KUPUJTE VOJNE BONDE! HB'ICTORY Najstarejši |ra/BUY* slovenski dnevnik v Ohio •^WAR wa|^nds ★ »IRsiamps- Oglasi v iem listu so uspesni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE an VOJNE BONDE! The Oldest FWICTORY Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium 1 ■ xxvin.—LETO xxvni. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 20, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 143 V Španiji so zaprta vrata v svetovno organizacijo JlNANJEZLE-lOM DOSPEL t PACIFIK bil prvi polet Pariškega predsednika j'2ed. državah E^'^'PIA, Wash., 19. junija, ednik Truman je danes i dospel v to mesto, ki ^ fevno mesto države Wash-."na severozapadni obali ter s tem ustvaril pre-?. Bil je namreč prvi po-ga je napravil katerikoli ' Zed. držav nad se- ^eriškim kontinentom te- J^°jega predsedništva. ^^dnik Truman je odletel ^hingtona in je bil v zra-, ur in 18 minut. Njegovo , j® pristalo na vojaškem P'ovišču McChord, kjer sta ^^ejela gov. Wallgreen in žena. Od tam se je od-^ iiaravnost v govemersko ico. Gdnik je smeje povedal ( Farjem, da je užival nepre-. polet z vzhoda in da je ^ opazil močan veter, ki je zapada, vsled česar je L '®talo skoro eno uro za- t. predsednik Roosevelt ^ letalo rabil na svojem preko Atlantskega ocea-' je udeležil konference toda ni nikoli potoval z Ra svojih potovanjih državah, potem ko je ^ Belo hišo. ^dnik Truman se bo po ^ državi Washington po-'6 ^ San Francisco,- kjer bo iS na zaključni seji kon-'l Združenih narodov. ^jnik ruskih y Berlinu bil v NESREČI 18_ junija—Berlin-ki ga kontrolirajo so-jj f oblasti, je danes poročal, ■jjj^ il včeraj v nesreči z mo-^ i ^ kolesom ubit gen. Niko-poveljnik ruske iK v nemški prestolnici J,.® smrti gen. Berzarina, strokovnjak za vojaške Daljnem vzhodu, je ^^'^ftiaršal Gregorij Žukov. ^je nedavno izrazil že-Povratek na Daljni vzhod. ^{^^TNICA ZAKONA Soboto sta poznana Mr, '*1 Mrs. Elizabeth Babič, ^ll(f farmo na Hub Slovesno svarilo generala Eisenhowerja proti novi vojni Zasiguranje miru in delo za ljudi s+a poglavitna problema povojne dobe, je izjavil general po slavnostnem sprejemu v New Yorku NEW YORK, 19. junija — Gen. Dwight Eisenhower je bil danes gost mesta New Yorka, kjer ga je pozdravila silna masa ljudstva, broječa štiri milijone oseb. Zvečer je imel vrhovni poveljnik zavezniških armad v Evropi na banketu govor, v katerem je izrekel slovesno svarilo, da se narodi sveta ne morejo izogniti popolnemu razsulu, ako 3i prišlo do nove svetovne vojne ter poudaril, da poglavitna povojna problema, pred katerima se nahaja organizirana družba, sta za jamčenje miru in delo za ljudi. "Mir je brezpogojna potreba* Madison, O., obhajala njiju srečnega in za-Ih zakonskega življe \ in znanci iz Madi- ^nSve in okolice so jima v dogodek pripravili lepo Zabava je bila pri- mikolajczyk ni bil zapleten v zaroto MOSKVA, 19. junija. — Politični rekord Stanislawa Mikolajczyka je bil danes očiščen, v kolikbr se tiče Rusije, ko je edep izmed 16 obtoženih Poljakov pričal, da se bivšega premierja za-mejne poljske vlade ni imelo informirati o aktivnosti podtalnega gibanja, ker je obstojala možnost, da se doseže sporazum z lublinsko vlado in se vrne na Poljsko kot premier. Iz tega se sklepa, da Rusija ne bo delab nobenih ovir, ako bi Mikolajczyk postal novi poljski premier. Kaj pišejo nemški časopisi v Ameriki za svet", je rekel Eisenhower. "Narodi sveta ne morejo prenesti nove svetovne vojne katastrofe. Mi moramo nastopiti z isto odločnostjo za rešitev problemov miru, s kakršno se je Amerika v letih 1941 in 1942 lotila problemov vojne, ko bi niti največji optimist ne bil mogel verjeti, da bo ameriška vojska enajst mesecev po izkrcanju v Normandiji stala zmagovita ob Elbi." Rešitev ekonomskih problemov potrebna Gen. Eisenhower je poudaril, da ako se hoče napraviti mir trajen in varen, moramo gledati, da bodo ljudje imeli delo. Rekel je: "Narod, ki živi v blagostanju, ne bo želel vojne, toda lačen narod bo v brezupnosti skušal najti izhod v vojni." Potem je general opozoril množico 1,500 odličnjakov, ki je bila navzoča na banketu, da se Amerika ne more nikdar več izolirati od ostalega sveta. Izolacija od sveta ni danes več mogoča Opozoril je, da je za polet iz Frankfurta v Nemčiji, kjer se nahaja njegov glavni stan, pa dp New Yorka, natančno 16 ur, potem pa je dostavil: "To pomeni, da nismo nič več kot toliko oddaljeni od neprilik v Evropi, ako se neprilike v Evropi pojavijo," Potem je nadaljeval: "V našem lastnem interesu je, da gledamo, da smo vedno močni. Da ponovim opazko, katero sem napravil danes popoldne: brezmočnost ne more z ničemer sodelovati. Samo tisti, ki je močan, lahko deluje. Mi moramo biti močni, toda obenem moramo biti tudi vzdržni. Pripravljeni moramo biti braniti naše pravice, toda biti moramo obenem obzirni in priznavati pravice drugih." Razjarjen mož razsekdl pohištvo ločene žene in zažgai njeno obleko m domača. K čestit- domaČih in prijate-iL ^^idružujemo tudi mi, in .^^3, kličemo: "Še na V« zdraVja in zadovolj- ZBOROV 7:3o uri se vrši pev- skupnih pevskih zbo-/l^top na Slovenskemu S6 vrši 8. julija na vr-^'^skega društvenega do-^Gcher Ave. Vaja se vrši čilskem delavskem domu Rd. Zakonca Ross in Rose Amato, ki sta se poročila pred šestimi leti in imata pet let starega sinčka, sta prošlega januarja šla narazen, nakar je žena vložila tožbo za razporoko. Od tistega časa naprej se je vršila med njima ostra bitka glede premoženja. Žena, ki trdi, da je bila hiša njena, ko se je poročila, je bila pripravljena možu izplačati $800, ako se odpove vsem pravicam do njene lastnine, medtem ko je mož zahteval tisoč dolarjev. Nevihta s sekiro Včeraj je šel Amato k ženinemu odvetniku, ki mu je menda povedal, da bo moral čakati do jeseni, predno bo dobil kaj denarja. To je 30-letnega moža strahovito razkačilo. Iz mesta je šel naravnost k nekemu sosedu, od katerega si je izposodil sekiro, tako oborožen pa jo je mahnil na dom svoje žene na 3700 E. 154 St., katere takrat ni bilo doma, in šel na delo. In svoj posel je izvršil temeljito. Razsekal je vse pohištvo, razklal vrata, razbil okna in prizanesel ni niti stenam. Ko je končal s hišo, je izgledalo notri kot da je dom obiskal tornado. Zažgai ženino obleko * Ampak to še ni bilo dovolj razjarjenemu Italijanu. Zapodil je sekiro v kuhinjsko peč, potem je pograbil ženine obleke in suknje, jih nesel na dvorišče, oblil z gasolinom in zažgai. Sosedje so sicer poklicali požarno brambo, ampak predno so ognjegasci dospeli na pozorišče, je obleka že vsa zgorela. Mož je sam poklical reporter-je, da pridejo pogledat razdejanje, ampak predno je dospela policija, katero je poklicala žena, ki je med tem prišla domov, jo je mož že odkuril. Policija je ženi svetovala, da naj gre k policijskemu prosekutorju, ki bo odločil, ake je moža mogoče aretirati, ker če kdo uniči svoj dom, je to očividno njegova stvar. Mu je žal, ker ni napravil še več škode Oče žene je snoči rekel, da je dal hišo dvojici, ko sta se poročila, ki pa je bila zapisana v njenem imenu. Ampak Amato trdi, da je hišo popravil in kupil pohištvo, in da je v dom vtaknil vsega skupaj do $4,000 Snoči je rekel, da mu je žal, ker ni razsekal tudi preprog v hiši, za katere je plačal $600, in da od sedaj ne bo sprejel manj kot $2000, ako žena hoče, da ne MILWAUKEE, 15. junija.— (O.N.A.)—V Milwaukee ju izhaja eden od sedmero nemških dnevnikov v Zedinjenih državah, pod imenom "Milwaukee Deutsche Zeitung." Ta list je po razsulu Nemčije čisto nedolžno predložil, naj postane nemški Reich 49. ameriška država. Zdaj piše "Milwaukee Deutsche Zeitung," da bi ae smelo biti dovo-jeno kazati ameriški publiki filme iz nemških taborišč trpinčenja in smrti, ako se obenem ne )okaže tudi porušenih nemških mest in ljudi, katere so pokopale razvaline, žene, moške in otroke. Dne 25. aprila je ta nemški ist—teden dni potem, ko je bil sam general Eisenhower in mnogo drugih ameriških poveljnikov obiskal taborišče v Bachen-waldu — preizkusil potrpežljivost papirja in zapisal naslednje: "Ni nam znano, koliko teh poročil je osnovanih na dejstvih, in koliko na zgodbah iz druge, tretje in četrte roke . . . Povsod v vseh časih in dobah so se dogajala mučenja človeških bitij," je modroval "Milwaukee Deutsche Zeitung." Amerikanci zapuste nemško ozemlje določeno za Ruse WASHINGTON, 15. junija— Državni podtajnik Joseph C. Grew je včeraj izjavil, da se bodo ameriške čete v teku prihodnjih šestih dni umaknile iz nemških ozemelj, ki so bila določena, da jih okupirajo Rusi. Umik bo dovršen do prihodnjega četrtka, je izjavil Grew, nato pa je dostavil, da med veliko trojico in Francijo še ni prišlo do sporazuma glede meja štirih okupacijskih zon v Nemčiji. Umik ameriških čet iz nemških ozemelj, ki so bila določena Rusiji, bo po sodbi opazovalcev vsaj delno omilil kontroverzo med zavezniki glede izvajanja kontrolnega aparata štirih sil. Iz Grew-ove izjave se sklepa, da so meje okupacijskih zon v kolikor se tiče Rusije, Amerike in Anglije sedaj definitivno rešene. Mehika in Francija vodili napad na režim gen. Franca sklep bil soglasno sprejet s AN FRANCISCO, 19. junija — Posebna komisija na konferenci Združenih narodov je danes soglasno sklenila, da se fašističnemu režimu generala Franca v Španiji in vsem drugim vladam, ki so prišle na krmilo s pomočjo Hitlerja in Mussolini j a, za vselej zabrani vstop v novo madžari objavili seznam vojnih zločincev ŽENEVA, Švica. — (O.N.A.) —Madžarska provizorična vlada je objavila svoj prvi seznam vojnih zločinov, ki obsega 105 imen. V prvi skupini se nahajajo med drugimi tudi dr. Ladislav Bardessy, ki je podpisal vojno napoved Rusiji, Britaniji in Zedinjenim državam. Kari Bartha, Michael Teleky in .general Szembathelyi, načelnik generalnega stana madžarske armade. V drugi skupini se nahajajo Bela Imredi in Sztojay in drugi. Bivši britski kralj Clevelandu Včeraj je bil v Clevelandu bivši britski kralj vojvoda Wind-sordski, ki je baje prišel sem, da študira ameriške železnice. V mesto je dospel s privatnim pullmanom predsednika Ohio-Baltimore železnice in se udeležil seje direktorija. Reporterjem je rekel, da za bodočnost nima nobenih načrtov, ampak v javnosti se ni nikjer pokazal. Tekom dneva je igral golf s skupino magnatov, med katerimi je bil tudi bivši republikanski go-verner John W. Bricker. Njegova žena, bivša Mrs. Simpson, radi katere se je moral odpovedati prestolu, ni prišla v Cleveland, temveč je ostala v New Yorku. bo vodil boja proti njeni tožbi za razporoko. Mrs. Amato pravi, da je uničena vsa njena obleka, razen kar je imela včeraj na sebi. Ona je zaposlena v pisarni ar-madnega ordonančnega distrik-ta. Mož je stražnik v tovarni Thompson Aircraft Co. ter od časa, kar sta zakonca šla narazen, stanuje na 3446 E. 125 St svetovno organizacijo. Napad proti generalu Francu sta vodili Mehika in Francija, ki sta v plemenskem oziru bližnji sorodnici Španije. Pozorišče glasovanja, s katerim se je zaloputnilo vrata v obraz fašističnemu režimu v Španiji, je bilo briljantno razsvetljeno operno gledališče, in glavno vlogo v proti-španski akciji sta igrala bivši mehikan-ski poslanik v Moskvi Luis Quintanilla in bivši francoski ministrski predsednik Joseph Paul-Boncour. Zedinjene države izrazile soglašanje z Mehiko Predno je bila seja zaključena, so Zedinjene države potom svoje delegacije naznanile, do so ''v popolnem soglasju" s stališčem, katerega je zavzela Metlika. Quintilla, slok mož, ki je nosil ob tej priliki diplomatsko uniformo, je tekom razprave obširno citiral iz ja^i'nih izjav in poslanic, katere so bile v preteklosti izmenjane med Hitlerjem, Mussolini jem in Francom ter s tem podprl svoj argument, da med nacijskim firerjem, fašistič- *- Naši fantje-vojaki Dne 19. maja je bil povišan v tehničnega sarženta Fred F. Ze-e, sin Mrs. Anne Žele iz Arbor Ave., Euclid, O. Obenem je bil odlikovan z bronasto zvezdo in pismeno pohvalo za izvanredno in vestno delo v prenašanju, oskrbi in postrežbi ranjencev zlasti, ko so zavzeli Francijo lanskega decembra. Mrs. Žele upa, da ga kmalu vidi, ker ima približno 95 pointov. # # # Zadnjo soboto je bil častno odpuščen od vojaške službe Pvt Joseph Zupančič, sin Mrs. Rose Zupančič, 6805 Edna Ave. Pri vojakih, se je nahajal 19 mesecev. Preko morja je bil devet mesecev in ranjen je bil v Franciji, vsled česar je moral nad 11 mesecev prebiti v raznih vojaških bolnišnicah. Sedaj se nahaja s svojo soprogo Josephine, rojeno Blatnik, na 1158 E. 74 St. Mrs. Zupančič ima še dva druga sinova v službi Strica Sama. Pfc. Stanley se nahaja v Nevadi, in Fireman 2/c Andrew se pa nahaja pri mornarici. nim ducejem in falangističnim diktatorjem Španije ni bilo nikoli nobene razlike. "Ker je to vojna, katere namen je, izbrisati zadnjo sled osišča," je rekel Quintilla, "ni nič neumestnega, ako se zahteva, da se ne dovoli vstopa v zvezo Združenih narodov nobeni vladi, ki je bilai postavljena na krmilo z vojaško silo osišča." Francovo zagotovilo Hitlerju izzvalo krohot Vsa zbornica se je na glas za-krohotala, ko je mehikanski delegat citiral zagotovilo, katero je svoj čas Franco podal Hitlerju, namreč, da bo Španija poslala "milijon mož za obrambo Berlina, ako bi nacijska Nemčija kdaj potrebovala pomoč." Paul-Boncour je v svojem govoru zavzemal stališče, da bi morali s Španijo postopati na isti način kot z Italijo, oziroma, da se ji mora dati prilika, da bo sama obračunala s fašizmom. Ko je Quintilla zapustil govorniški oder, je delegacija iz Čile planila proti njemu in ga objemala, medtem ko je vodja luksemburške delegacije stopil k njenu in mu stisnil roko. Pismo iz Francije Vehovec bo kandidiral Bivši councilman Anton Vehovec, ki je bil pred dvema letoma poražen, je naznanil, da bo letos iznova kandidiral za mestnega odbornika v 32. vardi. Družina Mr. in Mrs. Frank Bals, 15401 Lucknow Ave., ki so zvesti naročniki našega lista nad 20 let, so prejeli pred par dnevi zelo zanimivo pismo iz Francije. Pismo je pisal prijatelj Balsove družine, Mr. Joseph Žerjav, doma iz brežiške okolice. Mr. Žerjav je bil v zadnji svetovni vojni v ameriški armadi, in se je bil udeležil bojev v Franciji. Po vojni se je podal v staro domovino, kjer se je oženil in tam ostal. Pismo Mr. Žerjava se glasi: "Chateauneuf, 1/4-45. "Dragi Frank! "Najprej, ko Ti kaj nadalje pišem, Te prav lepo pozdravim in celo Tvojo družino. Ne vem, če Te bo tole pismo dobilo ali ne, mogoče si se že kam drugam pristavil. Zdaj Ti pa hočem malo opisati naš doživljaj: "Vem, da ste že slišali tudi v Ameriki, kaj se je zgodilo z nami Slovenci, v našem preljubem domačem kraju in to posebno v brežiškem in krškem okraju. Morali smo iti in pustiti našo zemljo, naše hiše, vozove, živino, svinje in prav vse orodje. Vzeli smo s seboj le, kar smo si djali v kufre in bisage. In na naše domove so prišli pa Kočevarji in Besarabci iz Romunske, ruske granice. Nas so pa razpodili po celi Nemčiji, in sicer smo šli vsi z celimi družinami, prav malo jih je ostalo doma. V naši vasi so ostale samo štiri družine. Po enih vaseh so pa vse pobrali, tudi ena družina ni ostala. "Jaz sem delal na železnici, v provinciji Loraine, kjer je bila najprej Francoska, dokler ni prišla fronta. Srečo sem imel, da sem ostal živ in družina, žena in štirje otroci. Potem so nas odpeljali Amerikanci nazaj v zaledje in čakamo konca, da nas bodo poslali nazaj domov. "Veš, Frank, srečni ste, ko ste v Ameriki in na varnem. Tukaj smo velikokrat morali bežati v kleti, bunkerje ali kam drugam na bolj varni kraj, in sicer pred bombami ali pred granatami. Veliko strahu smo prebili, a sedaj smo bolj v varnem kraju; zdaj vsaj brez skrbi spimo. Sedaj se nahajamo v sredini Francije, blizu mesta Burges, v mestu Chateauneuf. Dal Ti bom naslov, ali pisati ni treba, ker mi se večkrat preselimo, sedaj smo se morali že štirikrat preseliti. "Tukaj nas je okoli 300 do 400 Slovencev. Smo bili prepeljani iz Nemčije. "Veš, Frank pozdravi vse domače po Clevelandu, če vidiš kaj Lorberja ali Mežnarča, če so še živi. Ko pridemo donlov. Ti bom že kaj več pisal. "Zdaj pa Vas vse skupaj lepo pozdravim, Tebe, ženo in otroke. Z bogom! "Joseph Žerjav, Camp des Deportes, Chateauneuf sur Cher, France." Kupujte vojne bonde in vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! STRAN a. ENAKOPRAVNOST 20. junija, 1^5jug;. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THK /IMSRICAIf JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO. 6331 ST. CLAIR AVENIJE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po poitl Izven mesta): For One Year — (Za celo teto)---W.50 Por Half Year — (Za pol leta)___3.50 Por 3 Months — (Za • mesece)____2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, E^anadl in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ___ For Half Year — (Za pol leta)_ , . For 9 Months — (Za S meeec«) _ -«7.60 _ 4.00 - I For Europe, South America and Other Foreign Oountriet: (Za Evropo, Juino Ameriko in drug« Inozemske držav#): For One Year — (Za celo leto)--48.00 For Half Year — (Za pol leta)--------------------4.60 entered m Second Olasf Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. MIRKO G. KUHEL: KOMENTAR O SODOBNIH DOGODKIH Zadnji teden smo poslali našim odbornikom, podružnicam in listom zelo važen govor, ki ga je 26. maja podal v Ljubljani maršal Tito. Čilati bi ga morali vsi, ki se zanimate za dogodke v stari domovini in o problemu slovenske Koroške, Trsta in Primerja. Slovenska vojska je se umaknila iz Celovca in drugih delov Korotana vsled tehničnih razlogov, ker se je v teh krajih nemška vojska podala anglo-ameriškim silam. Da se po odhodu slovenskih čet že dela krivica slovenskemu ljudstvu, so številni dokazi. Med člani zavezniške vojaške policije so baje tudi bivši avstrijski in ustaški fašisti, oblečeni v svoje stare uniforme z britsko zastavico na rokavu. Tito jih imenuje gestapovce v drugačni uniformi. V Londonu deluje organizacija demokratičnih Avstrijcev po imenu "Austria Youth," kateri načeljuje Fritz Walter. Ta organizacija je izdala v nemškem jeziku brošuro "Unser Nachbar— Jugoslawien" (Naši sosedje—Jugoslovani). Predgovor je napisal novi slcyrenski minister Tone Fajfer, Vključuje pregled jugoslovanske zgodovine—Slovencev, Hrvatov in Srbov—njihovo borbo proti tujim gospodarjem ter o razvoju in velikih doprinosih osvobodilnega gibanja. Objavljene so tudi nekatere jugoslovanske narodne pesmi, prevodi dveh pesmi Tončka Kajuha, Ivan Canjcar-jev govor v Ljubljani leta 1913, radi katerega so ga avstrijske oblasti zaprle, črtice izpod peresa hrvatskega pesnika in pisatelja Vladimira Nazora, prevod dokumenta o ustanovitvi avstrijskih bataljanov kot edinic slovenske narodne vojske in mnogo dru- "gega gradiva. Zelo važne"Sfe nam zdijo izjave voditeljev demokratičnih elementov v Avstriji o zahtevi maršala Tita, da morajo koroški Slovenci pripadati Jugoslaviji. Strinjajo se s to zahtevo In poudarjajo, da je bodočnost nove Avstrije v glavnem odvisna od prijateljskih odnošajev s svojimi slovanskimi sosedi—Čeho-slovaško in Jugoslavijo. Podobno se je izjavila tudi avstrijska organizacija v Ameriki "Free Austria Action/' kakor seveda Korošci sami. Razvidno je torej, da bodo jugoslovanske zahteve glede Koroške ugodno rešene, če bodo zavezniki pustili, da se Jugoslavija iii Avstrija o vprašanju sporazumeta in rešita zadevo brež vmešavanja neprizadetih narodov. Ogorčenje Slovencev glede novega položaja na Koroškem po prihodu angleških čet je torej več kot upravičeno. Izjava maršala Tita, da bodo zavezniki sami odgovorni za posledice, je umestna in pravilna. Napetost glede okupacije Trsta in upravljanja primorskega ozemlja do končne rešitve teritorialnih zahtev Jugoslavije na mirovni konferenci, se je polegla. Natačne^a poročila glede sporazuma med Ameriko in Anglijo na eni strani in med maršalom Titom na drugi nimamo. Če pa jemljemo za podlago časnikarska poročila, je razvidno, da bodo zavezniške vojaške oblasti kontrolirale tržaško luko in mesto ter ono ozemlje, ki leži zapadno od želežniške proge T rst-Gor ica-Kobar id-T rbiž (Tarvisio)-Beljak (Villach). Angleška mornarica okupira in uporablja tudi mornariško bazo v Pulju. Vsi ostali deli Primorska in Istre pa ostanejo pod jugoslovansko upravo. Če so ti podatki zanesljivi, tedaj bo Jugoslavija upravljala do mirovne konference nad 80% jugoslovanskega ozemlja, ki je od 1918 naprej pripadalo Italiji. To bi tudi značilo, da dosežen sporazum predstavlja velik kompromis, pri katerem so zavezniki popustili 80%, Jugoslavija pa 20%. Jugoslavija si je obenem obdržala pravico po nadaljnih zahtevah vsega ^ornega ozemlja, vključivši Trst, Gorico in Pulj. Okrog 2000 jugoslovanskih vojakov pa ostane v izpraznjenem ozemlju in ti so podvrženi komandi feldmaršala Alexandra. Nadalje podrobnosti so podvržene sporazumu med Jugoslavijo in Alex-androm. "Ona Jugoslavija, ki se je borila, ne zahteva ničesar drugega, nego da bodo vsi njeni narodi v okvirju njenih mej," je dejal Tito v Ljubljani. "To je naša stara pravda!" Mi ameriški Slovenci pač moramo vzeti ta sporazum in kompromis brez kričanja in protestnih demonstracij, dasiravno smatramo, daf je Jugoslavija upravičeno zahtevala okupiran je vsega osvobojenega ozemlja, vključivši Trsta. Protestne demonstracije bi služile za provociranje italijanskih elementov v Ameriki, ki uživajo simpatije Velike Britanije in tudi nekaterih krogov v Washingtonu. To bi nam več škodilo kot pa koristilo, kajti krivdo za prepire*bi oprtili na nase rame. Pomniti je treba predvsem, da gre sedaj le za začasno okupacijo osvobojenega teritorija in ne za končno razrešitev mej med Jugoslavijo in Italijo. V svojem ljubljanskem govoru se je Tito dotaknil tudi usode narodnih izdajalcev, onih, ki so doma ruvali proti osvobodilni vojski in sodelovali z Nemci, in onih ki so odnesli pete in iz tujine vodijo propagando proti Novi Jugoslaviji. "Roka pravice, roka osvete našega naroda je že dosegla ogromno večino vseh teh," se je izrazil Tito, "le enemu malemu delčku se je posrečilo pobegniti izven naše dežele pod okrilje pokroviteljev. Ta manjšina ne bo nikoli več videla teh naših krasnih planin in cvetočih poljan. Če bi se to zgodilo, bi bila zanje le zelo kratka doba. Vsakdo onih, ki bi si usojal krhati naš . .. patriotizem, naletel bi na granitno steno, ob kateri bi si razbil ne samo nos, temveč tudi glavo . . To niso prazne besede. Zanimale bodo zlasti nekatere gospode v Clevelandu, ki še vedno fanatično računajo na povratek v staro domovino, potem ko bodo "svet spreobrnili." Nam se zdi, da jim je že odklenkalo. Slovenski narod se ni boril štiri leta in umiral zato, da bi zopet nad njim gospodarila stara garda, ki ni hotela in tudi sedaj ne mara razumeti, da hoče ljudstvo svobodo, politično in gospodarsko svobodo. In poskrbel je, da mu te svo< bode nikoli več nihče ne odvzame. Kar se je zgodilo v Sloveniji in Jugoslaviji v zadnjih štirih letih, je posledica stoletnega zatiranja vladajočih klik. Vse doprinose do veličastne zmage je priboril narod sam. A njegova največja zmaga je bila utrditev edinstva vseh zdravih in zavednih elementov v borbi za skupni cilj. Prebudili so se tudi nekateri onih, ki so tej borbi nasprotovali, ki se niso zavedali globočine narodne sile, ki je velevala neizprosen boj proti vsem, ki so stregli narodu po svobodnem življenju. Svojo pot so vsmerili s polom naroda. Nič čudnega torej ni, če čitamo v seznamu poverjenikov prve slovenske vlade tudi ime bivšega jugoslovanskega ministra Franca Snoja. Narod je pravičen sodnik. * * * LJUBLJANA, 22. maja—Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je poslala maršalu Titu pozdrav, v katerem pravi: Na dan osvobojen j a Ljubljane Slovenska akademija znanosti in^ umetnosti v Ljubljani pošilja Vam, velikemi zaščitniku Slovencev, radostne pozdrave in globoko hvaležnost. Predsednik prof. dr. Vladimir Vidmar; glavni tajnik prof. dr. Franc Ramovš. » * * Na podlagi informacij v brošuri "Slovenci in partizani," ki jo je lansko leto izdala Zveza slovenskih župnij in v kateri so baje glavni voditelji treh bivših največjih političnih strank v Sloveniji denuncirali Osvobodilno fronto, je dotično izjavo podpisal tudi dr. Milan Vidmar, predsednik ljubljanske akademije znanosti in umetnosti. (Razen Vidmarja in dr j a. Milka Kosa je ZSŽ zamolčala imena vseh ostalih voditeljev.) Piscu ni znano, če sta Vladimir Vidmar in Milan Vidmar ena in ista oseba, iz zgorajšnje depeše pa je razvidno, da Ljubljanska akademija znanosti in umetnosti "radostno pozdravlja" maršala Tita (torej Osvobodilno fronto). Ker je skoraj nemogoče, da bi tak institut kot je akademija znanosti in umetnosti včeraj denunci-rala partizane, danes pa izražala njitovemu vodju "globoko zahvalo," smo prepričani, da je vodstvo akademije bilo ali spremenjeno in nadomeščeno z simpatičarji osvobodilnega gibanja, ali pa dotična izjava ni bila podpisana v imenu akademije. Predsednik SANSa Etbin Kristan je dejal že tedaj, da smatra izjave dotičnih političnih strank za fabrikacije, ki prihajajo iz Hitlerjeve ko-vačnice. Nekoč bomo že zvedeli, kje so bile skovane dotične izjave in spričevanja—v Ljubljani, Londonu, New Yorku ali Clevelandu. * * * Naslednjo depešo, povzeto iz belgrajske "Politike" od 24. marca, objavljamo brez vsakega komentarja: LJUBLJANA, 24. marca—V Velikem stadionu v Ljubljani so domobranci ponovno prisegali Hitlerju. To prisego so položili pred enim največjih krvnikov slovenskega naroda, policijskim generalom Rossenerjem, pod odlokom katerega je bilo postreljenih, pobitih, mučenih in poklanih na stotine ljudi in požganih na stotine slovenskih domov. Veliki paradi narodnih izdajic na Kongresnem trgu je prisostvoval poleg Rossenerja in ožigosanega narodnega izdajalca Rupnika tudi ljubljanski nadškof Rožman. V znak protesta so prebivalci Ljubljane ta dan ostali v svojih hišah. —SANS UREDNIKOVA POŠTA Slovenski dan 8. julija' v Euclidu Euclid, Ohio. — Kakor je že vsem znano, bodo podružnice SANS, JPG, SS in Progresivne Slovenke priredile veliko vrtno veselico ali "Slovenski dan" v prid trpečemu narodu v stari j domovini dne 8. julija na vrtu' Slovenskega društvenega doma: v Euclid, Ohio. j Vabljeni ste vsi od blizu in! daleč,* da bo tem lepši uspeh. 1 Odkar je morija v Evropi kon-j čana, ni nobenega zadržka več, i da bt se ne moglo vsaj malo| olajšati gorje trpečim bratom' in sestram onkraj morja. Vsak j zaveden in usmiljen rojak bo, gotovo na mestu. Seveda veliko i jih je še med nami, katerim ne omehča srca nobena še tako lepa beseda. | Par dni nazaj se je pripetil i slučaj v naselbini, ko se je pobiralo dobitke ali denar za trpe-1 če . reveže. Dobrosto ječ trgovec I je 'bil vprašan, če more kaj da-i rovati za reveže v starem- kra-' ju. Pa se bahato odreže; "Jaz nič ne dam, mi smo Amerikan-ci." Drugi slučaj je bil, ko se je trgovec odrezal: "Nič ne dam, kai mi hočejo reveži v starem kraju?" Omenjena sta dobrosto ječa slovenska trgovca. Veliko jih pa je, ki ti kar brez besede poseže v žep ter pravi ža reveže v starem kraju pa zmeraj. Vsa čast Kakor tudi nabiralcem. Le tako naprej! Na svidenje na 8. julija! Za podr. št. 106 SANS, Euclid, Ohio .Mary Yapel. Prispevki podr. št. 48 SANS Pri naši podružnici se je zadnje čase prejelo sledeče prispevke od rojakov, ki so jih darovali v prid pomoči naši domovini namesto za vence za umrlimi. Darovali so: Namesto venca za pokojnega Rudy Božeglava so darovali po $5.00 Anton in Cilka Jankovič in družina Frank Zafred. Namesto venca za pokojnega John Dacar po $5.00: Anton in Cilka Jankovič; Andrew Božič in žena; družina Andrew Gor-janc in Mrs. Dacar, mati pokojnega mladeniča, je prinesla $15.00, katere so ji prijatelji izročili mesto rož. Vsem darovalcem se v imenu tukajšnje ..podružnice štev. 48 SANS iskreno zahvaljujem in želim, da bo tudi v bodoče več prispevkov. J. F. Dum, tajnik. P. S. — V mojemu zadnjemu poročilu se je vrinila neljuba pomota v seznamu darovalcev nabiratelja Louis Petroviča. Ime bi se moralo glasiti Anton Lenarčič in ne Simončič. Toliko v blagohotni popravek. takim usmiljenim in zavednim rojakom. Bratje in sestre, zdaj je tisti čas, ko lahko vsaj malo olajšamo gorje našim krvnim bratom in sestram kolikor je še živih. Torej na 8. julija pokažimo, da smo zaveden narod. Odzvaj-mo se v velikem številu. Moja želja je, da bi bil prostor Slovenskega društvenega doma v Euclidu, O., za ta dan napolnjen do zadnjega prostorčka, ali pa še celo premajhen. Mogoče boste imeli srečo, da odnesete lep dobitek kot na primer električno peč, cedrovo omaro ali svetiljko ali pa kaj drugega. Dobitkov bo toliko, da ne morem vseh popisati. Vsaj pri nas v Euclidu jih imamo že veliko, kaj vse imajo pa na St. Clairju in v Collinwoodu, to je pa skrivnost zame. Sklenjeno je bilo, da bi se za Slovenski dan' odzvali, kar je največ mogoče v slovenskih narodnih nošah. Pokažimo, da se ne sramujemo, da smo Slovenci. Ne bom opisovala kdo bo vse govoril in kaj še vse bo, ker so to že drugi storili pred menoj. Bodite navzoči in ne bo vam žal. Še nekaj — naša podružnica št. 106 SANS precej dobro napreduje, V kratki dobi 6 mesecev smo že odposlali v glav. urad za takojšnjo pomoč $2,300, za kar gre vsa hvala darovalcem. Zmaga je naša — toda plačali smo z krvjo Ali ste kedaj pomislili kako malo nam pomeni par dolarjev, ki jih investiramo v vojne bonde in koliko v resnici pomagajo Ameriki, ako pomislimo koliko stane vojna in koliko naših' fantov je plačalo za svobodo s svojim življenjem? Podane številke so vse do dneva, ko se je končala vojna z Nemčijo. Do tedaj je bilo ubitih nad 6 milijonov 725 tisoč fantov, ki so se bojevali za našo svobodo, med temi je bilo nad 165 tisoč Amerikancev, in naš Cleveland sam je izgubil nad 1,850 sinov. Nad pol milijona naših sinov je bilo ranjenih in med njimi je približno 4000 Clevelandčanov. Nad sto tisoč Amerikancev je pa izgubljenih na tujih tleh, za katere 'se ne ve če so živi ali mrtvi. Torej to se pravi, da smo plačali za vojno s krvjo! Akoravno je mnogo nas prizadetih s tem, da smo izgubili soproga, brata, ali sina, pa se vseeno lahko/ počutimo srečne, da ni razbojnik Hitler dosegel ameriškega ozemlja. V Angliji, Rusiji in Poljski je bilo ubitih nad 31 milijonov 290 tisoč civilistov, ali nedolžnih mož, žena in otrok. V Angliji sami je razbitih nad 200 tisoč domov in nad 765 tisoč oseb je brez stre he. Torej to so ogromne vsote ki so jih plačali miroljubni lju dje za mir. Prva vojna je stala zaveznike nad 165 bilijonov 460 milijonov dolarjev. Druga svetovna vojna nas pa do danes stane, Ameriko, Anglijo in Rusi jo nad 740 bilijonov dolarjev Vsakih 50 dni te vojne stane Ameriko več kot nas je pa stala cela civilna vojna. Torej te ogromne vsote v denarju in na milijone življenj nas je stalo, da smo ukrotili bedaka Hitlerja, ki se je leta 1935 izjavil: "Danes vladamo Nemčijo, jutri pa cel svet." Nikar pa ne pozabimo, da imamo za ukrotiti še "rumene podgane" v Pacifiku, ki so se izjavile kmalu po Pearl Harbor-ju, da bodo oni (Japonci) diktirali mir iz Bele hiše v Washingtonu, D. C. Torej ameriška produkcija in naši dolarji v vojnih bondih so Hitlerju dokončali sanje, da bi vladal cel svet, in naši dolarji v vojnih bondih in naša produkcija bo pokazala Japoncem, da bomo mi Ameri-kanci diktirali mir in ne Japonci. Torej sedaj, ko se bliža kampanja za sedmo vojno posojilo svojemu koncu je čas, da pokažemo svetu, da stojimo za našimi fanti na bojnih frontah, in da niso dali naši sinovi svoja mlada življenja v izgubljeni cilj, temveč da stojimo mi za njim in da dokler bo tekla rdeča kri po naših žilah, nam ne bo rumeni plen diktiral svobode. Kupite še danes še en vojni bond, da se čimpreje vrnejo naši sinovi domov v deželo, za katero se bojujejo, da ohranijo nam in našim potomcem svobodo in mir v naši Ameriki in na celem svetu. Odbor. Marodnostne skupine dolo^ kvote DomaČa fronta Pet zahtev Strica Sama Washington, — Vlada mora zahtevati ta teden od svojih državljanov naslednje; Glejte, da boste preživeli počitnice doma in prepustili železnico vojakom na počitnicah, ali ko odhajajo na pacifiško fronto. Vpišite se v Cadet Nurse Corps in pomagajte zadostiti potrebam na tem polju. 60,000 žena od 17 do 35 let, ki so dovršile High School, je potrebno. Informirajte se v svoji lokalni bolnišnici glede tega brezplačnega učnega tečaja. Hranite papir, porabljeno mast in časopise. Pomanjkanje papirja je še vedno kritično. Pomagajte v svoji občini kot priča pannel assistant". Prostovoljcev silno primanjkuje v tej borbi proti inflaciji in draginji. Obiščite svoj lokalni rationing board. Glejte, da bo vaš pridelek na Victory vrtu čim večji in obilnejši. Napravite si zaloge in vkuhajte, kar le morete. Zaloge konzerviranega živeža prihodnjo zimo bodo manjše za civilno prebivalstvo. Washington. — 31 , nih skupin v Chicagu si ]e ločilo vsoto $75,000,000 2a vojno posojilo. Tako poroča W. W. Sweet in njegov coochy man dr. W. E. Garrison, od Nationality Group ^ Dne 3. maja so začele te ^ pine svojo kampanjo se P je bilo posojilo odprto. ijin maja so prišla naslednja la; Poljaki $2,700 vojnih dov, britanska skupina 000, Rusi 25,000, Grki Srbi 75,000, Litvanci 55,0^ skupine nameravajo P mnogo shodov in posebnih P I, ditev, da se izboljša bondov. OFA ^oj žal h r, :»oj h 28,500 kršilcev odredb kaznovanih Vfashb^fon. --- be so bile naložene 28,500 ^ .jjb can odredb (3PA v * 4. mesecev tega leta, stopke določb za cene, na; Bowles, OPA ta rezultat snovane kampanje za OPA regulacij. "V štirih mesecih, ki so ^ ključih s 30. aprilom, jg loženih 28,552 kazni - ^ -bilo obsodb na ječo ■— g. Bowles. Ta ]^kor(W^^^gg_| ka naj bi prepričala vse da nastopa OPA zelo re da bodo sodišča kaznoV kršilce vojnih odredb. Vojni bondi prodani služijo nakupu veJ potrenai" Washington. — jg, % Ti f . ■ : Chester no m racioniranje. - objavil ta rezultat pojdi zdaj na Lipov Koj bom oblečena." ■' I roko ji je snel venec )" SVp . v J, v. , ^ m potem se tencico: boš imela svež venec. % Ha: <^0 boš vzela s seboj." rro je odšel na Lipov »ce k - je zahajalo, ko se je ^ Thorsteinova pri- skozi grajska vrata, ki (j^.^^prl Mart. Beli golob je jU i nad slemeni in solnce ° kakor zlat ogenj v L Thorsteinovega doma. šumel čisto ti-fjtj odprta je bila veža, iz je videlo mračno iskre-[A ^oko v roki sta stopila čez doma. 11V ° svečano je, Harro. In kakor bi sanjala." li& ftieni je postalo vse bolj Ko sem si vendar vse ^islil! In dom bi bila mo-posvetiti s svojo belo pajčolanom. Potem bi pravi praznik. Toda zdaj iVa ^ najino zavetje. In do Sem človek—tu smem Vržem s sebe to hlap-1» obleko." in če hočeš, si oble-iz raševine z jelenjimi imaš hudo ne bo. In zdaj še *Gti morata biti kmalu glede raci-joniranja maslo, Konzervirane o Wbe in mleko znamke V-2 do Z-2 so '.j ® Vsaka za 10 pointov. l((),^®cesirana jedila t(|, znamke D-1 do H-1 vsaka za 10 pointov. A Sladkor znamka štev. 36 za 5j ^ sladkorja je veljavna i '^^gusta. Kurilno olje . štev. 1, 2, 3, 4 in 5, Veljavne, vsaka za j %ov. Čevlji št. 1, 2 in 3 z zrako-^ knjižici« št. 3 so ve- ^ A-15 je veljavna Salone gasolina do 21 \ Znamke B-6, B-7, C-6 in ^Veljavne vsaka za pet ^ gasolina za nedoločen ' ^0 ka preklica. Gasolin licu vsakega kupona biti M lic. napisano ime dr-enčna številka. Pr dodatno količino ga-. ^'^Gba navesti rekord ^ milj. lV«-. tajerjev ni zahte pri zaprositvi za no ^ J®- Na vozilih za komer-C ^^he je obvezna inspek ik^i vsakih šest mese-\ ®e prevozi 5,000 mil; pač prvo tu. Nista marali priti, dobri duši; z zvijačo sem ju moral spraviti sem. Na Braunecku bosta stopili v voz in trdno bosta prepričani, da se peljeta na postajo; rekel sem jima, daje tako bolje, ker bosta ilneli lepo zvezo. Tam, sem rekel, je tudi njuna prtljaga. V resnici pa ju bo voznik pripeljal sem. Temno je in ničesar ne bosta opazili. Iznena-da bosta tu. O, kako bo teta Ul-rika huda in kako naju bo oštevala! Morda me bo celo za lase prijela. To je časih pogosto storila. Rožamarija, dobra bodi z njo. Tako vesel sem, tako neizmerno srečen sem." "Harro, ali teti ne bosta hudi?" "Oh, saj ne poznaš njune jeze. Stara teta Uli bo besna! In če se je boš malo ustrašila, se ji bo tako dobro zdelo." In Harro izgine v svojo de-avnico po hodniku, ki jo veže s lišo. Rožamarija ga čaka v zavetju, kjer vise vse njene tkane slike na stenah ... in kar verjeti ne more, da spada zdaj sem. Vse je zelo lepo, in na svetlih barvah je toliko njenih srčnih bolečin. Ne ve, ali naj gre v sobo za igranje ali v jedilnico ali pa v svojo spalnico. Liza najbrž še ni prišla. Škoda, da je še ni. Potem bi imela pri sebi košček Braunec-ka." In skoraj se prestraši. Kako hrepeni po Lizi. — Zdaj šele čuti, da ni lahko stopiti iz starega življenja v novo. In čeprav bi bilo novo življenje ne-3o! Morda manjkajo človeku stare bolečine, si,misli otrok z Braunecka. In Harro jo dobi na pragu jedilnice, kakor ne bi vedela, kam naj prav za prav gre. Lepo seje napravil. Oblekel se je v višnjevo haljo iz žameta z mehkim ovratnikom. Iz tega ovratnika gleda njegov lepi, močni vrat čisto drugače kakor iz trdega oklepa. "To bo teti še bolj prijalo!" obljubi. Rožamarija ga občuduje. Kadar je pri njej, ji izgine občutek tujosti. In stopata skozi sobane, ki jih je okrasila njegova delavna roka. Na mnogih krajih je njegova roka sama, povsod njegov duh. V rezbarij ah na vratih in na svetilkah so spomini skupnega veselja. Nad klavirjem visi Dušičin višnjevi možiček z Molčečega gradu in drži hudomušno prst na ustnicah. V splanici je na vratih omare izrezljan gospod Wurmhaber kot pritlikavec, ki vleče za seboj zlat čevelj. "Rožamarija, večino sem sam naredil. — Ponekod se menda vidi naglica." "Vse ti, Harro?" "Ljubica, nečesa še manjka. Samo še nečesa!" "Morda tega, da ni nobenih starin! Toda tudi starine so bile nekoč nove." 'Nečesa manjka, česar je pri vas na Braunecku obilo. Ali nisem zbral pravilnih reči?" | "Harro, mislim, da si jih iz-1 bral . . . toda, ali ne morejo tudi hiše imeti duše?" "Ne vem. Toda če je katera hiša nastala med vročim delom in časih med obupnim bor j en jem in pritrgovanjem, je ta, in zato mora imeti dušo." "Ima jo. Toda morda je še premlada, Harro. Pomisli, kako stara je duša na Braunecku. Kaj visi tamle po stenah?" ima knez še več takšnih tepcev . . "Teti!" vzklikne Harro veselo. "Pojdi, Rožamarija!" Z roko v roki hitita navzdol. Harro prižge med potjo luči, da se dvorišče v trenutku razsvetli. Tu stoji pred vrati teta Ul-rika, vsa črna in velika, in maha z dežnikom proti brauneške-mu lakaju, ki se stiska ves zmeden in preplašen ob vozu. "Teta Ulrika, kako lepo je, da si prišla. Čisto prav je tako. Teta Marga, ali ne misliš izstopiti?" Že jo je potegnil iz voza ter zaloputnil vrata. Lakaj je naglo skočil na voz in pognal. "Stoj! Stoj!" kriči teta Ulrika s svojim naglobljim glasom. "Odpeljal se je, res seje odpeljal, a ti, moj sin, se še smeješ! Ali si mar ti? . . ." In z odločno kretnjo hoče seči v zrak, toda Dušičine bele roke se je oklenejo. "Prosim, ljuba teta Ulrika, ne bodi huda! Tako rad bi vaju imel pri sebi." "Res? Ha, zdaj ga je pa zadela kazen! Potegniti naju je hotel—zvezal se je s to lakajsko dušo—in usoda ga je prijela za ušesa in mu pripeljala za poročni večer dve stari teti v hišo. To je pravica! Kaj praviš, Mar-ga?" "Da sva zdaj tu. Če ima v tem umetniškem poslopju kakšno tako reč, ki se ji pravi postelja za goste, naj jo pokaže, da izgineva vanjo," je zastokala teta Marga. "Najina prtljaga je sicer na postaji . . ." "O, ljuba teta Marga, pojdi z menoj v svojo sobo," prosi Rožamarija, ki se tete Ulrike ne upa preveč ogovarjati. "Tako, Harro? Poglej ga, kako je oblečen! Možak ima ovija-čo okoli vratu kakor ženska; da ga le sram ni. Samo še dolgi lasje ti manjkajo." "To bi bilo pa res lepo," reče Rožamarija. "Škoda, da si jih da zmerom ostriči, kadar začno postajati lepi." "No, no, mlada žena," zagode teta Ulrika. "Prepričana bodi, da poj de tu vse tako, kakor bo on hotel. Samo nekaj vama lahko rečem iz srca; uspeh današnje potegavščine vama privoščim. Seveda si želiš, Harro, da bi teti večerjali s teboj in tvojo mlado ženo! Na poročni večer pač ne moreš imeti bolj vroče želje! In daj, moj sin, ti rečem; Ne bova se branili: večerjali bova z vama!" "Ljubi teti, kako bova vesela," se je začela laskati Rožama- co Y rija. Harro ni mogel reči niti besede. Poskakoval je sem in tja, iznenada pa ga je le premagalo in začel se je na vse grlo smejati, da je odmevalo po vsem gradu in še celo v vodnjaku. In Rožamarija se je tudi smejala: "Harro, to se ti je pa dobro posrečilo. O, kako sem vesela. Pojdita, ljubi teti!" Ulrika je godrnjala kakor nevihta, ki je že nekje daleč. V sprejemnici so zažareli v ognju zlati mozaiki. Teta Ulrika je samo nemo pokazala z dežnikom tja: "Pogansko!" "Bizantinsko, starokrščansko, teta Uli." "Kaj te brigajo Bizantinci! Zelo zmešani ljudje so morali biti." "Ali vaju smem peljati v vajino sobo?" "O, da. Prav radovedni sva. Ali je tudi bizantinska?" "Ne, čisto lepo thorsteinov-ska." Rožamarija hiti naprej po lepo zavitih stopnicah, tja, kjer čaka velika soba s tremi okni. Na levi in na desni je prizidek, ki se da s špansko steno zagrniti, in tam stojita dve široki, gostoljubni odgrnjeni postelji. Prtljaga obeh teta je že razložena. Na svetli mizi je velik šop vrtnic. Marga se svečano suče okoli njega: "Ulrika, saj sta naju res čakala!" "Da, in Harro je bil tako zelo vesel. Nekaj časa morata ostati tu. Najina hiša je še tako zelo nova, lepa sicer, a vendar nekoliko tuja. In povejta, če vama bo kaj manjkalo, in potrpežljivi bodita z menoj, da se vsega naučim," je jecljala Rožamarija proti sinjim, jeklenim očem, ki so strmele vanjo. Ulrika se je obrnila k svoji sestri in rekla, kakor bi videla Rožomarijo v neizmerni daljavi, kjer ne more slišati njenih besed: "Poglej si tega otroka. Ali si že kdaj videla tako belo ovči-?" Dušičine velike oči postanejo vlažne, toda teta Ulrika jo objame in poljubi na zlato teme. "Pojdi zdaj v pritličje, princeska lepa, in pošlji mi sem dolgo tele, ki mu je Harro ime. Ha, že pogosto sem ga spravila v kozji rog." Ta "ha" je tako grozeč, da prosi Rožamarija teto Ulriko šfe enkrat, naj Harru potegavščine ne zameri. Teta Marga je sedla v globok stol in prikimala Rožimariji. "Zaradi tebe ga bova pustili živega." In potem gre Rožamarija iz sobe, toda na veliko presenečenje dobi Harra pri vratih. Prisluškovati je moral. Objel jo je in hitro poljubil na čelo, na lica in na lase, da ji je kar sapa pohajala. WtSRE THE FUEL GOES "Pojdi dol. Dušica. Tvoja Liza je prišla in vsa je objokana. Menda je moj dom še dalje od Braunecka kakor Bordighera. Glej, da ne boš vse večerne obleke pokapala s solzami." "Oh, Liza!" In z velikim olajšanjem pohiti Dušica proti koščku Braunecka. Harro je ponižno potrkal, in dvojni "noter" mu je dovolil, da je smel vstopiti. Teta Ulrik mu je prišla naproti, še s klobukom na glavi in dvignjenim dežnikom. "Harro, vprašam te,—kaj naj to pomeni?" "Da človek v svojem domu rad sprejema drage sorodnike," odgovori Harro priliznjeno. "Ha!' vzklikne teta Ulrika, pripravljena za boj, in zamahne z dežnikom: "Ljube sorodnike!" Harro se je sklonil kakor pred udarcem. M44 ? y-- ♦ BOND A PLANT manufactaring tir« planes in New England burns 800,000 gallons of fuel oil a month. 1 , 11 . i-iii«* OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 Generals Watch Front Line Action ■ipcan Takes Big Toll wm L I Marine Maj. Gen. Lemuel Sheperd, holding walking stick, and Li«*,-tenant General Buckner, center, watch front line action from am Okinawa ridge as their forces storm Naha, capital of the island. The conquest of this island, at frightful cost, possibly wound up the long and arduous strategy of "Island hopping," which began with Guadalcanal in 1942. ^ NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLXIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno The submarine Parche has sunk . J . 1 J 4,500,000 tons of Jap shipping since Skozi odprto okno se iznenada b,gan. Photo shows Lt. začuje globok glas: Comdr. W. M. McCory and lookout men as they stand at the conning "In rekla mu bom, da je velik tower of the Parche, flying its bat- osel in da ne ve, kje ima glavo. Hag after Its return to Pearl Har- Pol ure nas že vodi pb temi. Če * __ AMEQICAN HEPO£5 by WOODY COWAN f ilfj Buying War Bonds to support such men as Sgt. Walter D. Ehlcrs is little enough. Acting as spearhead against an enemy strongpoint, he killed four in a Nazi patrol, put a gun crcw out of action and put to flight a mortar section. Again he advanced on a machine gun and knocked out its crcw single-handed- All that he did while machine gun bullets and mortar fire poured upon him and his men. • U.S. Treasury Del>arlment JUŽNI SLOVANI! Dolžnost je naša, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES! Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON: The United Committee of South-Slavic Americans 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y. Ime .................................................................................................. Naslov...............................................................:.............................. prilagam $........................ za fond Združenega odbora kot "Contributing Member" istega. Vse čeke in money-ordere izdajte na ime: United Committee of South-Slavic Americans SntAK« »■ ENAKOPRAVNOST 20. junija, 19^! .■^ii«iiii«iiiwiiii»iiiiiiiii»iiii»iiii«iiii«iiii»iii|«|ii|»|ii|*[iii«iiii»iiii«iiii»iiiiBiiii«iiii»tiii»inwininiwiiitiiiii«L» 9fJaliilBliilit!ii!«lMw!iiMlii!aliiwliilaliiM!iilaliiwliilaliilaliiMliiMliinliililiililiiwlalaliiyiilaliilBluyi|e F. S. FINŽGARJEVI | ZBRANI SPISI I ■ ★ i I, Sama i lie mm iliiii (Nadaljevanje) Glas se ji je tresel. Da je bil pismonoša trezen, bi bi zapazil Alenino zmedenost. Pismonoša je potegnil ob hlače žveplcnko in se močno zagu-gal. "Koga sem naznanil? — Nobenega nisem naznanil, ampak povedal, da sem dal pismo Joku. Ta je falot! Tudi Stmiška je tako pričala, da sem nedolžen. In naša poštarica Erna, to je duša! Ob kruh bi me bil spravil ta ka-jon, da ni Erna tako prav in dobro pričala o meni." Hlapec je odzunaj ugledal pi-smonošo in zavpil nadenj. "Ko j, ko j! Adijo, gospodična! Jok naj se pa le pripravi na precep." Pismonoša je splezal na kozla, Alena je gledala za sanmi, torbica v roki ji je trepetala. Tedaj je nekdo potrkal na šipo, kjer se oddajajo vozovnice. Alena se je zdramila. "Gospodična, vlak takoj pride!" se je oglasil skoz okence mlad uradnik, ki je že dolgo slonel za steklom in gledal Aleno. Hitro je kupila listek. Ko je spravljala drobiž, ji je padla desetica na tla. Vlak je zahru-mel, Alena ni pobrala desetice. Vsa zbegana« je hitela k vlaku. Sprevodnik ji je odkazal oddelek, kjer so se vozile tri učiteljice, njene znanke. Alena se jih je v resnici prestrašila, ker je želela samotnega kotička, kjer bi se umirila in zbrala misli. Tovarišice so jo veselo pozdravile. Ena je bila Alenina so-učenka. "O M^rijandel! Pozdravljena!" se je kljub razburjenosti razveselila Alena. "Kako ti je?" "Izbomo! Čestitajte ji," je odgovorila zanjo starejša učiteljica. Marijanica ji je požugala. "Nevesta je!" "Res? Torej čestitam!" "Hvala, toda je še vse lahko vija-vaja-ven! Jaz moškim nič ne verjamem!" 'Kakšen pa je?" je hitro vprašala Alena, ko je sedla poleg svoje prijateljice. Starejša učiteljica se je za-smpjala. "Oj, kako vprašate! Tako se vpraša po petošolcu. Ko gre za res, se vpraša: Kaj je, kaj? To velja! Od lepih brčic in milih pogledov, pa od chic-hoje in od postrani klobuka — se ni še nihče do sita najedel." "Mm, kakšna lepa proza!" je ugovarjala Marjanica in pripovedovala Aleni z žarečimi očmi, da je on uradnik na postaji in zal, kot le kaj. Naprodaj je hiša za 4 družine, 3 garaže, posebno velika lota. Vse v dobrem stanju. Velik fornez z novim avtomatičnim stokerjem. Dohodek znaša $720.00 letno. Za hitro prodajo je cena samo $5500. Izvrstna prilika za dober dohodek. Pridite k nam takoj. Nahaja se na 5345-7 Spencer Ave., blizu E. 55 St. Mihaljevich Bros. Co. 6424 St. Clair Ave. HE 6152 Sredi živahnega in veselega pogovora se je Alena mnogo mnogo bolj umirila, nego bi bila ždela sama v kotu in bi bila razmišljala grozeče slutnje. Tudi v družbi ji je silila tuintam neljuba misel v glavo. Ali mimogrede jo je premagala, ko se je jasno spomnila, kako je bil Smrekar zadnji čas vesel, da ji ni nihče omenil nič o pravdi in da Joka ni bilo že dolgo na spregled. Torej je brez dvoma stvar uredil Smrekar in vse zvalil na mešetarja, katerega je gotovo dobro plačal. Vlak je obstal na ljubljanskem kolodvoru. Tovarišice so si voščile vesele praznike in hitele iz voza. Komaj je Alena stopila na peron, je že zagledala sloko postavo, ki je čakala.ob izhodu in motrila prišlece. Aleno je prevzelo čudovito hrepenenje. Prerinila se je skoz potnike in še preden jo je oče dobro spoznal, mu je že ovila roke okoli vratu in ga poljubila. Trpotcu je od samega veselja obtičala vsaka beseda v grlu — in pretrgano slovkovanje je dokazovalo, kako mu! gre na jok. Tesno je držal hčerko za roko in besedice ni črhnil, dokler nista stala pred kolodvorom. "Oh, da si le prišla, Alenči-ca!" Oče ji je še enkrat stisnil roko in jo gledal s solznimi očmi. "Veš, kaj, papa; pojdimo na južino! Jaz plačam!" Alena je potehtala torbico in mu ovila roko okoli komolca. "Kamor hočeš, ljubica moja, kakof hočeš!" Trpotec se je zasukal ob Aleni, kakor bi ga še nikdar ne bil trgal protin po nogah. Zavila sta v restavracijo. "Poglej, Alenčica, kako je prav, da nisem mame ubogal. Je rekla: Čemu ti bo salonska suknja pod svrhnik? Nič nisem ugovarjal, kar skrivaj sem jo oblekel. Vidiš, kako je prav! Sedaj bi se ne upal sleči svrhnika in bi sedel tu s tabo kakor kmet v kožuhu." Trpotec je obešal suknjo na klin in se zadovoljno pogledal v zrcalu v nasprotni steni. Alena je naročila jedi in pijače. "Oh, da si le prišla, Alenčica," je trčil z nji oče in jo spet prijel za roko. Ko je Alena plačevala, je položila na mizo petdesetkronski bankovec. "U, joj," se je začudil Trpotec tako na glas, da so se ozrli gostje pri sosednji mizi. "Sedaj greva pa še nakupit za božičnico. Mami moram kaj prinesti." "Kakor hočeš, ljubica moja, kakor hočeš." Alena se je oklenila očeta za komolec, kar ni nikdar Storila, odkar ni bila več otrok. Ko je nakupila v trgovini prigrizkov za mamo in za očeta šop boljših smotk, sta se naravnala proti domu. Trpotec je hodil kakor mladenič z devojko ob roki in gledal ponosno "preko ljudi. Doma je hrupno odprl vrata nastežaj. Baruša je stala sredi sobe in že zinila, da bi vzdih-nila: Maj Bog, kaj je ni! Tedaj je vstopila Alena. Materi je umrl RAZPIS SLUŽBE Gospodarski odbor Slovenskega narodnega doma na Si. Clair Ave. razpisuje službo oskrbnika za SND s dobro mesečno plačo in s prostim stanovanjem ter gor koto in razsvetljavo. Služba je stalna. Kogar veseli ta služba, naj se ustmeno ali pismeno zglasi v uradu SND in navede gospodarskemu odboru svoje zmožnosti. Čas, da se zglasite je do 20. julija 1945. Gospodarski odbor SND. vzdih na ustnicah, razširila je roke in objela hčerko. Solze so jo polile. Dvakrat jo je spustila iz objema, pa' se vnovič privila k njej in jo stiskala na prsi. Trpotec je gledal in stal, držeč na-kupljene stvari pod pazduho, ter neprenehoma povlekaval sapo skoz nos, da je tajil solze, ki BO mu silile v oči.--- Zvonovi so zapeli svetonočno pesem. Pri Trpotčevih je gorelo na mizi božično drevesce. Iz vsakega plamenčka je puhtelo, kakor bi padla ljubezen iz odprtih nebes na zemljo. Pred drevescem je stal oče Janez in mati Baruša. Sredi med njima Alena. Držali so se tesno za roke. Skrivnost ljubezni je plula nad njimi. XXI. Na nedolžnih otročičev dan je šla iz Zašelja po strmi gazi, ki vodi v Bukovje, samotna popotnica. Solnce je sijalo čudovito veselo. Zimska pokrajina je žarela. Sneg se je topil po zavešenih vejah črnih smrek. Vsak hip se je sprožila plast snega z veje, po igličevju je za-šumelo, sproščena veja se je dvignila kvišku in se gugala, kakor bi se oddihala od teže, katero ji je naložila zima. Popotnica, učiteljica Minka, je postajala in se ozirala po okolici, gorkejše srce, ki je uživalo krasoto prirode. DVe uri sta potekli, preden se je dokopala po slabi poti na lepo gorsko planoto. Sredi nje se je dvigal zvonik, krog njega so se gnetle v lepem neredu ponižne hiše, odete skoraj do tal v bele kožuščke. Le ob robeh pri strehah in slemenih so se rezko črtali rjavi robovi slame in desk ob snegu, kakor bi bili kožuhi obrobljeni z dragim krznom. Tu in tam so izpod gozda gledale posamezne hišice proti cerkvi, odkoder so se vile po snegu proti njim vijugaste, rumenkaste steze. Minka se je napotila proti vasi in poiskala župnišče. Ko je stopila v vežo, je zagledala čokatega moža: v škornjih je bil, izza bolhanc so mu mahale štrame, na rami je imel otrpan konjski komat, na glavi pa mo-močno polhovko. "Dober dan," je pozdravila Minka z nežnim, a vendar krepkim glasom. Mož sredi veže se je .počasi okrenil in dvignil glavo, da je videl skoz naočnike, ki so mu zlezli na konec nosu. Minka je zapazila pod vratom kolar, izza katerega je molel uhelj hodničnega platna. "Župnik," je naglo pomislila in ni vedela, ali bi se čudila ali smejala. "No, kaj bo dobrega," jo je nagovoril župnik Boštjan z nizkim, nekoliko prehlajenim glasom. "Ali bi mogla gov: riti z gospodom župnikom?" Danes Gain Representation at San Francisco mm: :g iSiSSsKi This group of Danish officials is shown on arrival in San FrancisM^ where Denmark was admitted as the 50th member of the United Natioffiffl Security conference. Met at the airport by Axel C. F, Sporon-Fedl@% right, consul general of San Francisco, they are, left to right: Hesrich. De Kauffman, minister to Washington; Prof, Erik Husfeldt and Prof. Hartvig Frisch. Gospod Boštjan jo je pomeril od vrha do tal, nato pa rekel nekoliko užaljen: "Župnik sem jaz! Za mano!" Zavil je po stopnicah v nadstropje. Potoma se je opravičeval: "Kaj, me niste spoznali? Seveda, tako polikan črnosuknjar nisem, kakor hodijo po Ljubljani. Tukaj vlečejo drugačni vetrovi, presneta reč!" Na veži, vrh stopnic, je obesil komat na kljuko. Nato je odprl vrata v sobo, ki je bila pisarna in spalnica, vse hkrati "Stopite noter!" ji je pokazal s težko, delovno roko v sobo. Tamkaj ji je ponudil klop, ka- mor je posajal ženine in neveste ob izpraševanju. Sam je sedel na stol, katerega sedalo je bilo radi starosti podtempljano z usnjem. "Torej kaj bo?" Gospod Boštjan je potegnil kučmo na mizo in se naslonil ob komolec. "Slišala sem, oprostite, da sem tako indiskretna —" ^Le naravnost, kaj bi te fraze! Pri nas smo naturni ljudje!" jo je prekinil župnik. "Gospod župnik, ali res mislite odpovedati pouk v zasilni šoli?" (Dalje prihodnjič) mr v blag spomin druge obletnice smrti naše preljubi)ene in nikdar pozabljene mamice Josephine Jereb ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 20. junija, 1943 Minulo je že dve leti, V tihem grdhu tam počivaš odkar zapustila si ta svet, m večno, smrtno spanje spiš, in odšla si tja, kjer ni nadlog, ne mile'prošnje, ne solze predraga nam mama. Te s tega sna več ne zbude. Ljubljena nam mamica, le mimo spi v tuji hladni žemljici. V življenju bila si odvzeta nam, po smrti združimo se spet! Žalujoči ostali: Otroci, vnuki in vnukinje. Cleveland, Ohio, dne 20. junija, 1945. Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj- Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite Sfi Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 90 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone^ Mali oglasi DR. BERT BERKEY'S HEALTH CLINIC 3232 EAST 55th STREET Arthritis, astmo, žolčne nerednosti, krvni tok, cirkulacijo, ženske nered-nosti, trganje, nervoznosti, neuritis, revxnatizem in želodčne bolezni se lahko ozdravi. RADIO POPRAVILA na vašemu domu. Pooblaščena tovarniška posluga na R. C. A. — PHILCO — ZENITH—in STROM-BERG-CARLSON izdelkih. Whitlow Radio Repairs 18015 Neff Rd. IV 1366 CVETLICE za vse slučaje—svatbe, pogrebe, itd. Imamo tudi grmičevje in cvetje v loncih ter fiance. Abby's Flower & Gift Shop 630 EAST 140th STREET Čez dan; PO. 0737—zv.: LI. 0633 East Appliance Service and Sales 18724 St. Clair Ave., IV. 7263 Popravimo vsakovrstne električne predmete—pralne stroje—čistilce— radio aparate, itd. BOULEVARD CAMERA SHOPPE 14920 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 6260 Fotografske potrebščine Imamo zaprto ob sredah Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 WHERE THE FUEL GOES Nazi Fiisoners Work to Re-Build Wrecked Europe "5 "4: 1 > German prisoners, both war and civilian, arc put to work as punishment for infraction of Allied military government regulations. They are forced to clean up wrecked buildings and to build beds for returning troops and civilians. At the Citadelle of Port Louis, Lorient, France, they uncovered mass graves of French etfjlians murdered by Nazis. Picture shows (inset, upper left): German prisoners cleaning up a street in EUtliiiger, Germany. Oval: Uncovering a mass grave. Center: An assembly line at Munich making beds. AI^RMYATRANSPOR;r biiri£n33,000 gallonVof KUPUJTE VOJNE BONDE WAR BONDS ženske 16-45 let stare gj ZA LAHKO TOVARNlsR^ijoa 60c-75c na uro—poleg "JL Dnevni ali nočm su i C. A. PETERSON^ 917 Carnegie )Qa] Tovarniški delavc^ PRESS HANDS MACHINE OPEBATO ^po GALVANIZERS Delavci za splošni' tovarniška dela Dobra plača od overtime JSLSteelBar «10 h. pro %ač 12; doj Wh 8806 Crane Av«- En blok južno od B, :cii N istrj '%o SNAŽILKE — od 11:30 zv. do 6-HIPPODROME TH 720 Euclid , Zglasite se samo P°P gledališču Mali ogla*' B. J. RADIO 1363 E. 45 St. apar» % Prvovrstna popravil*^ J. -oaraw" vrst radio cer V Hormoni tab gostilniških^ „ 04. rinir dobi delo za ob sob" na 3244 St. Clair fon: PRospect 873^ Pridite in na5o zalogo novih HOMK 7110 St. Odprto ob Dajte vas sčistit seda] ša postr^^^ 1 ,.v^ Ae\o- bol sf de ^ sčišcen P CUUIWU" iwdoS®. gO! National HeaOj. Postrežba Širo g FAirmoun*!^ 1001 E. 74 St OSicitl U, S. JVjivy Photo Chock-up. Mechanics go over SOC scout bi-plane after mission over Jap territory. War Bonds pay for parts and equipment needed to keep these air fiKhting "eyes" in condition for service. V. S. Treasury Deparlmtiil Oblak Se priporoča, 0 f te vsak čas, P° . jp^no noči. Delo John tra postrežba- ya vstm zaupanj®"® starega znanca OH®* 1146 E. ®'' HB 273" rj k v