Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki.
ZA NEKAJ VEČ KOT
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
FO POŠTI NARAVNOST NA
__SVOJ DOM (izvzem&i »oboi,
~	nedelj In praznikov).	ii
:: Citajte, kar Vas zanima :: W
Telephone: CHclsea 3-1242
No. 254. — Stev. 254.
Reentered as Serond Class Matter September 25th, 1940 at the Post Office at New York, N. Y., under Aet of Congress of March 3rd, 1879.
NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 7, 19 40—ČETRTEK, 7. NOVEMBRA, 1940
Volume XLV1II. — Letnik XLVIH.
GRKI OBLECAJttKORICO
RAZUN UJETNIKOV, NI NA GRŠKEM NOBENEGA ITALJANA .. GRKI BAJE PRODRLI 18 MILJ V ALBANIJO . . . IITALJANI STRELJALI NA LASTNE ČETE
Urško j K) ročilo s fronte pravi, da gi?ška artilerija obstreljuje Korico z nanovo zavzetih višin. Neko poročilo celo zatrjuje, <la so Grki že zavzeli Ko-rioo, ki so nahaja 10 milj v notranjosti Albanije. Vojaški opazovalci so nuienja, da mogoče kaki grški oddelki že «losjM'li v preti mest je, toda u-radnega potrdila o tem še ni.
Poiioe.ilo 1'nited Press iz So lana pravi, da so (Irki že zavzeli Korico in da so na nekaterih krajih prodrli že IS milj v Albanijo. Isti viri zatrjujejo, <in se na (trškem, razun u-jotuikm', ne nahaja noben Ita-Ijan.
Italjani streljajo na lastne vojake
"Italjanski vojaki streljajo na svoje lastne umikajoče so oddelke," naznanja grško vrhovno |»oveIjstvo v svojem poročilu o zavzetju višin južno od Korico. S teli višin streljajo tirki s šostpalčnimi topovi na mesto.
Kako je narod volil
kraje v Italiji in Albaniji.
Angleški in grški aeroplani so včeraj stražili Atene in pristanišče Pirens ter so odgnali dva italjanska napadalna šva-drona. Italjanski aeroplani pa so so napadli več družili grških 1 krajev ter so povzročili nekaj škode. Tudi nekaj ljudi je bilo uihitih.
V teli bo.iih se zlasti odlikujejo grški vojaki "evzoni''. ki nosijo krila. Včeraj so vjeli okoli MHK) Italjanov. H v zon i se največ poslužujejo ročnih granat in bajonetov. ( Krzoiu nosijo uniformo s krilom; ta uniforma pa jo samo za parado, ne pa tudi za vojno. — Op. uredil.
Italjani obkoljeni
Kot pravi neko poročilo iz Beograda, so firki obkolili per italjauskih polkov <r>000 moa) v gorskih krajih blizu Janine.
(irki so pozvali obkoljeno Tta-ljane, da so podajo. Ti italjan-i ski vojaki so prve dni vojne prebili irrško črto.
Iz Albanijo prihajajo poročila, da se meti Albanci zelo širi upor. Nezadovoljni . Iban-ci prihajajo na grško mojo in
Franklin Delano Roosevelt! Washington, M on C. Wallgren;
jo v tretjič zmagal s tem, da je pridobil 25,l(i3,547 glasov. — Njegov nasprotnik Wendell L. Wiilkie je dohil 2< >,<>!>! >,24«) glasov. Dozdaj Še niso vsi glasovi šteti. Ta proračun jo pa dan na podlagi rezultatov i z 114,244 volilnih distrikto.v iz eelotnega števila 132,518:1.
West Virginia, Harley M. Kil-gore; Wyoming, Joseph C. O' Mahoney.
Skupno 22 demokratov.
V operaeijah proti Italjanom pomagajo armadi grški in angleški aeroplani, ki posebno obstreljujejo koncentracije i-taljansko vojske. Angleški le-talci so bombardirali razne! se pridružujejo grški armadi.
Republikanci so pa izvoli: California, lPiram W. Jolm-son; Idaho, John Thomas; Illinois, C. Wayland Brooks; Indiana, Raymond K. Willis; Po tem jo Roosevelt dobil! Maine, Ralph O. Brewster;! »1.8 odstotkov od vseli 4<>,1(>2,-' Michigan, Arthur II. Vanden-
Delavske vesti:
AGITATORJI ARETIRANI
Mostna sodnica Lila M. Neu enfold v Dearborn, Mich., jo razsodila, da nima nihče pravice pro]>ovedati linijskim a-gitatorjem <loliti letake.
Ko so United Automobile j Workers of America (CIO) izvedeli za to ratzsodbo, so ta -, koj poslali prod Fordovo tovarno v River Rouge petin dvajset agitatorjev, ki so za
R. J. Thomas, predsednik unije avto i h delavcev, je pa rekel : — Gos poti a Bemietta nikakor ne priznavamo za prosvetnega ministra in za našega cenzorja.
*
* *
Zasuta majnerja
V West Moutain v bližini Serantona se je v neki zapuščeni mafni posul strop. Štirideset premoga rje v se je pravočasno rešilo, dočim sta .ln-lius Vankowski in James lx>ng ostala v majni. Reševalci sku-
,..... „ .....— saj o prikopati do njih, pa je
7<*i glasov, ki so bili do sedaj berg; Minnesota, Henrik Ship- <leliti	Fordove dolav- le malo upanja, da bi živa re-
Hugl, A.But-|ee Je1ake DeHU jih pa nbojAili.
\!f\f II i it i <!•>•) » o • v 41 n L J ^IV41*' -iolgo, kajti mestna polil	* * *
Alt M. Landonu. In eta 1IM2, Barbour; North Dakota, Win.' ...	.	. .. o*. i	«.
,	« , .. , > .	.	, , i, u . ci ja je posegla vines tor a ret i- Stavka na razstaviscu
ko mu ie nasprotoval Herbert hanger; Ohio, Harold 11. Bur- L. , ,	,„. - t
1	' *	rala vseh petindvajset agita *
ton; Vermont, Warren K. Au- torj,.v
stili; Vermont, George D. Ai-|_',, J,Vll11Jf:!il i; 1 razstave skoro popolnoma
---- O...... J ------" "... ---- -------J ■">- ■ P) 1 ... .....X.
šteti. Leta 1!I3(J je dobil preti- j stead; Nebraska, sodnik (»2.2 odstotkov proti ;ler; New Jersey,
Hoover, je Roosevelt .">5». 1 odstotkov.
dobil
Roosevelt je zmagal v državah, Wiilkie pa v !>. — Klek-toraluih glasov ima ptwtem 4(iS proti (»•'».
Wiilkie jo zmagal v državah Colorado, Indiana, Iowa, Ka.il-sa % Maine, Nebraska, North Dakota, South Dakota in Vermont u. Pr\*(»tno jo bilo mišljenje da boste državi New Jersey in Michigan tudi pripadli Willkieju: izkazalo se pa jo, ko so bili Vsi glasovi šteti, da imlustrijaini okraji so tudi pri
„ - ,	•	Delo na razstavišču Svet o v
hiiiajst so jili pn vet 111 j	(	^
11 »red so« hi i co NeuenfoUl, ki jih ' v.* "" '
j- 4 , -	4-> -4- • - 4' počiva. \ ptwiedel ek jo zastav-1
i je takoj oprostila, stinnajst p t 1	1 . ,	. -
i ikal<» sedemsto delavcev iz sim-J p r o d občinskega sodnika; .. ,	w ,
., . 4. • , • -i " - . • iv , pati j do razvazaleov, ki zahte-„ .»Sohaeferja, ki ]ih jo pritlrzal 1 . '	.	'
RJ , v.. .»-i! -	Jvajo, naj bi z razstavisca p re-
po« | varščino dolarjev. j i	.. ,	.. . .
tt t» ti. 1.1 'i	»vazah maternal samo linijski
Harrv Bennett, r ordov ose	J	J
Onstran morja
Prebivalstvo se seli iz Soluna
Kot pravijo poročila, ki prihajajo z mejo, se zaradi ne-I prestanih zračnih napadov prebivalci selijo iz Soluna. Včeraj jo 15 italjanskih neropla-liov zt*}»ot bombartliralo Solun. (Ta napad se jo vršil v torek. — Op. nretl.) I "bite s«i bilo tri osebo. fJrki s«, izstrelili en italjanski aoroplan.
Nemška oklopnlkca na Atlantiku
Ameriške radijske postaje <o včeraj prejel« »poročilo, da je neka nemška oklopnica, ki je slična oklojmici Admiral Graf Spee, ki jo je nemška po-adk-. |K>topila ob ustju La Plate v Urugvaju, napadla angleški kon\oj v severnem Atlantiku med Irsko in Novo Funtllandi-jo. Napadalna ladja je Lnet-zow, ali pa Admiral Scheer.
ken. — Skupno 1'» repui>likan cev.
Progress i voi so izvolili v dr žavi Wisconsin senatorja M. LaFollotte, ml.
V »Iržavi New York je bil bni zastopiiik je rekel, da bi zopet izvoljen za zveznega se-1 Fordova družba pustila agita natorja, .James M. Mead. V j tor jo na dvorišče tovarne ter mostu Now Yoakn jo tlobil — j jim dovolila deliti letake, če bi 1 ,!W7,.*>81 glasov, v zgornji tir-' letaki no vsebovali ničesar, kar
I Te ladje imajo 11 inčne topove in lahko povzročijo veliko škodo, ker angleški konvoji -o obvarovani samo z malimi ladjami in samo, ko se približuje konvoj t»4>ali, so dodeljeni za varstvo večje bojne ladje.
žavi l,l?b5,.'»5<4; skupno •'»,:!<)*.-77■) glasov; poslanec Bruce Barton, njegov tekmovalec je dobil v mestu New York 1,152,
ni v soglasju z načeli Fordove družbe.
razvažalci.
Delajo le še tesarji, toda kot se sliši, bo tudi njihova unija I
danes ali jutri napov»*dal i j Izvedelo se je, da jo bil naj-štrajk.	j prej napaden parnik Rangiti-
Delo na razsta višču so bo ki, ki ima	toiu zatem j>a
vs'letltesa zelo zavleklo.
tovorni parnik Cornish < ity.
pomogli v teh državah k zma-'.*>18 glasv, v zgornjem dolu ilr-iri za Roosevelta.
Jugoslovanski vojni minister odstopil
Zdaj naj malo po^žiedamo, k;»kt> so izpa<lle volitve za drugo zvezne urade.
(*e tudi ni štetje vseli glasov končano j»o celi Ameriki, se lahko poroča sledeče:
zave pa 1,«;!.,6C0; skupno 2,- KuO DO IiaČelOVal d07 S21,!»7S glasov. — Samo nekaj
distriktov še ni poročalo o iz- Roosevelt je zmagal, vprašanje je pa, če bo John L. Lewis izpolnil svojo obljubo. — Ako bo Lewis res odstopil, b o nedvomno postal njegov naslednik Philip Murray. — Nasprotje med Am er. Del. Fed. in CIO se bo omililo.
in Nemčijo
Demokrati so izivolili 22 senatorjev in republikanci 1.*?. — Demokratski senatorji, ki so bili izvoljeni so: Arizona, R. \Y. Mc.Farla.nd; Connecticut,
•	, \v. Mor ariajitl;	Connecticut,
o- Dr. Korošec j»a je nasprotoval ,, rp Af ,	n ,	T
.. J,..J l. ... I F. T. Malonov;	Delaware, J. ,!- generalu Notlicu, ki je veli;i, Ar rp„^nnUm
Iz Beograda prihaja vest, da je vojni minister general Mi- prijatelj Italije lan Nedič tnlstopil in tla si Mali ministri prizadevajo od
vrniti krizo in zmanjšati napo-' prijatelj Francije t i i s t, ki je nawtala v sitni bom- \--
bardiranja Bitolja. 'Žrtvi- warned nanada Ratldiffe; Massachusetts, Da-Ministrski predsednik Dra-1zračnega napaaa _ T w \ , ..... :
M. Tunnoll; Florida, Charles O. Andrews; Kentucky, Albert B. Chandler; Maryland, L.
giša Cvetko vič je Ned i če v od-Mo|> takoj sprejel ter je na njegovo mesto imenoval 7i> Sot sta-
na Bitolj
Poročilo iz Beograda pra\ i, da je pri zračnem napadu, ki
roga generala Petra Pesica, ki !po ^ zatnlIlu je nek,H- že bil vojni minister .v	ltaljanski aerop!a
in je bil 11 let v l»okoju. ' j ^ bHo ubhih l0 :n pa ni.
\'ojmi komisija, ki je bila 1 njenih. Pol prebivalstva Bito-po>4ana:\ Bitolj, tla preišče dve I lja, ki ima 4."»,(KH) prebivalcev, bombi, ki niste ek^plod/irali, jo!jo že zapustilo mesto in ljudje po preiskavi prišla do 4tnatan-j šo vedno odhajajo v bližnje Vnega zaključka" in je sedaj gore. na potu v Beograd, da poroča vojnemu ministrstvu.
teku volitev.
V	zveznem senatu jo (I!) demokratov in 24 republikancev. Republikanci so izvolili 12, in so s tem pridobili I sedeže.
V	poslanski zbornici l>odo i-meli demokrati 2<»4 s o <1 e-žev, sedaj so imeli 258 sedežev, Republikanci so imeli v zadnjem jK)slaniškom zboru 170 sedežev, v prihodnjem bo pa samo 161. — Saniostojniki so izvolili 5 članov poslanske zbornice.
V	tortJk so državljani volili .*U governorjov, ]>opolni rezultati za vso države še niso znani. Za 26 držav se pa ve,
vid I. Walsh; Mississippi, Th. O. Bil bo; Missouri, H. S. Truman ; Montana, Burton K. Wheeleli; Nevada, Key Pitt-verjetnih | man; New Mexico, Dennis Clia-j in sicer: demokrati so izvolili voz; New York, James M. Mead; Pennsylvania, Joseph F. Duffey; Rhode Island, Peter G. Gerry; Tennessee, Kenneth M^Kellar; Toxs, Tom Connallv; Utah, Abe Murdock;
Virginia, Harry F. By rti;' žavi Illinois in Nebraska.
Ako general Netlič ne bi odstopil kot vojni minister, bi prejel poročilo komisije in bi skoro gotovo zahteval odločni niLstop jugoslovanske vlade, ker je bil prej poveljnik tretjega armad nega Jibora, ki je pri liomthardirauju Bitolja bil najbolj priaadet.
Dohro poučeni krogi pravi
Italjani niso krivi
ItaljaiiLs«ka ra<lio ]>ostaja je sinoči uradno zanikala, da bi italjanski lotaici bomBjardira-li Bitolj. Postaja trdi, da so metali bombe Angleži.
"Imamo dokaze, da so angleški aeroplani bombardirali Bitolj. Angleška propaganda je hotela zvrniti krivdo na Italja-
16 go v e r n e r j e v, re<i > mbl i k a n c i pa 10. Rupnb!ikarbei so Ixili prevrženi v državi Connecticut, Michigan in Rhode Island. Republikanci so pa prevrgli (demokratske goVemerje v dr-
Po volitvah
jO, da lx> proti generalu Pesi- ^ Pa Bitolja niso bom'bar-ču močna ojiozicija. Dogodki šinili,» je naznanila postaja, zadnjih 24 ur bodo mogoče tu-



di ptijasnili, zakaj se je iz M o- Jugoslavija izdala slrve vrnil poslanik M. Ga v- • gvar£]0 rilovič, ki je pretlsednlk agrar-|
ne stranke ter volik prijatelj. Jugoslovanska vlada je vče-Anglije in 8ovjet«ke Rusije, raj objavila izjavo, ki praivi, Imenovanje generala Pesiča da se bo cela jugoslovanska za vojneffa ministra pa odo- | armatla postavila proti vsake-bruje dr. Anton Korošec, o ka-' mu, ki bi je znano, da je velik' meje.
Prodno je predsednik Roosevelt po volitvah odpotoval iz Hvde Parka, je še |K>ložil vogelni kamen za poštno poslopje.
Tekom dneva predsednik ni nikogar sprejel, temveč je samo pregledovali brzojavke, ki jih je tekom dno v a prejel. Med temi brzojavkami je biLa tud: brzojavka, ki mu je poslal poraženi republikanski kandidat Wendell L. Wiilkie in ki se gla-i-i:
liČestitam Vam k zcnpetni iz-kušal kršiti njene volit vi kot predsednik Zdruie-
I nih držav. Vem, da sva oba za-»
dovoljna, da se je toliko ameriških državljanov vdeležilo volitev. Želim Vam vse osebno zdravje in srečo. Iskreno
Wendell L. Wiilkie."
V letošnji volilni kampanji je igral John L. Lewis izredno čudno vlogo.
Leta UKJ2 in leta 1936 je navdušeno agitiral za izvolitev Franklina D. Roosevelta, zadnjo čase mu je bil pa nekako odtujil.
Ljudje, ki pravijo, da poznajo razmero, so vse mogoče na-migavali.
Slišati je bilo, da je Lewis zato jezen na Roosevelta, ker ga ni hotel sprejeti v svoj kabinet.
Iv rat kom al o, že zgodaj spomladi je Lewis odločno in javno astopil proti predsetlnriku: — raipovetlal mu je sramoten por z, če bo vtretje kandid ral.
Potem je bil nekaj časa mir. Javnost je ugibala, če se je mogoče Lewis pobotal s predsednikom. Nihče ni vedel nič gotovega.
Preti nekaj tetini jo bil Lewis v Beli hiši. S predsednikom je razpravljaj kakšnih 20 minut. O čem sta govorila, javnost ni zvedela, (nekateri so na-migavali, da je Lewis predlo-|žil predsedniku svojo pogoje, da jih jo pa predsednik odločno zavrnil.
Konferenca se že ni mogla za Lew is a ugodno končati, kajti |mr dni po tistem je Lewis zo-
M array.
Murray je velik častilec predsednika Roosevelta, obenem je pa tudi zvest Johnu L.
tno lažje dosegel svoj cilj.
R. J. Thomas je pripravljen vsikdar nastopiti proti l^ewisovim silam. Par ur po
Lewisu. V delavskih zadevali Lewisoveni priporočilu repuh
likaiLskega predsednišk e g a kandidata, je vodstvo Fordove Murray jo tekom volilne jLružbe s j>oinočjo zvočnikov
z njim zo nad trideset let sodeluje.
kampanje miroval. Svojemu : gospodarju pač ni hotel nasprotovat i.
Storite, karkoli hočete. Moje mnenje je pač ta ko in ga nikomur ne vsiljujem.
naznanilo delavcem neobičajni preobrat. Thomas je prepričan, da je Lewis s svojo izjavo silno škodoval nameravanemu organiziranju Fordovih delavcev.
Fordovi delavci so namreč izgubili zaupanje v CI<>.
Razen Murrava bi bil pa tudi Sidney HiHnian rad voditel j I CIO. Toda Hillman jo tak mono »kušal z glavo v zid. Kakorhitro bi sprevidel, !da tirna Murray večjo zaslon:-i bo, bi mu več ne nasprotoval, lip Murrav in R. J. Thomas,! »ooseveltova zmaga je pre-
predsednik Unitetl Auto Wor- ^lzalf Lewl<u y<e "a^rte.
kratkem so bodo začele oglašati unije in zahtevati njegov tndi. (Hlstop. Mogoče bo skušal
Nekatere CIO unije so odobrile njegovo stališče. Mnogo jih je bilo proti njemu. Pomi sliti je treba, tla je bilo član- ■ stvo CIO pred volitvami (in je\ \ še danes) razdeljeno v tri ta-|Zf,» , 3H>re.
Vr prvem taboru so pristaši Roosevelta, ki jih vtxlita Plii-
V drugem taboru so prijatelji Roosevelta, totla pod stati na krmilu, toda prav
go ne bo ostal.
vodstvom Sidneya delavskega člana obrambne komisije.
Hillmana, narodno -
o-lol-
Co Philip Murra; y iz toga ali onega razloga ne bo hotel pre-
Na to brzojavko je predsednik Roosevelt odgovoril naslednje:	I pet mahnil po predsedniku iti
_ . _ .	. javno odobril WllHriejevo kan-
" Prosim, tla sprejmete mojo diilaturo Rekel je. _ bo
iskreno zahvalo za Vaše vošči- j predsednik Roosevelt vtretje lo. Zelo cenim zagotovilo <va- izvoljen, bom jaz odstopil kot
še iskrene želje glede mojega adravja in sreče ter Vam prisrčno isto vračam.
predsednik CIO.
Roosevelt je zmagal. Kaj bo storil John L. Lewis? Če 'bo izpolnil svojo obljubo, bo po-Franklin D. Roosevelt.,,;stal njegov naslednik Philip
V tretjem taboru je Lewiso- Vzeti vajeti CIO, bo usoda te va lastna unija—I nited Mi»nejveJike organizacije na tehtni-Workers, — poleg njih }>a tudi CJ
unije, ki so proti Rooseveltu. Nadalje je treba vpoštevati, pa brez Lewi sove podpore ne j <la jc pri vsem tem precej za-
i interesirana tudi Ameriška «le-
inorejo dosti opraviti.
Zdaj, po Rooscveltovi zmagi, bi Murrav kaj lahko dosegel pretlsedsvo natl CIO. To se pravi, tla bi Lewis držal svojo obljubo in otl stopil. Ce pa ne bo ržal Obljube in ne bo hotel prostovljno odstopititi, bo izgubil pri članstvu kredit. V tem slučaju bi Murray še zna-
lavska federacija. Znano je, da Federacija bolj stremi po slogi v ameriškem delavskem gibanju kot pa CIO. Kot ne-spravljiv na-sprotnik AFL je na glasu John L. Lewis.
Če bo imel CIO kakšnega drugega voditelja, bo sloga vsa kakor mogoča.

••a L A S N A B O D A" — New York
[Thursday, November 7, 1940
VSIANOVLJEN L. 1893
"GLAS NARODA
99
(VOICE OF THE KOPU)
Publishing Company, (A Corporation). J. Lnpsha. Soc. — Place of business of the at above officer«: 216 WEST 18th STREET, NEW TORE. N. T.
47th Year
-Glas Naroda- la iesned every day except Saturdays, Sundays and Holiday*
Subscription fearly %KL—. Advertisement on Agreement.
Sa celo leto velja llat sa Ameriko In Eaaado 9«.— ; aa pol leta $3.— ; m četrt leu 91£0. — Xa New York aa celo leto »7.— ; aa pol leta $3.00. Za lnosemsOo aa celo leto $7.— I aa pol leta »3.50.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzrmSl sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA." 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X.
Telephooe: CHelaea S—1242
———
ELEKTRIHKACIJA NA FARMAH
NAPREDOVALA ZA 150 OD8TOTKOV.
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate redno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
SAMO IRSKA NE POMAGA
1 Nedavno jo pi-al iiemršld! propagandni ministef tir. Pau'1 yoblwls:
""IWfla, ki tk! more živeti v miru v svojih lastnih me-jah in t«ili svoje podjarmljeue narod* k nepre>t«iui vstaji, nima pravice do obstoja n*ed civiliziraniiimi narodi.'*
Z (ioebbelsom bi bilo težko dogaujati, kateri narod je civiliziran in kateri ni. X«emčija na primer ne bo i vik tiar deležna sijajne podpore narodov, ki jih je podjannila.
Vladni program je uvedel elektriko za 6 milijonov farmarjev v petih letih.
Staromodne petrolejke, ki so bile v nubi v devetih izmed vsakih desetih farm v Združenih državah r-o pred enim desetletjem, hitro prehajajo v pozabljeno preteklost vsled uve-denja elektrike s strani federalne vlade, kakor čitamo iz poročila poljedelskega depart -menta Združenih držav.
Danes, ni: t i ne polnih pet let po uvel ja v: jen ju zakona o far-m»:-rski elektrifikaciji. jk» ena faniva izmed vsakih štirih ima 'električno razsvetljavo in do konca leta 1940 bo skoraj G milijonov poljedelcev imelo elektriko v svojih hišah.
iZa tak napredek v rabi elek trike na farmah od 10 do 2."> od->totkov v mfnnj kot 5 letih, je bilo organrziranih več kot 700 lokalnih .si-temov, vrč kot 2T»0 tisoč milj električnih prog j< bilo zgrajenih in trebalo je premagati razne ovire k? strani privatnih električnih družb.
Napeljava elektrike ni le odpravila petrolejk, marveč tudi stare baterijske radiove aparate. Farmarji kupujejo ne le radio-wparate, marveč tudi take moderne priprave, kot električna likala, električne pralne stroje, električne refrigerato-rje in električne molzne stroje.
Z Anglijo ie povsem nekaj druirega. Faši.s-ti in naciji Xt^tete milje, ki jih je farmari-
-eveda tega ne bodo nikdar priznali, iz enostavnega razloga, ker kaj takega ne morejo pojmi t i — da je v zadnjih dvajsetih letih postal angleški imperij društvo enakih ini obodnih narodov. Kdini angleški dominij, ki je ostal v sedanji vojni nevtralen, je Irska.	___
Ir^ka je suverena neodvisna država, ki je združena ie zaradi nek at ei ill medsebojnih Sirteresov v, azngleškini društvom narodov.
Kje drugje na svetu hi bilo mogoče "zavetniku" zavrniti »soudeležbo v obupni borb! za življenje in smrt, ki jo bije materinska dežela?
Neoriraje se na uradno nevtralnost, pa ni niti najmanjšega dvoma, da bi ne bila samo predsednik Hyde in ministrski predsednik De Valera, pač pa presežna več'na it»-ke«rji naroda pripravljena boriti se ob strani A mrli je, če bi se skušala Nemčija pcwluziti Tr<ke kot izhodišča za napad na Anglijo.
Nedvomno je na Irskem veliko število nemških agentov, katerim bi pa <laba predla, če bi se drzni ki v odločilnim trenutku kaj početi proti Angliji. Z Anglijo se ne >trinja edinole organizacija, ki je znana pod imenom Trnka republikanska armada.
Tudi Tndija bi bila z vsem srcem in dušo z Anglijo, če bi ne delala londonska vlada takih napak.
V začetku leta 1939 bi bil Mohandas K. flandlii, voditelj indijske kongresne stranke, zadovol jen z dominijskitn statusom za Indijo, toda konservativna vlada je rekla: "V bistvu temni nikakor ne nasprotujemo, toda Wedaj ni primeren Čas za take izpremembe."	;
(Ko je odločni Winston Churchill nadomestil cinenvega Chamberlaina, je s posredovanjem indijskega podkralja *akoj ponudil Indiji doniirijski status, toda bilo je prepozno. Kon grešna stranka ni bila »=• tem več zadovoljna. Zdaj zahteva po vojni ljudsko glasovanje glede popolne indijske neodvis-rof^ti. v zameno pa obljublja v slučaju vojne sodelovati z An g! i jo. Pogajanja med podkraljem in Gandliijein se nadaljujejo, pa je le malo upanja, da bi se zadovoljivo končal.
Navzlic temu je pa opaziti važno izprcimeiufbo. Nič verni trste trpkost«, ki je »*voječasno označevala posvetovanja nned zastopniki indijskega naroda in podkraljem. Gandhi ne skriva svojih simpatij napram Anirležem ter je pripravljen Angliji pomagati z vso svojo razpoložljivo močjo.
■Se bolj značilno je pa ugotovijo M. A. Jinnalia, predsednika Vse indijske moslenrtske lige.
44 Mi hik» pripravljeni prt liti zadnjo kapljo krvi," je rekel Jinnaha, 44in portro^iti zadnji penny za pomoč Angliji v sedanji vojni."
Njegova liga pa želi ponovno proučiti ustavna vprašanja ter odgoditi svoje zahteve do konca vojne.	»
i Diktatorji naj bi razumeli, da se Anglija nečesa loteva, česar se ni pred njo lotil še noben imperij.
• Ta proces je najboilje označil C. M. Gibfcon, /profesor na Harvard univerai: "Angl-ija izpreminja svoj imeprij v društvo demokraieij, čijih vsaka bo imela svojo vlado."
ZRAČNA VOJNA ZA ANGLIJO
ca morala prehoditi od vodne punipe do kuhinje in nazaj, so stvar preteklosti. Pumipe z e-lektričnim pogonom se in-tafi-rajo v farmskih kuhinjah
(Preti desetimi leti se je ameriški farmar vpravičeno sme-ial. ko se je kdo bahal o velikem tehničnem napredku v A-ineriki. V najbogatejši poljedelski zemlji na svetu, v deželi bogati na pri rodnih sred-stviih in prenapolnjeni z vodno silo, le 10 odstotkov polji del-
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teta kritičnih časih je vsakemu iitatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ca pošljemo Bosim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ca Se danes!
>ki'h okrajev je bilo elektrifi-ciranih. Provincija Ontario v Kanadi je bila v tem pogledu na boljšem za 20 odstotkov. V Evropi je bilo mnogo držav, ki so prednjačile Združenim državam, na prinuer Švedska, "Danska, Nemčlija, Francija in Ho-landska. .
'Pred deteti mi kti, kakor razlaga poljedelski department se ni skoraj nič storilo za povečanje električne napeljave na farntah. Vse je bilo v rokah privatnih elektrarn. V Štirih letih pred 193f» se je farmska elektrifikacija povečala le za 1 od<to. Privatne družbe so enostavno pravile, da se jim ne "izplača. Nekatere so trdile, da >e farmar sploh ne briga za elektriko. .
We <to se je spremenilo, ko je leta 1935 bil sprejet federalni zakon o leketrifikaaeiji na deželi. Farmarji morejo .sedaj organizirati neprofitne električne zadruge in način, kako se te zadruge lazvijajo, pokaže, da poljedelci želijo imeti elektriko. Zakon je tudi omogočil, da si farmar-ke skupine morejo izposoditi denar od vlade za napeljavo ol» istih obrestih, ob katerih wi vlada sama izposoju-je denar. Stroški so bili znižani povsod, kajti ne gre za dobiček, marveč za korist rabe. Gradbeni stroški so nekje znašali polovico tega. kar bi potrošila privatna »iružba. In nekatere izmed teh smatrajo vladni program kot nekaj, kar se jim izplača posnen^iti.
Vlada ni dosegla ta veliki uspeh v elektrifikaciji farm brez nasprotstva k strani privatnih elektrarn. VečJina jih je vendarle prišla do prepričanja, da niso poljedelski okraji njihov izključni delokrog, dasi nekatere izmed njih še vedno uganjajo obstrukcije.
Poljedelski tajnik Wick ar d, poudarja, da. >e elektrifiikacij-ski »program hitro razširja in prinaša farme i jem Molgo zaže-ljene udobnosti za njihove družine, boljšo produkcijo na farmah ter omogočuje decentralizacijo obrambne industrije vsled novih elektrarn sirom čim dalje večje povrSinr
PESMARICA
"Glasbene Matice**
Uredil clr. Josip Cerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški 2bor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
4 '.SI jOVAN* ) VK' * PRIREDI TV ft V BROOKLYN!!.
iKot je brio že poročano v tem listu, priredi slovensko pevsko društvo "Slovan*' veliko svojevrstno prireditev, ali 44Marti-novanje,** in sicer v nedeljo 17 novemfbra 1940 v dvorani Slov. Nar. Doma na 253 Irving Avt Brooklyn, N. Y. Zjičetek bo ob 3. uri popoldne. Vstopnina bo 35 centov. Več o tem še pozneje.
Nadaljna 44Slovanova** pri reditev pa se vrši 44Silvestrov večer** 31. < tečem bra 1940. Tudi glede te prireditve bo Še pozneje natančneje poročano v tem Ii*tu. Tudi ta prire«litev se vrši v ISlov. Nar. Domu. Toll ko za sedaj.
S sobratskim pozdravom,
Anfhonv Svet.
Peter Zgaga
Jesenska Poslanica
poslana Bratovščini sv. Martina od njenega bivšega člana.
Vso pomlad in vse poletje so jo negovali sončni žarki.
Le za spremembo jo je som-pa tam ohladil ponižen dežek.
Njene korenine so se razipre zale in srkale iz zemlje najslajše sokove.
Jeseni je pa rodila trta obilen sad. Nizko se je ukrivila pod težkim, .sladkim bremenom.
Vinogradnik je hodil tipat jagode in pokušat.
—	Je in ni, — je modroval. — Še nekaj sončnih, vročih rini bo treba.
Nebo ga je uslišalo. Temno-rdeče jagode so počrnele, belt jagode porumenele.
—	Bo! — je ipreudaril.
Vinograd je oživel. Viničar
ji in vimčarke, starci in otroci
OLAS IZ NASELBINE.
Po nrfučni bolezni in težki o-peraeiji se je vrnila na >voj dom iz Memorial bolnišnice v Johnstown, Pa., naročnica na 44Glas Naroda*', Mrs. Annie Martinčič.
Srčna hvala znancem in prijateljema ki sojo obiskali v bolnišnici. Enaka hvala tudi članicam SŽZ. za šopek cvetlic in njih obiske..
Torej vsem nrčna hvala, njej pa želimo skorajšnjega okrevanja. — S pozdravom,
I-iOU i s Martinčič
Park Hill, Pa.
Vsaka pomoč je bila dobra, vsaka roka je nekaj zalegla.
Močni hrbti so se krivili pod težkimi brentami. Voz je &,kal. In ko je bil zvrhano poln, je ofkpeljal svojo sladko breme v zidanico.
Najprej v kadi, kjer so se jagode nekaj dni pomišljale, ee bi se zganile ali ne.
Šele drugi ali tretji dan je prišlo življenje v nje.
Iz kadi v prešo in ,v sod. V sodu je zavrelo in zabu-čalo.
Marsikdo mi 1k> pritrdil, da ni na vsem svetu prijetnejše mirzike kot je vretje mladega vina. Saj ti-to navsezadnje ni vretje, pač ipa tajna skrivnostna govorica, lnnogoobetajoča napoved . . .
— Cisti se, še vedno se čisti, — pravijo vinogradniki. — Ni še na čistem in jasnem samo
Angleški aeroplani so včeraj letali nad Nemčijo ter bombardirali več krajev. -Prav posebno so si vzeli za cilj ladjedelnico v Bremerhavenu, pomole v Bremenu ter Vegosaok pristanišče za podmornice v Emdenu, kjer je pričelo goreti 30 petrolejskih tankov.
Angleži so tudi bombardira-
li Napolj in okolico.
Nemški letalci so včeraj popoldne dvakrat poskušali prileteti nad London, (pa so bili vsakiikrat zavrnjeni. Proti večeru pa je nekaj aeroplanov priletelo nad London ter so metali bombe na sredino mesta. Bombe so padale tudi na Southampton in Liverpool.
Velikost 9H z UH Inter
48 velikih strani; 32 barvani h zemlje vidov tajita drfav Id 9 zemljevidov Zdr. držav In zastav vodilnih držav ;
45 svetovnih slik popolnoma o-
zna^enih; Zanimivi svetovni dogodki. NajnovejSi zemljevid kaže ceU svet in tudi:
BAZDELITEV POLJSKE ME1>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena 25 centov
PoSlJlte svoto v znamkah po 3 _oz. po 2 centa._
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI 8AM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite s atlasom ln ko ga Izpolnite ln pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas prt:
" GLAS NARODA "
HI WEST 18ft 8TBEBT NBW IOIK. N. ¥.
Norman Thomas ni presenečen
Norman Thomas, predseilni
š k i kandidat socijalistične stranke, je izrazil npanje, d; bo srditost predsedniške kam j »a n je v kratkem pozabljena in da se bo Amerika vrnila -svojim načelom.*' V svojem govoru po ra«lio je Tliomas rekel, da ga izid volitev ni prav nič presenetil in rekel, da je bila sedanja kampanja najbolj nečastna in nizkotna, kar jiih je doživel v mnogih letih.
Thomas je rekel, da more Amerika ostati izven sedanje evropske vojne ter upa, da bo ■svoje stroje porabila za o4pra- najslavesnejAi trenutek: vo revščine in pomanjkanja.
S o
Tudi Mehika se pripravlja
•Mornariški izvedenci predložrili mehiškemu predsedniku Cardenasni načrte za mor nariška oporišiča Ob Atlantiku in Pacifiku, ki toi veljala 600 milijonov dolarjev. Mehiški o-brambni načrt vključuje utrdbe, obrežne baterije, arzena-le, suhe doke, liidroplane, tor-pedne čolne in sumbarine. Načrti bodo najbrž v nekoliko spremenjeni obliki predloženi meliiškemu parlamentu.
Piketi pred Belo hišo
Prejšnji teden so se pojavi'i pred Belo hišo v Washiugtoaiu piketi, ki so nosili napise: — "■Zahtevamo obnovitev državljanskih pravic!" "Nehajte u-strahovati delavce!"
Natančnejša preiskava je dognala, da se je vršila v New Yorku kampanja, čije svrlia je bil a ustrahovati WPA delavce in jih prisiliti, da bi pri volitvah oddali svoje glasove za demokratske kaoididate.
Pikete je poaneje zaslišal senator Gillete, demokrat iz države Iowe, pre<lt'e<liiik posebnega senatnega odseka, ki preiskuje kampanjske izdatke.
Godba pod kontrole
Po italijanskih gledališčih in kabaretih je dovoljena samo i-talijanska, nemška in japonska godba. Tudi radio ne sme prenašati nobene druge godbe.
NOVI KOLENDARJI!
Za leto 1941 smo prejeli stenske kolendarje sledeče velikosti: 17^x23 inče. Kolen-darji imajo pri tem še posebna vremenska naananila in oznanila posebnih dni in državnih praznikov.
Kakor smo vsako leto, bomo tudi tekoče pqsiljali kolendarje na želje naročnikov na vse kraje in v staro domovino. In, ker sedaj pošta posluje bolj po časi, je treba radi tega kolendarje odposlati poprej, da jih bodo dobili ob času. Kolendar stane s poštnino vred kamorkoli samo 20 centov komad. Naročala prejema in odpošilja firma A. GRDINA in SINOVI, 6019 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
10—31; 11—1,7,S
s M-boj.
V	nobeni dolenjski in nobeni štajerski zidanici še nisem bit, pač pa poznani vipavske in brdske nad sončno Gorico.
Toda zdi se mi, da so in da morajo biti vsepovsod enake.
4) sv. Martinu je še vedno mošt.
Sele na zimo s*e unese. Takrat je vino, ki pa, dasi v sodu in v temni kleti, ni se prekinilo svojih tajinstveiiih vezi 7. naravo.
Kajti ko oo>ije toplo >onee na trto in vzbudi popje v nji, se pojavlja tudi v temni kleti življenje.
V	vinoreji na>taja važna doba—pretakanja. Zatem je pa
"Roosevelt 11 želim," je rekel, "popoln uspeli na svetu, ko ivodi narod v tej smeri ter upam, da bo sramota pretekle kampanje kmalu pozabljena.
Garner ni volil
Poročilo iz Uvalde, Texas, pravi, da podpredsednik John N. Garner včeraj ni volil, pač pa je volila njegova žena.
Na vprašanje, kdaj bo Garner volil, je žena kratko odgovorila: "Ne vem." Zvečer, ko so bile volitve v Uvaldi koai-čane, se je izkazalo, tla pod predsednik Garner ni prišel volit.
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN.---$ 2.20
200	,MN.---$ 4.00
300	DIN.---f 5.R5
500	DIN.---$ 9.25
1000	DIN.---
2000	DIN.---$35—
V DINARJIH
V LIRAH
100	LIR---$ 5.—
200	LIR —--$ 9-50
300	LIR —--$14—
500	LIR---$22.50
1000	LIR---$44—
2000	LIR---$37—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za iaplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošl jejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
. -
Vsled namer t Evropi ni mogoč« v Jugoslavijo ta Italijo nakazati deaujt v DOLARJIH, temvet t dinarjih oz. H
Iste velja
droge
driave.
SLOVENK! PUBLISHING CO.
rOTNllKIODD

sis wort tam Stmt.
New York
Gospodar napolni niajoliko in daje pokušati.
To je bil uvod moje ]K»!an.-ee, ki se lil asi:
S trte v brento, iz brente nn voz, 'i. voKa v kad; iz kadi v prešo, iz preše v sod;
iz soda v časo, iz eaše v usta, iz u>t v bi od j i 110, od tam pa v kri in v srce;
v srčni se prebudi riizij^ra-nost. ki najde duška v pesmi.
I11 pesem zaplava v tih po mladiii večer . . .
Pesem o starčku, ki je poslednjo uro zahrepenel ]H) ča<i rujnega viučka; o konjičih, ki težko vozijo polne sode; o bratcih, veselih vseli; o Bogu, ki je ustvaril žemljico; o žemljici, ki je rodila trtico, in o trtici, ki je rodila grozdka dva . . . ln mijposled še o razposajenem dekletu, ki je pripravljeno kikljico prodati in za slailko vince »lati.
Pesem plava v tih pomladni in poletni večer.
Z druge gorice se ji druga pridruži in s tretje tretja, da je \<se ozračje polno petja in duha po pomladnem cvetju.
Zdi se, da v dalji pesem za mre, kar pa ni res.
Spremenila se je v hladno roso, nežno padajočo na vinsko trto, ki vsa poživi jena od tega izdatnega blagoslova, še z večjo vnemo iv-rši svoje skrivnostno polanstvo, določeno ji od vekomaj.
I11 ni več dolgo, ko se cvetje v jagode spremeni, ko listje zarumeni ter se trta trndna skloni pod svojim težkim sladkim bremenom.
"OLA S NABODA"-New Yor*
Thursday, Novemker 7, 1940
vst AN OV L J EN L. 1893
Vesti iz slovenskih naselbin
»POMINSKA RAZSTAVA SLIK POKOJNEGA N. G. PERUŠKA V SLOVENSKEM DOMU V CLEVELANDU
Dopisi so nam Trdno dobrodošli, ker zanimajo ▼se naše titatelje in se ž njimi naši rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo.
Dne 0. novembra ob 7. uri (večer >e otvori v spodnji dvo-lani Slov. Nar. Donui na St. hair A venae spominska raz-kni slik pokojnega H. G. IV |u ka, ki bo trajala do vštevše-|a 17. novembra. Razloženih Jo nad 12.") oljnih in k*>reznih lik, ki -o vsa lastnoročna de.a Ukojnika. Slike predstavi ja-vse mogoče scene. cvetlice, »rtrete, itd. Izdan bo tudi poje ben !«emam — program brez bgla-ov. v katerem bodo nave-hna vsa ta dela po številkah ii imenih, katerega bo deležen
vodi. bodisi potom peresa ali čopiča umetnikov je pač tako, da dobijo svojo popolno veljavo šele po smrti dotičuega. ki jih je ustvaril.
Na razstavo so bila pismeno povabljena do malega \sa ohij-ska slovenska društva, kot tudi hrvatska in srbska iz Cle-velanda; bratske organizacije, narodni domovi in druga društva, kolikor se je moglo dohiti v naglici na-love.
iKer je to najbrže zadnja razstava Peruškovih slik v Siiv Nar. Domu. gotovo pa zadnja
;sak obiskovalec razstave, ki j največja po njegovi $mrt\ ker ka to zanima. To bo dragocena motava zbirke slik pokojnega umetnika H. O. Peruška.
Večina izmed razstavljenih lik so popolnoma nove in id-[cdar prej nikj r mz.« lavi jene. »like bodo naprodaj po zmerni »eni, ker to je edini vir dohodkov sedaj za žalujočo vdovo in ičerko. da se vnovči te slike, pato ponovno apeliramo ni v-a Iruštva in posameznik?, da sponinite ob te i priliki pokojnega «1 oven/iko-amer;škega sli-:nrjn H. Gregor PerusVa in da ^e v obilnem številu odzovete 'abilu ter obiščete raz-tavo v ov. Nar. Domu in po možnosti izberete katero iznW razloženih slik. S Peruškovo sliko u hodete okrasili stanovanje jn Iruštva pa prostor, kje zborujejo, ali pa vnovči jo i>*o ob pri-merni priliki med člani potom žrebanja. Z nakupom -like pomagate do obstanka vdovi in hčerki in obenem imate sami doma krasen spomin trajne 'eljave na pokojnega rlikarja R. O. Peruška.
Dane«, ko njega ni vič med /ivimi. izgledajo njegove slike še vse lepše in veliea-tnejše kot nekoč, dasi so bile vedno izrazito lepe in še lepše sr* nam bodo videle, ko minejo leta. Z duševnimi, umetniškimi proiz-
v lokalnih listih in preskrbeli za vas vse potrebno za okrep-čila.
Obisk te s<pominske razstave bi moral biti eden največjih, kar smo jih imeli te vrste do se-daj. Saj se gre za počastitev sponfina in del našeara sloven-sko-ameriškega slikarskega u-metnika K. Gregory* Peruška.
Za prcfcvetni odsek direkto-rija in Prosvetni klub Slov. Nar. Doma,
' Erazem Gorshe, tajnik.
slike bodo sčasoma v- razpio-dane 'in razpršene po Ameriki, zato ste vi. o<l blizu in daleč od Olevelanda prijazno vabljeni, da si izberete eno slik*.; za -i>o-n»in, če je le mogoče. K nakupu slike -e ne bo nikogar mililo, rade volje pa bo tozadevni odbor postregel s renami in pojasnili vsakonrtjr, >i se bo zanima! za to.
Slovenski narodni muzej v Slov. Nar. Domu na St. Clair Avenue, r-e tudi priporoča drn-štvoni kot posameznikom, da bi kupili in poklonili v nmzej katere izmed Peruškovih slik. ker lanes še nima v «voji zbirki no-lwne njegove «dike.
Raz-tava bo odprta dnevno in <icer ob delavnikih od 7. do 11. ure zvečer, ob nedeljah pa od 2. do 11. ure zvečer, kot tudi ob sobotah enako, ako bodo prijavljene skupine, ki si želijo ob tem času ogledat; razstavo.
Apeliramo na -osednje naselbine, da -i izberete dan in se koiporativno udeležite razstave. Tako želimo in pričakujemo, da bi imeli Eucli<'l-ki dan: Lorainski dan; Barbertonski dan; Girardski dan itd. Vabimo tudi rojake iz Detroit. Mich. Chicago, Til., in drugih slovenskih na-eTbin. Sporočite nam, kdaj pridete in bomo objavili
40 - letno preiskušn jo
ima
JUGOSLOVANSKA
J KATOLIŠKA JEDNOTA
ely, minnesota
ki ima
22,000 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam m smrti
Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.
GARLANDOVA PUŠKA
Prisiljene ra<ii > vet ovni h do god kov so -e začele tudi Združene države oboroževati. O tem se mnogo razpravlja. Nekateri so pod vplivom, da ima Amerika že vse polno raznega vojnega materija I a in da je sploh nepremagljiva. Drugi, ki so nekoliko bolj poučeni, postajajo nestrpni, ker po njih mnenju gre z oboroževanjem we prepočasi. S kakimi zaprekami se je treba pri izvršitvi t-ga velikanskega dela boriti in koliko časa in moči uporabiti, naj nekoliko razjasni opi< najnovejše Gar and puške.
Nekako manj kot pred petimi leti je naročila vlada Združenih držav Springfield orožarni. naj prične izdelovati Garland puško. Po dvajsetih mest cfli je orožarna izdelala po
deset pušk dnevno, po štirih
letih pa 200 na dan. Po 200 pušk dnevno bi potrebovala o-rožarna 17 let, da bi opremila armado.enega milijona mož.
Kaj je vzrok temu počasnemu napredku f Kot vojno o-rožje je Garland puška pripro-sta stvar. Tehta komaj 9 fun-tov, sestoji -amn iz 75 delov in jo je gotovo lažje izdelovati, kakor na prinuer tanke, zrakoplove ali protizračne topove. Majhna stvar, kakor je, razsvetljuje toliko bolj, kaj pomeni "iti v masno produkcijo.*
V povesti ene pivske se bere večja povest oborožitve Amerike za obrambo. Odkar je ar-inadno poveljstvo leta 1903 -prejelo slovito Springfield puško za opremo svoje pehote, je vedno gledalo še za hitrejšo puško. Mnogo novih modelov so preizkusili, pa zopet zavrgli. Slednjič je leta 1929 .John C. Garland, uslužbenec zvezne orožarne v Springfield. Mass.. podal v preeeno presenetljivo puško.
iS to puško -o vstreli osemkrat. ne da bi bilo treba premakniti oči od tarče. Je dva in eno četrtinkokrat bolj hitra kot Springfield puška, pri kateri je treba po vsakem strelu urediti z ročno akcijo puško za nadaljni strel ter zopet nameriti. PoU«g tega {Springfield puška pri strelu zelo udarja na ramo, kar je pri Garland puški zelo neznatno ter jo lahko tudi novinec ali celo ženska brez težave rabi. Z lahkoto l=e dene narazen v 12 sekundah, niti -krajni mraz. toplota, navadim ali slana voda ji ne škoduje.
Leta 1934 >e armadno vodstvo naročilo 80 teli pušk. Mr. Garland in 18 njegovih mehanikov je potrebovalo 2 leti za izvršitev tega naročila. Pri tem so Garland in njegovi tovariši ustvarjali precizne instrumente izvanredne iznajdljivosti. Delovanje puške zavisi od plina pri razfrtrelbi naboja. Na spodnji strani cevi je mala luknja, skozi "katero plin vdari na bat (piston) malega zelo občutljivega plinskega stroja. Ta priprava izvrže prazen naboj, na njegovo mesto porine di*ugega, napne peteli-
morate se
VEZBATI
a USPEH!
1. ATLETI se morajo ve4V»ati— vendar pa je potrebo več sile voditi možgane kot pa telo. Vsak dan sv«>že mleko >* najlažji, najprijetneje« in naicenejSi način obdržati sposobnost.
RAZLIKA
2. ZDRAVO SPA
NJE prinese svv- \ že mleko pred no ležete. Xjegova ALKALI - JKVA RBAKCLJA pomaga delovati proti txiznim liram, veliki napetosti.
4. USPEH
lvw«>odu zahteva veselje brez posebne teže. Mnoge zvezdnice so »e prepričale, da daje vsak dan sveie mleko odločno volj, d
3. SVEŽE MLEKO pomaga tudi pri bam'-nem pr-'<-rafunu. Ver mlee-r.ih jedi in ve"-mleka za pijačo pomeni uravnavo jed in I'FIAVNAX I'll« JlUrC.N"! v Hoi-
Prosiin, iH.filjite mi knjižico "Oetting Mere Out of Life— wit h MILK", BREZPLAČNO in predplaf-ajia:
Ime
Naslov
M'"•ft o
Država
Prosimo, napišite
razločno
\

T«R STATE OP MEW YORK SAYS:
ye^ imsmm m mm MM mm MM
tfiS0^	THE ECONOMY FOOD
DRŽAVA NEW YORK PRAVI:
IZC«LED-VITE LEPŠE, POf'tTITE SE BOLJŠE, PIJTE SVEŽE MLEKO
CENENA HRANA
na in puška tako priprav- skromim genij je l>il rojen v Ijena za nov strel.	Kanadi pred 32 leti, še»-ti v
Ko je armadno vodstvo me-[družini 14 otrok. Tam je dovr-seca januarja 193f> sprejelo to >11 štiri leta ljudske šole, edina puško, je prišlo tudi povelje za j redna izobrazba. kar jo je iim-I masno produkcijo in s tem tu-i pred svojim dvanajstim letom, di čas za pričetek dela.	j v katerem easu se jp njegova
Tovarna za maipuo prmhikci-J draži na preselila v tlr/avo jo je velik stroj, sestavljen iz Connecticut. Xa-elp-dnja leta je ti-or drugih strojev in ljudi. I bil xtip« >'f*i> po tovarnah stroj-Vsako novo drlo >»» pripne z'nega orodja. Ko so napoveda-
naei*ti in risbami. Kdo ve, koliko ri4> puško, nje delov, tovarn in niznili strojev in orodja je bilo narejenih od januarja 1936. Gotovo četrt milijona. 75
le Z/l ni ž ne države Nemčiji vojno, se je napotil v Washington, ter ponudil armadnenui vodstvu i-vojo novo strojno pu-?kt>. Bila jp dobra, toda ne do-
Za 75 sestojnih delov Garland	volj dobra. Takrat jt« bil >tar puške, je potrebnih 1500 posa-j29 !<»t. Da bi ga izpocftmdili, so meznili obratov, nekako 9<M) iz- ii^i dali tam neko vladno služ-mk-<l teh na strojih in za skoro ter ga kmalu potem preme-
Vr^ak posameze n obrat je potre-	stili v vladno orožarno v mestu
ben posetben zelo natančen in	Springfield, Ma-s. Skozi na-
komplieiran -troj.	da' jnih 20 let je pok g svojega
,	, .dnevnega dela vetlno mislil ter
•l ravnava strojev, <la vsa ta	. »	iti
• . , , . prasti i-t\< uporabljal za zami-ogromna vrsta strojev deluje z 1 . . . ..' . i-v
" ,	i. .	i sel m izdehavo i>olj-e lntante-
enakonierno naglico od prvega j ...	t»- ^^ •
, . . . • -i i . -	rr»;KO puške. Ko se mu je to
do zadnjega, ie bil zelo težaven ■ .	... , . ,. ,
*' '	končno y)o-re<-no. ni ni l to >\ o-
prob1 em v planiranju. Garland puška vs buje 19 različnih vrst jekla. Nekatero jeklo, ki se da dobro obdelovati ročno, se zelo slabo obnaša na stroju. Potreb-
jo iznajdbo lahko prodal za bajno ceno. Mesto tega jo je dal na razpolago zvezni armadi. Razen svoje skromne me-
, .sečne, ne dobiva nobene druge na so bila neprestana posveto-	^	vo|jko <]e]o
vanja strokovnjakov, izpre- j
inemibe, izboljšanja. Ena za j To je dosi danja zgodovina drugo so bile vse zapreke od-i Garland puške, ki je samo eden stranjene in sedaj se približuje izmed ogromnega števila pred-produkcija v Springfield oro-[metov, ki jih zvezna vlada želi zarili številu 300 pušk dnevno, j dobiti zp obrambo dežele. Kar Poleg tega ima Winchester velja za Garland puško, drži v družba od vlade naročilo za 65 I večji ali manjši nyri za vsak tisoč teh pušk po 100 dolarjev I predmet v masni produkciji, za vsako in tam piično v krat-j Delo napreduje, toda moramo kem s produkcijo.	j imet-i vedno v spominu, kakor
,r ^ . „. . , v . . Mr. Knudsen rad ponavlja, da V Springfield orožarni je se- i„nekatere ^tvari jemljejo čas."
daj na delu in treniranju 3500 nastavljencev, vsi v vladni službi. Delajo v dveh 8 urnih delavnikih in tretjega sestavljajo, kakor hitro umrejo dobiti za to delo sposobnih moči. Na-daljno moderno zgradbo sedaj grade, kjer bodo v teku enega leta zaposlili še 1500 delavcev, ter povečali produkcijo samo v Springfield na tisoč pušk dnevno.
"Vodilna sila pri tem težavnem pod vzet ju je i znajdi tel j sam — John C. Garland. Ta
V. P.
——
NEVERJETNO PRENEHANJE REVMATIČNIH BOLEČIN
Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisofte ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in z gibih s priprostim drgnjenjem s Pain-Expeller-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Expeller. Zahtevajte Pain-Expeller s sidrom na steklenici.
slovenian 1xs
(Ker -em član ^International i Brotherhood of Electrical! Workers," sem primoran in dolžan žrtvovati z unijskimi sot o variš i \>ak teden par ur, da obkolimo z živo masivno črto dva bloka in najbolj moderno tovarno električnih izdelkov
Levinton." ki se nahaja na Greenpolnt Ave., v Brooklvnu.
V	tej tovarni je 15<M) delavcev izmed 1700, ki so vtej to-
varn'j /zajn^leni, prostovoljno pristotpilo k "International j Rrotherhood of Elect ri-eal Workers,'* da r=i s ponvočjo močne unije izposlujejo od večkratnega milijonarja I.evinto-na skromno priboljšanje plače in upoštevanje delavskih pravic. do katerih so po postavi upravičeni.
Že preko dva lmseca se v-ak dan ob sedmih zjutraj zbere pri te j tovarni 500 do 600 organiziranih delavcev, ki pridejo iz drugih tovarn in delavnic, da pomagajo zlonriti brezsrčno!-1 zakrknjenega in brezsrčnega milijonarja. .
Vsak dan se ta armada delavcev -trne v živo neprodirno črto, ki se kakor jegulja vleč: okoli tovarne. Da je slika še bo h j žalostna in napeta, in ki ni v noben ponos najbolj bogati deže:i na -vetu. poveča tot armado šj- kakih dvesto policistov, da zavarujejo milijonar-jevo bogastvo, katerega so mu nakupičili sedanji stavkarji in kat rili >edaj ne mara poznati.
Tudi privatni dom Mr. Le-! vintona na Long Island je v-ak <lan okrašen s par stavkarji, ki bledih obrazov korakajo s precej velikimi unijskimi napi-i ob njegovem razkošnem domu Pred nekaj tedni ira nek malopridne/. celo pregnal iz njegove udobne sobe z bomlbo >mrd-ljivko.
Seveda takeira početja ne o-dobravanN ker nisem nasilneži in verujem le v zmerno razvitje delavskega izboljšanja. Zadostuje mi. da z mojih u-t pade vsak dan kletvica na račun njegovo g; i rjo ve duše. in sem prepričan, da isto stori skoro dva ti-oč stavkajočih delavcev, ki .so na po izstradani ponui-irali, da t^e je ntogotee zakopali v zlati jarek.
Nikar pa ne mislite, da sem te vrstiee napisal z rdečo tinto, ali pa da poskušam ustvarjati radikalizem, ker to je le ena stran ameriških deloilajalcev. P red no končam, vam pokažem drugo stran in razliko, na katero pa žalibog, le redko naletimo.
Z vese'jem sem pretekli teden sprejel povabilo uglednega in splošno poznanega Mr. L. Zakrajška, da ga obiščem na njegovem domu s slovenskima inžinirjema Mr. K. Kočarjem in Mr. Dormižem, kateri slednji je ožji rojak gospe L. Za-krajšek, in kakor sta v razgovoru prišla do zaključka, da sta -i celo /.lahtnika.
V	družbi Mr. Hlače, Mr. Bra-tine, in Mr. Vajbla. kateri je popravil skoraj ponesrečeni večer s tem. da je ako ravno pozno, pa vendar pripeljal Mr. Kočarja in Mr. Dormiša, ker sta >e službenim potoni zakasnila na jugoslovanskem parniku "Lovčen", smo imeli poleg izvrstne večerje, katero zna le Mrs. Zakrajšek pripraviti, jako lep in zabaven večer, ki je mogoč le v hiši in družbi Mr. Zakrajška.
'Na poti proti domu me pelje pot mimo znanih F. Arneževili prostorov. Rad se ustavim pri njenv ker vedno naletim na prijazne Brooklvnske rojake, med katerimli se vedno dobro počutim.
Tudi preteklo soboto sem vst<*pil v družbo z namenom, da popeljem Mr. Kočarja in Mr. Doimiša med Slovence. Ko v-topimo. se mi je vi«Ho povsem navadno. Vedel sem, da ni napovedana nikaka društvena prireditev, vendar so pa bili prostori polni kakor cerkev lia sv. večer. Preti mene stopi popularni dom žal-k i rojak Mr. Oharlie Lacjan, edini slovenski tovarnar slanfnikov v New Yorku. Medtem, ko pokliče pijačo za nijcne in mojo družbo, mi pravi: "Xocoj je moj večer in večer mojih delavcev. Tinam jih tukaj 60. ki skupaj garamo ci*lo leto. Dostikrat, ko moram delati, oziroma nem zaposlen po šestnajst ur na dan, ii%ko -em skoraj živčno uničen, marsikaj rečem mojim delavcem. kar pa v resnici ne mislim. Drugi dan mi je jako ža! in bi najrajse skoraj vsakega posebej pro-i I za odpuščanje, kar pa seveda podjetnik ne ^me in ne ntore. Zato sem jim pa napravil nocoj "party" da si vsaj deloma olajšam ve-VT
Solznih oči ;e vzdignil levico na kateri je bila dragocena krasna zapestna ura in mri pravi: "Saj jim ne moreni do živega! To sen* dobil od njih, pri meni bo do smrti. Z njimi bom delil tr< 1 o skorjo kruha, ako Bog da, za vsakdanjo potn-bo bomo šr- zaslužili.*'
Ko -em mu pripomnil, da sedaj olajšane težnje za eno lete. mi je rekel: "No, no: z mojimi delavci hočem priti preje skupaj, saj je tako prijetno, in mi-I i m, da, kot za mene. je tudi za n j zdravo."
Ob treh v nedeljo zjutraj -mo se nizšli. Zivei -o nv*i bili napeti da nisem pogrešal običajnega spanja. Zdi se mi. da mi je to povzročila misel na razliko dveh ameriških podjetnikov: Mr. J. Lacjana in Mr. Le-vintona.
F. H. V.
POROKA.
(V soboto dne '26. oktobra hp je poročila Mi-< Jennie Kruli in Mr. John McCarthy, oba iz Sclienvus, N. V. Poročila sta se v cerkvi (St. Jo-epli v Worcester. N. Y. Sestre so naredile lii'vesti "party >howersT' in -mo se prav dobro zabavali do ranega jutra. Zapeli -mo tudi Tipkaj naših slovenskih pe--mi in razšli <n*o .se, ko je bi5 zunaj že beli dan. Nevesta jp dobila lepa darila.
Mlademu paru želimo obilo sreče v novem stanu.
»Brat neveste, Mihael Kruh j" šel k vojakom, tako da so kar dva i zgubi V; iz družine.
Paul Zalaznik,
Elk Creek, N.V.


STRAHOTE
VOJNE
ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York

**	" »r- t« ,r »	«■■	.	.
Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru
2abnemu uspehu. društva POTREBU jejo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splošne slovenske ja vnostl
• O Ti A S MRODI"-New Yori
[Thursday, November 7, 1940
VSTX NO VBJEN L.
g t-5
V
V METEZU
—: Eoman. — Spisala: MARIJA KMETOVA, :—
~	36=
"O, moj dragi, ko niti ne utegnem! Saj vidiš, in tudi zljubilo se mi ne bi. Tebe in otroka imam čez mero dovolj — in zdaj še skrb za hi«šo. Kako daleč -sva že?"
4 * Nisva še da !<eč. A v dveh letih upam, bova že na svojem."
"Saj morava biti. Delava in skrbiva."
4tBi bila rajši kakor Tina?" i "Za vse na s volu ne bi menjala ž njo. To grozno dvojno življenje, ta večna laž, ki jo tlači, in fckrb, da se bo izvedelo. Veni pa, da tudi ona ne bi menjala z nuenoj, .saj sem jo bila pred !e*i dovolj opominjala in jo svarila in jo spravljala na V>ravo pot. Vanda se mi smili — ta je brez doma."
''Kakor n«i je zadnjič nekaj praviK Gornik, ji je menda v samostanu prav všeč in se boji., da bo kar ostala ondi," je dejal Rižnar. Melanija pa .ji? povzela:
"Morda ima prav. Vem, da je dom ne more veseliti."
Moč laškega letalstva
__i_
Švedski liist "Dakens Nvbe- Italija si zelo prizadeva, da ter" je pred kratkim prinesel bi bila najmočnejša zračna si-iz Rima poročilo, v katerem na- la na Sredozemlju. Na otokih vaja več podrobnosti o stanju Rhodo-u in Lerosu ima Italija italijanskega letalstva.	Isvoje aerodiome. Oddaljenost
Na koncu svetovne vojne je imela Italija le malo število letal. Tudi po kakovo-ti so bila njena letala -slabša od letal o-staKk velesil. Leta 1920 je Itn- w lija imela 2<M) letal. Ko je pri- . to*
šel na površje fašizem, se je začel porast italijanskega letalstva. Od leta 1923 se italijansko letalstvo razvija kot posebna veja italijanske oborožene >ile.
Letnli-tvo je v Ttaliji celo priljubljeno. Zato ni bila potrebna med narodom posebna propaganda za vzbujanje veseja do letanja. Vodilne osebncčtji same v letalstvu prednjačijo. Mussolini sam je zelo dober letalec, prav tako tudi oba nje-erova sinova, njosrov zet crrof Ciano, minister S4araco itd.
od Haife znaša 750 km. To angleško pomorsko oporišče, ki je obenem tudi ključ za angleški petrolej iz Iraka, saj je napeljan petrolejski, vod prav do je dosegljivo srednjim i t ali ja nsk i m bo mO »a rd e r jem. Zasedba Albanije je približala italijanskemu letalstvu tudi druga'pomorska pristanišča in morske ožine, kot na primer Solun in Dardancle.
Prvo preizkušnjo jo prestalo italijansko letaifctvo v
Rojake prosimo, k o pošlji jo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vain le priročno
pa Stuka italijanska iznajdba, ki so jo Nemci in Američani lo izpopolnili.
V triletni španski državljanski vojni so Italijani preizkusili več vrst svojih letal. Od enajst vrst jih je držalo zlasti
Abesi ';I)ot*	po-ebno hiter ?e jo
too- \r n - '.!izkaza"' Fiat R-20, ki doseže niji lota 193;>. Veliko važnosti ...	... .
i k:i„	i-- i i*i i jJntrost 440 km na uro in ah-
je bila za italijansko letalstvo!. , -	, ,. .	i
v	i* i • i ko "deluje na daljavi 2;>00 km.
tins? španska državljanska voj- «	. . .
„„ i * • • i , , ,—o Zo ontenioni svedski list pravi, na, v kateri je sodelovalo 7*3 , ,. 1 . , . , / ,
da bi mogel ta bombarder od-
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
Poldi Bizjakova jo imela zdaj druge prijateljice a maščevanju zaradi Pirca se le ni odiokla. In čakala je, kako bo vplivalo pismo na Gornika, pa je poizvedovala zaman in le to je izvedela, da jo Gornik vofc srečen, ker bo dobil' potomca, in hodi Pire v hišo, kakor je hodil prej. In ko je -sedela nekoč >ama doma, so >o nenadoma odprla vrata in Poldi toliko, da ni umrla od strahu, ko jo zagledala Mlakarja prod seboj. 4\Križ božji!" jo vzkliknila, "Ali ste, ali niste?" "Klanjam se, gospa! Kaj ste se me tako prestraši'* ?"| Ali i utajo >ioni pamet, ali pa "Kako bi *>c va- no. — Pa sodite: izvolite cigareto? Pro- P0 0 njjh nezasluženo pripovedim. In likerja, čaja. kave — s čim vam morem post reč i ? Moj duje to, kar v praksi ni bilo do-Bog, da ste vi prišli! Kako jo to mogoče? Da vas vidim kazano? Čujmo, kaj pripove-tspet — in kar tako nagloma, nihče ni vedel, niste pihali. Pri-'dujejo o tem'cirkuški strokov-povedujte, pripovedujte — poslušam vas, som radovedna!"j„jak\ y cirkusu «o -Ioni še Poldi se je -tisnila v kot zofe in -o zazrla v Mlakarja, ki [v^dno velika privlačnost Zoo-
log ceni slonovo prebrisanost in izkušnje, ki jih ima ta de-belokožec kot zanimiv ostanek iz davnih časov naše zemlje.
človek, ki se ukvarja s sloni, ve, da se ne njimi dva enakega značaja. Slon se tudi zelo hitro izpre-minja. Zdaj jo dobro volje, miren in prijazen, naenkrat ?e pa njegovo razpoloženje izpre-meni pod vplivom razočaranja ali boleeine. Slon so razjezi in postane nevaren. To pa so zgodi lo, če koleba v razpoloženju, ali če prehaja njegova pamet v blaznost. V takih primerili izgubi Piriisel za pravico in broz-pravjo, ukoreninjeno v njem, kakor v nobeni drugi živali.
V nekem cirkusu so imeli indijskega slona, ki mu je bilo ime Toni. To je bil prvi slon, ki je znal 'balancirati na debeli vrvi. Pozimi, ko cirkus ni deloval, je bil Toni zaprt v svoji staji. Toda slon ne pozna nič lepšega in prijetnejšega od izprelioda. Tri dni jo Toni pazil, kam obeša njegov čuvaj ključ od staje. Potlej ga jo pa skozi okno snel, odklenil vrata in se klatil vso noč okrog. Od tistega dne je ključ pogo.-to izginil in navadno so ga našli pod slonovo nogo. Slonu se jo zdelo, da je tam ključ najbolj na varnem.
Iz Indije in Cevlona čitamo pogosto zelo znimive zgodbo o maščevalnosti slonov in njiho-
lovskih letal. Pozneje so Ita-liiani preizkusili tudi lovski letali
tipa Stuka. Sploh so avioni ti-
Zanimivosti o živalskih -možganih-
v
.'c 'bil lopo oblečen in se ni bil v teh letih prav nič izpremenil.
"Kar nekaj mi je reklo: pojdi — pa sem prišel. Kako mi je bilo? Dobro Denarja <=em imel, kolikor som hotel. Oh, gospa, to vam je življenje ondi, to vam je življenje!"
"Kajne? Mislir.i si, da je lepo. In strašno rada bi bila kdaj v Ameriki!"
"Nic lažjega pri vaših sredstvih."
"Tn se spet vrnete?" i "Seveda. Vender tako brž še ne — In kako jo pri vas?"
"Pri nas? Dolgčas. Jaz se sicer ne dolgočasim, imam 'oliko nove družbe, c«a uri jo že odveč. In obiske odpravljam, saj veste, doližnost; konceiti, gledališče, dobiodelne prireditve, razna društva — to vse mi vzame prosti čas. In kar vesela sem, če mori in hiti zdaj sama. iti kako presrečno naključje, da sem prav zdajle prosta in dobim takega ljubega starega znanca, kot r-te vi, dragi gospod MHakar. Zares — iz srca vas pozdravljam. In pomladili s»te se."
**In vi, gospa! Za deset let «te nilajši od onega časi. Kar mladost vam žari z obraza."
"Kaj res?"
Podi se je razveselila te pohvale in ji je verjela. Skrivaj jo pogledala v zrcalo in se nasmehnila.
"In naši stari znanci?"* je ironično vprašal Mlakar. •
"Ni-te bili še pri njih?"
44Ne še. Prva pot me je privedla do vas, saj mi je tu, kakor bi prišel domov in tudi ondi v novem svetu sem vedno mislil na vas in — morda mi ne boste verjeli in mi celo zamerili, če vam priznam, da ste že vnaprej izrinili vsako simpatijo do kako ženske — in bilo je krasotic na izbor! — iz mojega snea in -eni bii v duhu ves čas le pri vas."
Poldi re je v>a -rečna zasmejal a in je dejala poredno:
"Go-pod Mlakar! Skoraj bi morala biti huda na va«s. Saj vendar veste, poročena 'sem — in —"
"Saj to me je ve- čas peklo in se vam niti pisati ni-em upal.
"Ah, vi naivneži Lepo od vas, da vas tujina ni izpridila. Pa mimogrede: ondi tudi še niste bili?"	,
"Pri Gorniku! Kaj mislite! Ne bi se mogel premagati, da ga ne bi pobil kakor psa. In njo prav tako. Zato rajši ne pojdem."
"Jaz bi vam svetovala drugače, gospod Mlakar."
"»Kako?"
"Da morate na vsak način tja."
"Kakor bi prišel prosjačit?"
"Ne, Bog varuj, saj vem, da imate vsega dovolj. Če je človek v Ameriki. — A tako, da jih malo podražite, jim vzbudite vest — pa saj še ne veste novic od ondi?"
"Seveda ne. Radoveden sem pač."
"Torej poslušaite."
In Poldi mu je v dolgem pripovedovanju razložila vse podrobnosti o Gomikoviih dveh in jih pobarvala po svoje in povedala še več, kot je bilo res in tudi to, da je Tina v pričakovanju, in ni pozabila dostaviti, kako in kaj ona misli o tem.
"Kaj slišim!" *e je navidezno čudil Mlakar.
"In Andrej je Kakor voliček. Ničesar ne razume. Res bi storil kdo dabi*o delo, če bi mu vse pojasnil."
. "Pa si bom rfS oglodal to častito družbo. In Tina, ki je tako grdo ravnala z menoj — da si upa še nadalje!"
"Kajne? Solze me dblijejo, če pomislim, kak mučenik ate bili pri njej. In tako brez doma — revež."
",Ah, kaj hočemo," je hinavsko zavzdihnil Mlakar. "Po-trpel sem in se vdai v usodo. Mueenik sem, vem — o in Vanda. kako mi je hudo zaradi nje!*' "V samostan pojde."
"Kaj, moja hči v samostan?" je vzrojil Mlakar.
"Tako da!eč ko jo pritirali," je podpihovala dalje Poldi. "In vsoga je kriva Tina. Pire? Saj veste, moški jenilje, kjer dobi. Zakaj ne bi?"
Se dolgo sta so razgovarjala in Mlakar je od!bljirt>il, da pojde h Gorniku, da pojde tedaj, ko bodo vsi trije skupaj. Poldi je bila že zdavnaj vse izvohala, kdaj prihaja in odhaja Fire, in je vedela, kdaj dobi vse tri skupaj.
(Nadaljevanje prihodnji*.)
gre za
ne?ti iz Ttalijo 2000 kg bomb,
* r* -n • -o i a c- »jih vreoi na področje Birminsr-Fiat G-;»0 m Breda A-6o, v. . ,r , * . ....
hama ;n .Mancnestra v Angliji,
nato pa se vrniti v Italijo.
V	Španiji se je pri napadu na Valencijo in Barcelono izkazal bombarder Savoia S-70. Na fronti pri Kbrn so preizkušali lota 1938 Savoia S-81, ki lahko doseže hitrost 480 km na uro. Ta aparat je znan kot eden najboljših bomba nlerje-v na svetu. Glavni od iki tega letala sta velika hitro-t in sedem strojnih pušk, s katerimi razpolaga. Eskadrila desetih takih letal je prava leteča trdnjava.
V	začetku leta 1939 je imela Ttalija 2.VX) prvovrstnih letal, od katerih je bila polovica bomfbarderjev, četrtina lovskih letal četrtina pa izvidnih.
V	sedanji vojni ima Italija še neka i novih vrst letal. Med lovskimi letali je trebn omeniti zlasti Caproni-165. ki doseže hitrost 480 km na uro in so lahko dvigne 10.000 visoko. Najnovejše lovsko letalo Aut-18. zcTajeno v celot; iz kovino, jo oboroženo z dvema avtomatskima topoma.
vent dobrem spominu, če za to. da se slon maščuje brezpravje. Nasprotno pa mnogi evropski in ameriški drese-rji slonov zanikajo, da bi se slon odlikoval s posebnim spominom. V tem pogledu imajo baje slom enako lastnost kakor človek, <ni se spominjajo vso-ira, eni pa ničesar.
En slon je čez osem dni po-
naicMa'mod!^1' ^	d''aŽi''
t ac se je pa v nekem ameriškem cirkusu pripetilo nekaj izrednega. Cirkus je priredil pred predstavo sprevod svojih živali. V množici gledalcev je stal- krojač, ki je zl»odel mimoidočega slona z iglo v hol>ot. Ko je čez tri leta cirkus nastopal v tistem mestu, je slon potegnil s hobotom iz množice gledalcev vojega krojača in u-daril trikrat z njim ob tla tako, da je pri priči izdihnil. Ta slon jo imel torej izredno dober spomin..
iSloni imajo pa tudi humor in se radi uče stvari, ki jih veselo. V nekem cirkusu so imoH dol-ga lota slona, ki ni nikoli delal nič drugega, nogo nosil pri gradnji cirkuškega -šotora material in pomagal prepeljavati vozove. Pri večerni predstavi se jo slišala godba tudi v stajo starega slona, in čuvaj je ne-koo^i dno slučajno opazil, kako slon točno po taktu p'eše. Nihče ni vedel, kdo ga je naučil ple-ati. Od tistega večera je slon nastopal vmaneži.
Poznavalci slonov so pa tudi pogosto opazili, da sloni na stara leta pozabijo vse. česar so se prej naučili in da niti poti domov ne najdejo več.
Angleži naj odpotujejo iz Jugoslavije
Angleška vlada je naročila vsem svojim podanikom, ki žive v Jugoslaviji oziroma potujejo po tej deželi, naj se nemudoma vrnejo domov.
Čuden zaveznik
Iz Londona poročajo, da so japonske oblasti v Šainghaju zaplenili dve italijanski in eno tnemško rečno ladjo. Na ladjah je bilo baje za milijon 600 tisoč kitajskih dolarjev svile.
j Pošljite nam
■
J in mi vara bomo pošiljali
I	2 meseca
"Glas Naroda"
|| in prepričani smo, da boste potem ||	stalni naročnik.
2E TRETJEGA GOZDARJA SO USTRELILI IZ ZASEDE.
I
Gozdna uprava v Daruvaru je te dni obvestita ravnateljstvo Brodske imovine obične v Vinkovcih, da so po dolgem iskanju našli v gozdu truplo gozdarja Tanasije Domenjr.1. Izstrelil ga je neznani tat drv ali divji lovec z lovsko puško iz zasede. To je že tretji tako u-streljeni gozdar Brodske .mtov ne občine.


SMRT POD VLAKOM.
Težka nesreča se je te dni pripetila v Novski. Kretničar Ilije Gregorič je spremljal proti postaji Sunja tovorni vlak. Med manevriranjem je stopil med dva vagona, da bi ju skupil. Nesreča pa je hotela, da
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER DUMAH
Pisatelj sam pravi, da Je knjiga uganka. Strmin vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kj<-r se Ih> igral kos življenja. In v teni stavnem romanu *e res igra velik kos ]» lu zanimivega življenj«.
cena
$1.75
HUBERT
Spisal Paul Keller.
Itouian iz lovskega življenja.
cena $1.—
JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIKWICZ
Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv.
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PKEGEEJ
Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med farkostjo južnega so h j ca io woru hladne severne noči.
cena $1
ROKOVNJAČI IZPOD TRATE
Spisal Kazimir Przerwa-Trtmajer.
Zelo zanimiva povc«tt o divjem lovcu (»roultovsk^m.
cena 75c
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta našib pisateljev lo pravzaprav oče pravilne sio-ven^čine v tem svoj m romanu živo in zanimivo popisuje življenje na deželi.
cena $1.75
cena
si.—
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JLRAČ
Mladi koroški Slovenee zelo jasno in zanimivo popisuje življenje kmetov il rudarjev.
SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIRKO JAVORNIK
Pisatelj v knjigi j»ove isto, kot pove naslov: srW4it w je z ljudmi. me«! katerimi so nekateri fe mrtvi, drugi se žiti. Njihova usoda je tdla zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem pa popisuje resnično življenje p<»sameznih.
cena $ I.—
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZUPANČIČ
Najboljši in še živeči slovenski [»esnik podaja s to zbirko zopet nekaj umotvorov. lVsmi »o posvečene njegovi ženi Ani.
cena
s;.—
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Straebwitz.
Zelo zanimiva {»»vest lz domačega življenja.
cena
75c
MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Najltoljši slovenski priiwvedn'k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi prijtoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
cena
75
c.
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIEWICZ
Pisatelj popisuje sijajno zmago putjskega kralja Jana Sohieske-ga nad Turki pri llotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zuiago je bila končana turška sil*. imhI katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji.
cena $ 1.—
ROŠLIN in VERJANK0
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je |M*leg Josi|*a Jurčiča naS najboljši pripo-vedainl pisatelj, v tem romanu popisuje življenje ln dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Ito-ma n je zelo zanimiv od začetka do konca.
cena $ 1.—
cena $ 1.—
ZADNJI VAL
Spisal IVO &ORLI
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive itodatke o svojih doživljajih v Koga Ski Slatini.
cena $ I.—
ZNANCI
Spisal RADO MLRNIK
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne zna/hije ter knjigo sam označuje kot **Puvestl in orisi."
cena $1.25
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Keller.
V tem romanu KePer v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in posebno v gozdovih.
cena S 1.25
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal J. P. Cooper.
I>ejanje se vrši v letu 17ST, ko so Be Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York ln Vermont.
cena $1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek.
S3
TEŽKA NESREČA. —'
Nedavno se je pripetila v mu je spodrsnilo in padel je vasi Karlovac, srez Ludbre^
1	.	v	1	j	• vi* a vi n ^ _ _ _ _ x «	„	„ _ i	_ _
tako nefcrečno, da sta nra prišli obe nogi pod kole«a. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu nogi morali ameputirati. Življenja mm pa niso mogli rešiti. Gregorič je izdihnil.
KONJI Z VOZOM PADU V MORJE.
Na Snšakn se je pripetila čndna nesreča. V morje so padU konji z vozom vred. Lastnik tipi 17.000 din škode, varnosti.
težka nesreča. Ivan Penko se je peljal z vozom proti reki Plitvici in je imel s teboj s\o-ja otroka 5-letno Marico In 4-letnega St jepana. Pot je vodila pieko globokega jarka. Tam sta se konja splaišila in zdirja-la naprej. Marica je takoj padla z voza pod kolesa, ki «o jo stlačila ,t»ko da je os'ala na mestu mrtva, njen bratec je pa dobil tako težke poškodbe, da je tudi njegovo iživljfnje v ne-
GLAS NARODA" |
0	pošiljamo v staro do- j j tnovuio. Kdor ga ho- J J če naročiti za svoje I J »orodnike ali prijate- J j Ije, to lahko stori. — j
1	Naročnina za stari k $ kraj stane $7. — V j| U ali jo lista ne poli j 'mhfio.