Prevalje. V soiboto, 24. septembra, morajo zagttreti krescM po vseh našili Itribih: na RifljeVem vrhu, po Breznlai in Brinejvi gori, pri MeleKniku, na Navrškem vrhu in pod Uršljo g^oro. [V nedeljo, 25. septembra, bo na. Prevaljah velUc flan. Guštanj. V soboto, 24. septembra sažgime Itrepove i>o našili hriblb..' V nedeljo, 25. septembra, bo velik dan. Mežica-Crna. V sobato, 24. septembra, zažgipio kreaove! Črneč© pri Dravogradu. PridelM, kar smo jih E5>ravili do eedaj, niso bili tako pičld, kakor zadStija leta, in Bogu smo hvaležni za to. Tudi krompir in komiza se kažeta, pa tudi ajda obeta, če bomo Se kaj imeli toplo vreme, da bo mogla doizorerti Le jabolk ne bomo imeli, a ni zameriti, ker je bilo lansko leto res ogromno obloženo. Pri nas gradimo sadno sušilnico, katero smo sklenili Bgradlti zato, kcr je bila lanskoletna trgovina s Badjem zelo slaba. Hmelj, kl je bdl letos srednjeidober, smo že obrali. Zanimi-vo je bilo gledati, Jcako je vse, staro in mlado, hitelo za zaslužkom. Na Sušnikovem posestvu v Črnečah je bilo skozi 12 dnl nad 80 obiračev. Vuzenica, Muta, Marenberg, Rcmšnik, Brezno, Bibnica. V soboto, 24. septembra, naj nas kreBovi spomnijo na veliiki naš tabor, ki bo v nedeJjo, 25. septembra, na Prevaljah! Sv. Dnh na Ostrem vrhu. V nedeljo, 4. sepjtembra, so naa obiskali Braniborci iz Maribora. JNjihovi pevci so prepevali pri službi božji, potem pa se je prl cerkvi vršil pevski nastop. Go,vorili so: prof. Bizjak, domači golskl upravitelj iBožlč in občinsM tajnlk žuriko. Pozdravu pred^ednOca mariborske j>odružnice Branibora je slejdilo navdušeno vzklikanje naSemu kralju in Juj^oslaviji. H koncu smo vsi ekupaj zapeli himno i»Hej Slovenci!« Popoldne so se naši Duhovčani feridnižm Mariboreanom in bo se z njtml lepo po domače pora^govcrild. Duhovčani smo tega obiska zelo veseK ter kličemo Maribarčanom in vsej naši narodni javnosti: 6e in še na prisrčno svidenje na našem. lepem Kozjaku, kjer bijejo zvesta slovenska srca za narod in milo nam Jugoslavijo. Piidite, ne bo vam žal! Jarenina. Dnevno čitamo po časopisih, da je ta in ta občina imenovala našega voditelja dr. Antona Korošca za častnega občana. Mi Jareninčani smo pa bolj skromni in ponižni Ijudje ter ne obešamo vsega na velild zvon. Vendar, da svet ne bo mislil, da smo mi najzadnji, moramo povedata, da smo že 24. julija izvolili g. notranjega ministTd za častnega občana. Tega imenovanja pa nismo izvraili le zato, ker smatra nad 90% slovenakega naroda g. dr. Korošca za svojega voditelja, temveč tudi zato, ker je g. dr. Korošec naš star znanec. Saj je imel že kot mlad urednik »Slov. gtaspodarja« v Jarenini več shodov, sestankov in piredavanj na zadružnjh teCajih. Jarenina je namreč v tistlh predvojnih časih veljala za eno najtrdnejšfli narodnih trdnjav v Slov. goricah, kjer so se pod vodstvom takratnega jareninskega kaplana, sedanjegu šentlenarškoga dekana g. Gomilšeka vzgajali narodnl borci, ki so pred in m©d vojno kot tudi po vojni delali čudeže, n. pr. gg. žebot, Zupanič, gparl, Sekol itd. Na te sestanke, kl jih je redno prirejal g. Gomilšek, je veCkrat prišel tudi mladi urednlk dr. Korošcc. Ob neki priiiki pred vojno je tudi pridigal v jareninski cerkvi. Pozneje, v svofcodni državi, je g. dr. Korošec kot jug-oslovanski minister večkrat ofoiskal Jarenino, predvsem goetoljubnega g. ka- nonika čižeka, s katerim srta osebna prijatelja, ToreJ smo ianell dovolj razlog-a, da sano g. mriAstra kot našegra starega znanca in prijatelja imenovali za častnega obč&na. To inienavanje je poaioven dokaz, <ia je g. dr. Korošec vedno bil in bo naS voditelj tn da mu bomo Jarenančani zvcsta ia neamajiio staU ob strani, kakor smo mu r letih naše Golgote od leta 1931 do 1935, 1k> nitl občutne globe, niti trimesečni zapori niso omajall zvestobe Jareninčanov do dr. Korcšca. Dal Bog, da bi še nuiogo, mnogo let bil naš vodja. — Na občiiLSki se^. 4. septembra. so gg. odborniki na predlog g. Lovreca darovali 110 din za božičnico revnim šolarjem namesto venca na grob pokojnl šparlovi maml Vsem darovaleem Bog plačaj! Sv. Jakob v Slov. gporicali. Naša dolgo zaželena cesta od Sv. Jakoba proti severu se je letoo na odred-bo načelnika okrajnega castnega odbora g. žebota vendarle začela graditi. Delo je pr*vzela na licitaciji mariborska tvrdka živic, ki ja z zemeljakftmi in tlakovalnimi deli prišla že od Arnuša mimo Roškerja. Tteževno vreme delo sicer zavlačuje, a upamo, da bedo do zirne zemeljska dela za letos tako daleč kančana, kakor je bilo po oikrajnem cestnem odboru določeno. Malo težave je sicer sedaj, ko je zaradi deževja promet »koro nemogoč, pa bomo že patrpeli, saj bomo pozneje imeli nameato blatne lepo belo zidano cesto. Pcmdariti moramo, da naši domačini vneto in j>ožrtvovali>o s»delujejo pri gradbL Zemljo so dali brezplačno ta vožnje kamna opravijo tudi večinoma brez plačila. Na ta način bomo krr.alu dobili lepo zvezo z bancrvinsko cesto pri Št. Ilju In nam bo taiko svet odprt. želiTno si potem šs novo zvezo od Sv. Jakoba proti Pesnižki doKnl, da se izognemo strmih klancev čea SlatenJk 91 Rajzmanov breg-. Sv. Barbara v Slov. gericah. (Lerpa elovesnost. Blagoslovitev nove ceste.) V Koreni in Sv. Barbari smo obhajaM na praznik, 8. septem.bra, slavnost, na katero smo zelo veseli. Po dolg-ih letili je naša občina s pomočjo okrajnega cestnega odbora dovršila zgradbo ceste od Sp. Dupleka po dolrni Korene do stare okrajne ceste pod Sv.: Barbaro v Jablancih. Namesto blatnih klancerr imamo sedaj ravno, trdo cesto, ki veže Pesniško! dolino z obdravskimi kraji po skoro ravni črtL — Ob dveh. poj>oldne smo se zbrali pri Lešnikovl kapelici, kjer so naSi fantje in dekleta postavHi velik slavolok in mlaje z zastavami. še kapelica je bila prenovljena ia ovenčana. Ko ao dospeJi ia MarTbora siavnostni gostje, so zagnneli topiči in Ijudstvo jih je z veseljem pozdravljalo. Med g:osti so bili gg.: stolml župnik in kanonik Umek, okrajni glavar dr. šiška s soprog-o, načelnik okr^ castnega odbora Zebot s saprogo, inženirja Š<H berl in Stesrgaršek, trgovec Klanjšek s soprog« in še drugi. Zbrane g-cste in ljudstvo j« pozdravil delavni domači g. župan Kajnih, a g. župniS Potočnšk je opisal zgodovino nove ceste in je poeebno podčrtal požrtvo-valnost domačinov: posestnikov, voznikov in delavcev. Malokje se najde takih mož, Id bi * tako vnemo sodelovali* kakor je bilo to pri Sv. Barbari. Stolni g. župnik in kazionik Umek je nato izvršil blagoslovitven« obrede za cesto in kapelico. Vmes pa ao domačl pevci sodelovali z ubranim petjem. Dva šolarja' sta pozdravila g. glavarja in g. stolnega župnika z lepimi deklamacijanil. Na koncu je načelnik ia mariborski podžupan g. žebot otvoril cesto > tem, da je opisal važnost nove ceste, pohvaia požrtvovalno delovanje župana Kajniha in obča-1 nov. Poudaril je, da prej nemška Avstrija ni ho^ tela dati našim slovenskim krajem boljših cest< Pod Jugoslavijo pa smo v 20 letih dosegli M lastno močjo celo vrsto novih cestnih del, n. piv inost čez Dravo v Dupleku, katerega so Nemcl samo obljubovall, cesto od Sv. Petra do Ležan, cesto na Pohorje, ceste v lenarškem olcraju, of pta št. Hj—Velka itd. Zaradi tega. vai Ijubimo nflšo narodno državo Jugoslavijo in nažega kra}ja. — Po elavnosti smo ee podali v Društveni jiiom pri Sv. Barbari, kjer so domačini pod vodstvom g. žirpnika Potočnika te g. župana Kajpiha izvedll. pogostitev gostov in občmarjev. G. župan Kajniii je pozdravii goste in je sporočil, da Je občina imenovala načelnika okrajnega cestne•ga odbora g. žebota za njegovo dek) za zboljšaJije cest za častnega občana. Dvignila se je zavesa in na odru je bila razstavljena kraana diploma, delo Tiskame sv. Cirila. V veselem priJfateljskem razpoloženju so sledile • častitke in govori. Domačini in. gostje ao se zadovoljsni vračali z naše lepe proslave 201etnice narodne države Jugcslavije. Ptujska gwa. Cerkev na Ptujski gori se Je že eačela popravljati. Letos snio že napravili novo streho, ki pa še ni popolnoma izplačana. Zato prirejamo 18. septembra vdiko tombolo. Zato Tse, kar leze ino gre, mora ta dan na Ptuj3ko goro! Tudi dobitki. bodo sijajni. Pomislite! Za irjva dinarja dobite cela dva junca. Lahko ju pridete pogledat, saj se že po Gori paseta. Samo jjrosimo, da <ienar doma ne pozabite! Tedaj za 18. septembra na avidenje na Ptujski gori! Sv. Jurij ob juž. žej. Titkajšnja Hranilnica to posojilnica priredi v nedeljo, 18. septembra, po prvi siužbi božji v Katoliškem domu poučno goepodarsko predavanje o zadružnižtvu. Govoril bo g. ravnatelj Gabrovšek od Zadružne sveze ix LJubljane. Vabljeni ate vsi, da se tega važnega predavanja udeležite v obitoem števiiu. Celje. V nedeljo, 18. septembra, bo v Celju veKka letalska prireditev, ki bo združena s proslaVD desetletnice krajevnega odbora Aercbluba »NaSa krila«. Priredlijtev bo na Ježovnskovem travniku v Levcu. Začetek ob 14. Pri tej priliki bo g. opat Jurak blagoslovil dvoje brezmotonuh letal, izdelek Celjanov. Potem bo velika letalska pa-ireditev, pri kateri bodo nastopila vojaška in aivilna letala. Stroški so malenkostni proti temu, kar nam bo nudila prireditev. Ves dan bodo krožila nad Celjem številna vojaška in civilna letala. Pridite v obHnem številu! Svetinje. V pcnedeljek, 5. septembra, ppnoči so nejiadoma Svetinje zažarele. in že je silavit pok pretresel hrib in zag-rmel preko Ivanjkovcev. L.judje, ki so že počivalf, so planili iz postelj in hiteli pred hiše. — Popolnoma na tihem so svetinjski fantje, člani fantovskega odseka, zakurili ogromen kres in ob prepevanju domačih pesmi fai med vzklikanjem mlademu kralju za rojstni dan sprožili 15 gromkih strelov. Brez ššrokoustenja, tiho, pa iskreno čuteč so fantje prrpravili to lepo pro»lavo, da pokažejo, kdo jim je pri srcu in za koga so pripravljeni zastaviti vse svoje sile. — V torek, 6. septembra, so fantje prisostvovali sv. maši in se udeležili pr*9lave v šoli in je ob tej priliki njiliov zastopnik, akademlk Stanko Kociper, s krepkimi besedami izpovedal iskreno vdanost slovenskih fantov mlademu kralju in domovini, na kar so fantje zaklicaM svoj triki-atni strumiii pozdrav, lcar seveda marsikomu, kl je hotel po siU sti&niti iz aebe navidezno domovinsko ljubezen, ni bUo po volji in mii je čudno spačilo obraz. Polzela. V nedeljo, 18. septembra, bo na gori Oljki običajni romarski ahod. Gg. spovedniki pridejo že v aoboto popo.ldne. V nedeljo bo več prid)ig in sv. maš. Prva pridiga v soboto oi> 18. Romarje hi prijatelje gore Oljke lepo vabimo!