi seznaniti z učiteljico, 20—28 let.
' 614
Morska trava-tvii
A. S:nko?ec d. d.
Grosuplje
vse blehinstrn-mente, t e 1 o v. rogove hitro in precizno popravlja in preglasuje
staro od
__________„_7 neomadeževane
nekaj mesecev naprej. j preteklosti. Le resne dopise Pogoj voda in solnčno. —; na upr. <Jutra» pod šifro Ponudbe na upravo «Jutra- ; «Srečen zakon*. — Stroga pod -sTakoj 03*. 19003 tajnost zajamčena. 18980
Trobente
H
Alfonz Breznik
Ljubljana, Mest-li trg Ste v. 3
(poleg magistr.) Stari inštrumenti se vzame, jo v zameno ali pa kupijo.
154/1
Klavir
(Stutzflugel) ali pianiuo, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na upravo «Jutra pod «Klavir».	18962
Pianino ali klavir
dobro ohranjen,-se kupi. Ponudbe na upravo cJutra > pod «St. 500*.	19006
Lep, črn klavir
dobro ohranjen, se proda. Naslov pove uprava c Jutra > 17953
IzguMjtnv
Zlat medalion
z briljantom in belim email okvirjem, se je izgubil v soboto zvečer na velesejmu do pošte. Pošten najdite!] naj ga proti visoki nagradi odda v upravi «Jutr3».
17919
Pekovski vajenec
s,- takoj sprejme na Dunajski cesti 53.	18004
Kontoristinja ali praktikantinja
zmožna nemške in laške kore.-',."nilence, stenografije in strojepisja, s« sprejme v pi-arno večje trgovine na icii. s hrano, stanova-;1 ;n ,-elo oskrbo v hiši. >"i t' :i takoj. Ponudbe na i oavo <Jutra> pod značko v. 1612..	179S8
Gospodična
se išče k 2 otrokoma (stara 3 in 5 let'. Vajena mora biti otrok. — Naslov pove uprava <Jutra».	17940
Blagajničarka
kuhinjrka (začetnica) sc takoj spi.-ime v hotelsko restavracijo. Naslov na upr. «Juira».	17934
Dravskem intendautskom tlagalištu potrebni su
2 pisara, dnevničara
IMlcktanti raogu 'e prijavili U kanceiarijl Dravskog ietendantskog slagališta 5. i Cv jula od 8 do 12 i o.l 15 iti sati, gde mogu dob'ti radaline informacije 17911
Učenko
•»aro 14—15 let. z dobrimi šolskimi spričevali, sprej-m--, i v rgovino z mešanim V*?'m. Prednost ima tista, M je zmožna tudi nemškega jezika. Hrana in stano-vani.' v hiši. Pismene ponudbe na upravo - Jutra* P" i značko -Močna 77-.
17R77
Potnika
«a Plov.uijo, sprejme takoj »-.'i- :na vina. Fiksna plača, potili prispevek in provizija. II'-ne" ronudbe pod značko «Zm<w:!.»t> n» upravništvo «.!.;• r,	MOTI
Postrežnico
Pi-ado ia pošteno, sprejmem Ink-.i za popoldan. >a'!ov: Poganska cesU 73, prit^e
Kdor išče
tigur. u zaslužc-k, nuj piše "n p-iluži znamko za odgovor' na naslov: F. P i r c, Ljubljana. Levčcva štev. 8.
19024
f i4i m \!rv - motvoz
A. Siakovec d. d.
Grosuplje
Trg. pomočnice!
Sprejme se takoj več izurjenih prodajalk manufakturne stroke. Ponudbe z navedbo referenc in dosedanjega službovanja pod cManufaknira* na upravo «Jutra». 19056
Vajenca
za fotografsko obrt sprejme takoj fotograf Hibšor. Ljubljana, Valvazorjev tnr.
" 18972
Potnika
ki že zastopa eno firmo, iščemo za Slovenijo za prodajo gumijevih izdelkov. — Kavčuk d. z o. z., Stari trg št. 26.	18977
'ssseso • 2G!etno dekle
išče službe k boljši družini izven Ljubljane. Zna nekoliko šivati in kuhati. — Ponudbo na upravo * Jutra* pod" cZanesljiva'
Trgovski potnik
> finim nastopom, ki je izkušen šofer, v popravilu popolnoma izvežban. želi me-sta pri »lobri tvrdki. Naslov v u nravi <Jutra». 19036
Prodajalka
dobra moč. i>-"-e ranita, najraje na deželi. Nastop po dogovoru. Cenjene ponudbe na upr. «Jutra* pod značko »Zanesljiva 18*. 1901S
Natakarica
pridna in po.-tena, želi stalnega mesta takoj ali s 15. julijem 1926. Naslov v upr. Jut ras.	19021
Starejša učiteljica
prevzame popoldne pouk in nadzorstvo otrok. Zmožna 3 jezikov in klavirja. — Ponudbe na upravo <Jutra-pod značko ^Učiteljica 19-.
19020
Kuharica
i š č e s 1 u ž b o pri finančni straži ali orožnikih. — Ponudbe na upravo «Jutra^ pod «1000->.	i775i
Prodajalka
blagajničarka
z daljšo prakso, želi pre-meniti mesto. ' Cenjene ponudbe na upravo «Jutra> pod «Poštena 29*. 19012
Abiturijentka realke
išče primerno službo. — Naslov pove uprava «Jutra * 19029
Kontoristinja
z večletno prakso, želi pre-meniti mesto. Gre tudi izven Ljubljane. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra> pod šifro <.Dobra moč 78».
18978
Mlad trg. pmočnik
išče mesta. — Ponudbe na .upravo *Jutra» pod značko <cManufaktura».	18949
Visokošoleč
instruira čez počitnice. — Ponudbe na upravo «Jutra* pod Šifro ^Inštruktor 906*.
'17906
inštruktor
reali-o 6. ali 7. razreda, stanujoč v Ljubljani, se takoj sprejme čez počitnice 2— ure na teden k dijaku llf. razreda realke, za ponav-ljalni Izpit čez matematiko in fraivoščino. Ponudbe z zahtevo honorarja od ure. je nasloviti na upr. v-Jutra* pod šifr.o ^Inštruktor 16».
19044
Nemščino instruira
za ponavljalne izpite dijak — Nemec. Naslov v upravi «Jutra .	19004
Angleščino poučuje
po Berlitzovi metodi E. Lo-nc-zv Zkv. Čopova ce-ta 19. Adr. Willman.	i9015
mMMSS^M
Proda se:
gramofon s 50 ploščami.
a turiste t-;-l')0 vezanih knjig za kn.ji/.-Na^lov |>ove uprava c Jutra .	1801S
\Vanderer avto
za 25.000 Din. z 2 sedežema in pokritim prostorom za prtljago, jako pripraven za potnike, prodam. Na ogled v garaži Stupica v Ljubljani. Slomškova ulica 17934
Salonska oprema
kompletna. 7. zastori, preprogo in Icstencem, se proda. Naslov v upr. «Jutra».
17981
Umetno cvetje in listje
umetne vence ter šopke, nagrobne vence itd. si lahko ogledate na razstavi v paviljonu E od 18 do 20. — Cvetličarna Podčetrtek, lastnik Rado Pregrad. — Spccijaliteta: Milini venci ia šopki.
Stružnico
za železo )Leitspindeldrch-bank) proda Norton, Šiška., Jernejeva 5.	19063
Žimnico
dobro ohranjeno, prodam. Naslov pove uprava <Jutra> 19023
Pletllni stroj
•e proda. Naslov pove upr. -Jutra >.	18996
Proda se
vsled smrti polkovnika Pu-teanvja v gradu Tivoli, I. nadstropje levo, jedilnica (barok), spalnica (barok in renaisance), jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure in več drugih predmetov. Pogleda in kupi se istotam 17621
Pri «Sohicu» K. 7idmayer
Pogačarjev trg (za vodo).
Perilo, opreme za neveste iu novorojenčke, a 'o t a h i (peče). V.-jh vr^te pletenin lastne tovarne. Na debelo posebne cene.	17040
Tncikel
in 2 dobro ohranjena moška kolesa, proda Jakob Mrzli-kar, Vič 94.	19037
Valilni stroj
skoraj nov. za 600 jajc,-se s t' zoio ugodno- p r o <! a. — Naslov-p4ve uprava v-Jutra^ 19057
Prodam spalnico
novo. hrastovo. : - o ječo tz 2 postelj, 2 omar, 2 nočnih omaric, p-iue in otomar.c. Je rano v a ulica 15. 19050
Kilometrski števec
s hitrostno mero, za motorno kolo, zastaja tipa. skoro nov, se proda. — Jane, Bohoričeva 9.	19008
Šivalni stroj
za volnene izdelke ter
pletllni stroj
št. 7, 24 cm. se prodasta. Istotam sc tud dobi delo.
Naslov pove uprava c Jutra* 19011
Krušno peč
veliko, kmetsko. švicarske oblike, skoraj novo, prodam po zelo nizki. ceni. Ogleda se lahko vsak dan v Zgornji šiški Št. 24.	18995
Otroški voziček
lep, popolnoma opremljen, ceno naprodaj. — Naslov v upravi «Jutra*.	18979
D., GROSUPLJE
„1" 614
kupite take krasne polčevlje iz najfinejšega ševro ali boks-usnja samo za
m
samo ff t 3 pri »I
Psrešerssova u!. 9. na dvorišču.
Zajamčeno lastni tovarniški izdelek
a \3S3yui trg.
Pefcsžsicas IruMfasa (Soitzef)
¥elezalo§a pohištva. Specusiitefa:
Hmbgiarmture. Lasiso tapetništvo in zalaga vseh tapetniških predmetov, Crin d'Afric (morska trava).
telesa srn: Pm\m i 50-56.
laasža^a i? lo!lae|Sx 5013 a
0S0a020S030i0a0B0S0
Sprspie s© 5251 L
Iflhfjh iih?"
za omelavanje notranjih prostorov in fasad pri gradbi Mastne klavnice.
OEOBOSOSOaOBOSOiOlO
trgovci s športnimi potrebščinami! Paviljon „H«< 327
Krasi:-S^ovenila
Lastni proizvod vsakovrstnih naramnic in nahrbtnikov
Zaloga modnega, kratkega, nonmberSkega
in galanterijskega blaga Na debelo!	Na debelo!
Galanterijska trg.
se išče na prometnem mestu
Odkupi se zaloga ia inventar. Vzame se tudi prazen lokiil. Ponudbe pod značko «Lokal in stanovanje* na upravo cJutra*.	189SG
Prazno sobo
erent. s souporabo kuhinje, išče mlad zakonski par. — Ponudbe na upravo <-Jutra-pod »Tabor—Kolodvor*.
18013
Lepa soba
se odda v bližini vlade. Naslov pove uprava, cjutra--18*106
Soba
s posebnim vhodom, prvovrstno opremljena, se odda boljšemu, stalnemu gospodu s 15. julijem. Naslov pove uprava «Jutra*. 17983
Prazna soba
s posebnim vhodom, se odda. Kje, pove upr. c Jutra • 17991
Lepo nagrado
dobi kdor preskrbi mirni stranki takoj stanovanje 1 do 0 sob s kuhinjo. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod cTakoj 500>. 19067
^nonrnrTrtfTcranririrTn
Do 500 Din mesečno
plačam za stanovanje 1—3 sob s kuhinjo. — Ponudbe na upr. «Jutra» pod značko «Takoj mirna strankam.
190GG
Prazna soba
prostorna in jako lepa. s posebnim vhodom, se takoj odda v Slomškovi ulici 6, I. nadstropje.	19049
Gospod carinik
kateri jo iskal v nedeljo, 26. junija sobo na Taboru 5, dobi isto v II. nadstropju.
19040
Opremljena soba
s separatnim vhodom in električno razsvetljavo, se išče v sredini mesta s h r a-n o. Dopise na upr. «Jutra * pod «Takoj 2Q»#" 19032
Soba
se odda 2 jrošfadoma. — Istotam se sprejme poštena gospodična
kot sostanovalka
Naslov pove uprava «Jutra> 19025
3 dijakom
srednje tehnične šole, se odda soba za prihodnje Šolsko leto. Naslov pove upr. «Jutra».	1902G
Soba z vso oskrbo
se odda blizu kavarne «Ev-ropa>. Naslov v upr. «Jutra» 19002
Stanovanje
s kuhinjo ali souporalK), išee zakonski par. Ponudbe na upr. «Jutra> pod fiifro «Mirna».	19001
Stanovanje
2—3 sob in pritiklin. iščem za takoj. Ponudbe na- upr. c Jutra* pod «Štev. 19000».
19000
Sostanovalec
se i.šče proti mesečni najemnini 170 Din. Električna luč. Naslov v upr. «Jutra».
1S976
Kot sostanovalec
e t-prejme gospod. Naslov • upravi «Jutra*. 18975
Gospodična
črnolaska, želi dopisovati z boljšim gospodom. Prednost imajo drž. uradniki. Dopise na upr. «Jutra» pod Šifro «Nav'ihana Primorka 19>.
18989
Korespondence
želita 2 mlada, inteligentna, dobro situirana gospoda z dvema enakima gospodičnama v starosti od 17—22 let. Prednost imajo Savinjčanke Dopise na. upravo «Jutra» pod šifro cSaša — Veljko*.
18987
3500 Din psojila
iščem proti obrestim in mesečnem povračilu po 1000 Din. — Ponudbe ha upravo «• Jutra * pod značko cšt. 12» 19073
Posojilo
Prosim danes ob dolotonom času.	19033
Družabnik (ca)
-e sprejme s sodelovanjem k dobremu, novemu trgovskemu podjetju. Kapital od 10— io.OM bin. Pismene ponudbe na upravo «Jutra* pod šifro cDobro podjetje*.
19016
Posojilo
15—20.000 Din proti visokim obrestim, išče trgovec na deželi za razširjenje trgovine, za dobo enega leta. Ponudbe na upravo «Jutra* pod cSigurna varnost 91*.
18991
r
i
mimo min
BM.Ui-Sa.OK
ved"VS5 <§0<§0s8(?5iifi)a
je pravkar izšla. Dobi se pri
J)®So ElbdlfOdg umu&mt
Mestni trg št. 17.	5231 a
< Laibacher Stats Anleihe Los»
na ime Fischer, se je izgubil. Pošten najditelj naj ga proti nagradi vrne v briv-nici Aleksander Gjud, Kongresni trg 6. * 13038
Zlata zapestna ura
se. je izgubila od tvrdke BonaČ po Dunajski cesti, za Bežigradom, do 4, mestne hiše, dne 2. julija 192G med 12.—%1. uro. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi <Jutra>.
19034
Zlat rojstni križek
na platinovi verižici, se j« izgubil v nedeljo popoldne na velesejmu. Pošten najdi-: telj' naj ga odda na naslov: Štefanija V u k, Ljubljana, Za Bežigradom, I.- mestna hiša.	18974
Gospodična
namerava preživeti svoj dopust v kakem primorskem letovišču. Vsled pomanjkanja družbe se želi pridružiti mladi, izobraženi in simpatični gospodični, ki ima iste načrte. Ponudbe pod «Oddih» na upravo c Jutra* 17920
Abonenti
se sprejmejo na dobro opoldansko in večerno hrano v Tavčarjevi ulici št. 4,II, desno.	17546
Opravo spalne sobe
prodam. Istotam se oddasta
2 sobi
ena opremljena in druga prazna. Naslov pove uprava «Jutra*.	19007
Abonenti
se sprejemajo na dobro hrano v gostilni pri <Sodeku--.
1S003
Abonenti
se sprejmejo na dobro domačo hrano po nizki ceni. Naslov pove uprava c Jutra • 18997
Zamenjam
dobro ohranjeno kolo za fotoaparat 9 X 12, z
zraven spadajočimi deli. — Naslov pove uprava c Jutra* 18981
„1" 614
Brsfa-oprti CGsrte)
A Šinkovec d. d
Grosuplje
znaša že sedaj povprečno 50 % Stavljen je predlog, da se še poviša. To bo povzročilo povišanje cen obutvi. Podjetja, ki čakajo na to povišanje carine, bodo brez truda zaslužila vsled svojih zalog. Ne pripadamo podjetjem, katera izkoriščajo ljudsko bedo. Njim ne gre za blagostanje svojih odjemalcev. Da omogočimo vsakomur nakup dobre obutve, prodajamo od danes poletno zalogo po znižanih cenah.
odjemalec — naš gospodar!
* kolodvorski restavracij
prvovrstnega salonskega orkestra priredim ■ v soboto, nedeljo in ponedeljek,
524S a Se priporočam Jos. Ma'"dič,
DiHJliOMitem velesejno
se priporočajo naslednje tvrdke:
Stavbno mizarstvo
PETER BIZJAK
Ljubljana, Spodnja Šiška 136
4917
Pile (tnrpije) ln rašpe
Ivan Figar
Min velesejma (ob gostilni ,|o?i svet").
IVAN JAX I SIN
tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih in pletllnih strojev ter koles
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2
FOTO-ATEUE
ANT. URŠIČ «
(V HIS1 TRGOVSKE BANKE) VHOD IZ FRANČIŠKANSKE UL. 10/11.
4926
Cene:
ablfana, itar! trg, pola§ lalazs&ika
Crepe de Chine . Svilnata podlaga Volneni Kreppe Etamin razni , .
Din Din Din Din
Cene:
. Din 9-—, 12-—, 18—	Cifiri za bluze . .
. Din 12—, 15—, 17 —	Fruiire za obleke
. Din 16—, 17—, 18—	Pavolnina . . . .
Din 32-—, 42—, 48-— i Beli rips.....
Ob sredah in sobotah : prodaja ostankov.
Cene:
75 —, 95'— 75'—, 95--60-, 80-— 26-—, 30-—
Delene ......
Kamrik .....
B!au druck ....
Klot različnih barv
5181 a
Din 25 —, 30 — Din 35—, 45 — Din 28—, 32 — Din 22-—, 26 —
juuonoonoaononor
o
□
o □
L. K. Sieiner & Co.
splošno tesarstvo Ljubljana, Jeranova ulica 13.
Prevzemajo se vsa v to stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih po najnižjih cenah.	156
<xricpaanrr)nrTrrT^^
Luka Vilhar
URAR 5036 a
se je presolil iz Kopitarjeve ulice na
Ko obiščeš Ijubij. velesejem si oglej najprvo
.V
tvrdke STANKO FLORJANČIČ, trgovina z železnino v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 35
bogato in veliko zaiogo vsega železninskega blaga kot razne vrsti posode za kuhinjo, aluminijastih športnih posod in predmetov, strojev, orodja za obrtnike i. t. d., i. t. d. POSTREŽBA SOLIDNA! 5000a CENE ZELO N1ZKF!
Najpopolnejši
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljane tes za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pn tvrdki
LucL Baraga, uubliana.
Selenburgova ulica 6 I.
>e»!aten ooiik 15-ietna asranciio
i elefon št. 6S' 2S
Hektografitni, kopi, lacunski in povoščeni zvitki (roie) SfHJg;
in računske stroje. Barve, matrice in spec. papir za razmnoževanje Barvni trakovi Pico in Braco ter ogljeni papir L. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6.
Telefon 8t. 380.	11 ->7 a	Telefon St «0.
Ljubljanski velesejem paviljon ?fF
t*
iANOMAG'
29
33
a
a
moderno podjetje za lino in elegantno
pohištvo
Specijaliteta: Lepe jedilnice In spalnice v okusnih formah, najso-lidnejšl izdelavi in nizkih cenah, — Razstavljeno:
E it. 19-21
S
ML
shhhshhhhhhheke
dvosedežniki.
Nas preljubi, srčnodobri soprog in oče, gospod
kr, geomeier in poručnik v rez«
je danes, dne 2. julija 1926 umrl po dolgotrajnem trpljenju, previden s sv. zakramenti.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 3. t. si. cb 5. nri popol dne iz Stare peti št. 2 na pokopališče k Sv- Križu. .
V Ljubljani, dne 2. julija 1926.
Minka Pehani ro\ Jugovic, učiteljica, soproga, Janezek, sinček.
5246
Najcenejši avti v ceni in obratu. Vzdrževalni stroški so manjši kakor za srednje motorno kolo. — Motor uporaben mnogo daij kakor pri dosedanjih malomotorih. — Svojevrstna konstrukcija, različna od sedanjih. Se ne pokvari in je brez vsake nevarnosti.
To dokazujejo vnovič južno nemške turne vožnje nad 3500 km koncem junija 1926. V petih dneh pri 24 urni vožnji čez Taunus nad 1200 km.
Omenjeno težko preskušnjo vseh nemških športnih prireditev je prestal samo naš dvosedežnik v konkurenci s šestimi do 750 ccm in sicer
brez kazenskih točk.
hali „HANOMAG"
s 500 ccm cilinderske vsebine, izdelek d. d. za gradnjo strojev v Hannovru, ustanovljena 1835. — Nadaljnih pet konkurentov izključenih.	5247
Nadalje imamo razstavljene sloveče
štirisedežnike „TATRA" vozove in BENZ težkoturne vozove, kolonijalne tipa
ki so najuporabljivejši šest in sedemsedežniki tudi za najslabše
ceste.
Benzov normalni šesterosedežnik s trostopnim razpli-njevalnikom, motorno zračno sesalko, šestero obročev
Din 165.000 franko zacarinjeno.
Tudi TATRA dobavilni in tovorni vozovi do 1000 kg, Benzovi in Mercedesovi tovorni in porabnostni do 6000 kg. — Glede nosilnosti prednjačijo vsem porabnostnim vozilom.
Gen. zastopstvo za SHS. KRISTJAN KUSSER,
ZAGREB,
Vrhovževa ulica 7, Tel. 9-75
BEOGRAD, Cara Uroša 6 a, Tel. 28—14.
Zastopstvo za Slovenijo:
A. STOINSCHEGG, Rog. Slatina.
parketne deščice hrastove in bukove Jrstje za strope ;fja?aiboljšaga '
jjakllla (leseno pletivo^ za strope in stene
Strešno lepenko in lesni cement
dobavlja takoj in v vsaki množin- najcenejt
Tel. inter 513
Ljubljana
Jos- R. Puh
Tel. mte
513
Gradaška ulica 22.
c9ričar $ cMe/ač
samo:
Šelenburgova ulica ši. 3.
haisolidnejša tet znano najcenejša moška in damska konfekcija.
mi
Šclipiilj!!
Brzi stroj za led CHERYMAN-ice Vacunon je najmanjša hlad. na pr.pia.a na sveta in izdeluje v par m nutah brez vsakega mehanizma poceni surovi lea,
kakor tudi vsake vrste jtdilni led.
i oceni, priprosto, frapantno hiter učinek V vsakem gospodinjstvu neobhodno potreben. — Iščemo zastopnike v vs--h mestih. Največje prodajne možnosti. — Aparat v obratu si lahko ogledate na Ljubljanskem velesejmu puviljon G štev. č-97 5234 a
jUreiujg.ftatic Pyc, Izdaja ?a Konzorcij «Jutxa» Adoli Ribnikar, Za Naroda tiskamo dd. kot tiskunatia Pran Jezeršek, Za jajjMjtai del jc odgoterja Alojzij Novak. Vsi X Ljubljani