nevnik
“‘•pSSSr.ySS0' Cena 90 lir
Leto XXIX. St. 101 (8503)
TRST, nedelja, 29. aprila 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» G°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
CISL IN VIL OB 1. MAJU
Poziv na enotni boj zoper fašizem
^dihalna federacija za demokratič-
ni
ho
r(Wt družbe in delavske pravice
, or „
la, j — Za praznik de-
kalna	ie enotna sindi-
ii Un 6ra°ija CGIL, CISL ske g, na&Iovila na italijan-thed g avce Poziv, v katerem Tatiji f ‘?’rn Poudarja, da se-*ahteva,eSni Položaj v državi ^lavcev booten nastop vseh ja. gj Pa Proslavah 1. ma-^vlja na federacija u-toeti, fj’ nevarnost, ki vatti, .e^n°kratičmm ustanovi jjjj aslstične provokacije,
1'eakeion°^rai0 dobro znani Vi arni krogi, nezadosten Proti L, lrneren poseg vlade navljanju fašizma in bilrJ^je
se
politične nesta-izraz povedno huje krize, zaskrbljenostjo izra-
'°žaja ._ 80 očiten
v s zna-
ni
J
'V ZanL^lnem ogrožanju rav-^Pori , en°S'ti, povišanju cen, vam, preureditvi in-'avcev • obratov na škodo ^skeav, In šiblkosti gospo-t aaju, d UStr°ja- ki ni ^avaL. a bi se spoprijel ^ja.	hrednarodneg!
Snotna
^ia jj sindikalna federa-ian$k0 a je pravi, da itali-i^enej nclikalno gibanje naj-koii n	zavrača kakršno
%Uti a®oo nazadovanje. ^•‘jaast3,	.uSotavlja, da se
dan a javnost iz dneva h ^nost?0110 bolj soočuje s v državi in je Vikati	’ da postajajo sin-
% Rodilni dejavnik v 5 dem , Omikani napredek, i» >«no rast družiti real®premostljiv branik ^Pain, kcionamim pustolovske ab nadaljuje poziv e-i6 *bdi v, ndikalne federacije, ia^Ilik delavske med-l 0 bior	darnosti za mir.
Vski r a italijanski de-t^8jwem^bd pobudo, da se ^ deia^krepi za zagotovi-Jetu ~a Vske enotnosti na «m obrambo miru, ki h^PodarcT16^ na socialnem, Sr4arfkem m kulturnem vseh narodov.
beračija
naslovila
CGIL, CISL na ilalijan-
la _ '«VCft _ i_	—
kH	prazniku	1	ma-
9«rsL!Sk;blien0s,,erem iZMŽ3 Veli"
izraža veli-za resen gospo-Pol,t'čni položaj v dr-
wj1'* boj'delavce na budnost 'l	0,1	fbüstiinsmu	pre-
liv, liše živr yečjo “Poslitev »V. i®njske pogoje de-
«r^eriško
' OkolirT ,	--	-----
«tiT ^sta p. g avne9a kamboš-H b°li m^n°m Penha ie Le-
0kolice°a|bardiranie nep°'
fl. . ^ IVt. .	9	I	d	V	H	O	n	a	UamUnč
V da« ,	"ezima	iz
1 diktg, .* kritičen. Kam-
onnU-e m°žnusii nepoln*,. 9aianja z osvobodil-
le včeraj izjavil,
Ki
r°nt0
tt6B> La
•■H«
za fašista
^ federacija se v Tr-
ih "ne
'h p"” g0u„ kjer bosta po-V» Ndrini	a Poslanca Škerk
bo g"; avna tema zboro-(^a9odbe ;fa reforme, delov-
ni
C,
tUr-
‘0^ <-n9ni *1 HroTI fa6?v0 PrJ vadr'sti so 8|»-	p oteplj dr.
siif
ki
v M.,bi| kot ^osiuMllano 'n L> či0v„rx’"no are
Vsedržavni kongres socialistične mladine
BENETKE, 28. — Tukaj se je danes začel 26. vsedržavni kongres socialistične mladine. Kongresa se udeležujejo številni voditelji PSI, med njimi tudi tajnik stranke De Martino. Danes sta govorila poleg drugih Lombardi in namestnik tajnika Mosca. Giba sta obravnavala vprašanje notranje strukture stranke, hkrati pa poudarila, da se je treba o-dloeno spoprijeti s fašističnim pre-vratništvom in ga premagati. Jutri bo na kongresu govoril tudi De Martino.
*i“i jijy ' w " '«■«!
Partizani so zadeli vozilo vladnih čet na cesti št. 30 nekaj kilometrov od Phnom Penha
tllllllllllllllllllllllllllllUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllllllllllllllll
PARTIZANSKI PRITISK Nfl PHNOM PENH NE POPUŠČA
Kamboški diktator Lon Nol ne izključuje morebitnih pogajanj z osvobodilno fronto
Okrepljeno bombardiranje ameriških bombnikov v samem predmestju kamboškega glavnega mesta - Princ Sihanuk obišče Jugoslavijo in druge evropske države Prva izmenjava civilnih jetnikov med revolucionarno vlado in saigonskim režimom
PHNOM PENH, 28. — Ameriško letalstvo je v noči med petkom in soboto z okrepljeno močjo bombardiralo samo predmestje kam boške prestolnice Phnom Penh. Gre za taktično strateško bombardiranje, ki je doseglo do sedaj nezaslišano jakost. Opazili so, da ameriški ve-lebombniki B-52 niso leteli v skupinah po tri kot do sedaj, temveč v skupinah po 6 ali 9. Področje, ki je najbolj prizadeto po zadnjih bombardiranjih je bilo vzhodno predmestje Phnom Penha ter zavoj Mekonga. Kaže, da so kamboške
vladne oblasti obvestile svoje a-meriške zaveznike, da so na tistih področjih kamboški partizani v zadnjih časih zabeležili precejšnje uspehe. V petek zvečer je dalj časa letelo nad Phnom Penhom letalo, ki je z raketami v nekajminutnih presledkih razsvetlilo vse predmestje.
Medtem poročajo iz vladnih vojaških krogov, da se je bataljon posebnih enot, ki so jih urili južnovietnamski specialisti sai-gonskega diktatorja Van Thieuja, uspešno izkrcal na vzhodnem bregu Mekonga in tam začel z metodično preiskavo vasi, ki ležijo v polmeru 4 km od Phnom Penha. Vladne čete skušajo na-
vezati stike z enotami v mestu Prek Bangkang, ki je že več časa obkoljeno in ki kljubuje pritiskom osvobodilnih sil le z o-gromno pomočjo ameriških letal, ki ga oskrbujejo z municijo in močno bombardirajo vso okolico mesta. Po izkrcanju vladnih čet so se partizanske enote nekoliko umaknile in nadzorujejo prodiranje kolaboracionistov od daleč. Sicer pa se pritisk osvobodilnih sil na kamboško prestolnico ni nikakor omilil, še več, vladne čete morajo beležiti poraz za porazom. Partizani so v zadnjih urah osvobodili več mestec v neposredni bližini Phnom Penha. Tako poročajo, da so zasedli me-
,»»„»»»»»»».......................    »»»»»«»»»»»«»»'»»»»»»o
ŽIVAHNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST JUGOSLAVIJE
^LZa,P^ni'Sknallni ?0d"* !e
nalog
na P'S!' je vpleten v le, V Msi	anoyanie tajnika
itipj* .	Primavalle Mat-
da rn°*' ki ie Matteia Si°Vanie mu podo zažgali
vd>,na
‘Pravli*
hjd	dve. iz J	na prvomajske
s,a	L.anifestü	° £aino bo osred-
Sea 1' bosta'13 V Središču me"
K V°i°oi,aG,aipikP CgT'°Sckhe^
. °rov. .Nabrežini
v slovenščini. .. o v Miljah, am , rozini. Vrsto svojih
0 v Kriiu* tudi KPI- G'av-
'".Pfoti fašizmu.
sinoči Forziatija, priča za-, pri sodniku ,■"» £|o Očitno
Br0l.' ie bii'el<U' marsikaj ve 1 fredi. protagoni$t procesa
Japonski zunanji minister pride danes v Jugoslavijo
Okrepljeni odnosi SFRJ s Severno Korejo po obisku korejskega ministra za kulturo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Jutri bo prispel na uradni obisk v Jugoslavijo zunanji minister Japonske O hira, ki bo z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem izmenjal poglede o dvostranskih in aktualnih mednarodnih vprašanjih Jugoslavija in Japonska že sodelujeta v raznih mednarodnih organizacijih, ministrstvi imata redna politična posvetovanja, zadnja leta pa je prišlo do izmenjave raznih delegacij. Toda sestanek Minic - Ohira bo prvi jugoslovansko - japonski sestanek na ravni zunanjih ministrov. V izmenjavi pogledov o aktualnem mednarodnem položaju bo vsekakor zanimivo slišati ocenitev Ohire, ki je v svoji diplomatski karieri že tretjič zunanji minister Japonske in eden od voditeljev vladne liberalne demokratične stranke o sedanjih političnih in družbenih gibanjih v Aziji, kjer se Japon-ska, posebno po normalizaciji od nosov z LR Kitajsko vedno aktivnejše vključuje v pozitiven proces na Daljnem vzhodu.
Po drugi strani Japonsko gotovo zanimajo jugoslovanske ocene današnjih dogodkov, posebne sta-
nje v Evropi in politika neuvrščenih.
V razgovorih o dvostranskih odnosnih bosta Minic in Ohira vsekakor posvetila precejšnjo pozornost gospodarskemu sodelovanju, posebno trgovinski izmenjavi. V zvezi s tem problemom je zvezno tajništvo za zunanje zadeve pripravilo več predlogov, ki jih bo dalo v preučevanje japonski delegaciji.
V Beogradu je bilo sinoči objavljeno sporočilo o obisku delegacije Demokratične republike Koreje ki je pod vodstvom ministra za kulturo Kirn Seuk Kija obiskala Jugoslavijo in se razgovarja-la s članom zveznega izvršnega sveta Jakovljevskim. Med bivanjem v Beogradu se je delegacija Severne Koreje razgovarjala tudi s podpredsednikom predsedstva SFRJ Ralom Dugonjičem, z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Min dern, s članom izvršnega sveta Srbije Kost.čem, z glavnim ravnateljem zveznega zavoda za znanstveno, prosveto, kulturno in tehnično sodelovanje Krstom Bulajičem in je obiskala nekatere kulturne ustanove v Beogradu.	B.	B.
sti Setbo (16 km južno od Phnom Penha) in pa Kompong Kantuot.
Kamboški diktator Lon Nol je opravil krajše potovanje v severozahodnih pokrajinah dežele. V pogovoru z novinarji je dejal, da ne izključuje neposrednih pogajanj z osvobodilnimi silami. Poudaril je. da je predpogoj za vsakršno pogajanje umik severno-vietnamskih čet iz Kambodže. Na vprašanje ali bi bil pripravljen na pogovore s samim princem Sihanukom, se je Lon Nol izmikal in ni dal točnega odgovora.
V zvezi z zadnjimi dogodki v Kambodži je Sihanuk imel v Pekingu daljši pogovor z novinarji, v katerem je dejal, da namen sedanjih vojaških operacij partizanov v Kambodži ni osvojitev Phnom Penha, ker bi to povzročilo preostro reakcijo ZDA in bi terjalo ogromno število človeških žrtev. Partizani bodo v obdržali obroč okoli mesta, ki bo padlo samo v njihove roke. Sihanuk je tudi komentiral ustanovitev štiričlanskega predsedstva in dejal, da gre samo za nov manever ameriške vlade, da bi dosegli razkol v osvobodilni fronti in da bi en del osvobodilnih sil podprl lutkovno vlado. Poudaril je, da so vsi ti poskusi jalovi, ker je osvobodilna fronta trdna in ne naseda takim provokacijam.
Sihanuk je izjavil, da se partizani ne borijo proti Lon Nolu temveč proti ameriškemu letalstvu, katerega težo prenašajo sami, brez sleherne tuje pomoči. Dejal, je, da se partizani lahko borijo še vrsto let, če je potrebno tudi do leta 1976, ko bodo nove predsedniške volitve v ZDA. Nixon je, po besedah Sihanuka, pred izbiro: ali še vnaprej podpira Lon Nolovo vlado in tako bo posredno oskrboval z orožjem partizane, ali pa prepusti Lön Nola njegovi usodi in v tem primeru se bo kamboški režim sesul v prah v enem same hipu. Obe poti sta torej za Nixona brez izhoda. Partizani razpolagajo samo z orožjem, ki so ga zaplenili Lon No-lovim, četam, je dejal Sihanuk, saj spoštujeta Severni Vietnam in RL Kitajska do pičice pariški sporazum o premirju in so po podpisu sporazuma prenehali s pošiljkami orožja.
Sihanuk se je v svojem daljšem pogovoru z novinarji ustavil tudi pri ameriških bombardiranjih, ki nikakor ne bodo mogli odločiti kamboške vojne. V Kambodži ni velikih mest, ki bi lahko bila izpostavljena zločinskim napadom ameriškega letalstva. Partizani so se v tolikih letih že naučili, kako se je treba izogniti smrti, ki prihaja iz, zraku.
Ob zaključku je Sihanuk dejal, da bo maja odpotoval iz Pekinga v Afr ko in Evropo, kjer bo obiskal Albanijo, Jugoslavijo in Romunijo. Med obiskom se bo tudi
pripravil na skorajšnji sestanek neuvrščenih, ki bo septembra v Alžiru.
V Vietnamu se je medtem z dokajšnjo težavo zaključila prva izmenjava civilnih jetnikov med saigonskim režimom in ZRV. Naslednja izmenjava bo v ponedeljek, ko bodo Saigonci izpustili 400 civilnih jetnikov. ZRV pa 333.
Medtem poroča ameriški list «E-vening Star», da je Hanoi pismeno pristal na ponovni sestanek med dvema superpogajalcema Kissin-gerjem in Le Duc Thojem, ki naj bi bil nekje sredi maja. Kot znano je sevemovietnamski zunanji minister Co Thach včeraj izjavil, da do sedaj ni bilo med obema vladama govora o tem srečanju. Prejšnjo sredo je glasnik Bele hiše, dejal da je sedanje srečanje med Sullivanom in Co Thachom priprava na poznejše srečanje Kissinger - Le Duc Tho.
PREISKAVA 0 ATENTATU Nfl MISOVSKEGfl FUNKCIONARJA
Še en fašist za zapahi na ukaz rimskega preiskovalnega sodnika
Karabinjerji aretirali Angela Lampisa, ki je opozoril Matteia na možnost atentata na njegovo stanovanje - Odkrito skladišče razstreliva pri Genovi
GENOVA, 28. — Oddelek karabinjerjev je danes na gričevnatem področju nad Genovo izsledil dokajšnjo količino razstreliva. Gre za 80 nabojev dinamita, 89 detonatorjev in 300 m zaži-galne vrvice. Razstrelivo in vrvica sta bili v neki jami, pičlih 500 metrov od trdnjave «Begalo», kjer je močna postojanka finančnih stražnikov, v kateri je tudi smodnišnica.
Najdba sodi v okvir preiskave o spodletelem atentatu na vlak Turin — Rim, pri katerem je bil ranjen fašist Nico Azzi in ki je privedel do razkrinkanja nevarne fašistične tolpe, ki je baje povezana tudi z neredi, ki so se 12. aprila pripetih v Milanu in med katerimi je zgubil življenje mlad policijski agent Antonio Marino. Karabinjerji so že nekaj tednov preiskovali področje in prejšnji teden so pri Torriglii, v okolici Genove, našli skladišče razstreliva, ki je bilo na las podobno tistemu, ki so ga odkrili danes. Razstrelivo je bilo v škatlah iz lepenke, na katerih ni bilo sledu vlage. Karabinjerji so mnenja, da so bile škatle v jami kvečjemu dan ali dva. Uvedli so takojšnjo preiskavo, da bi ugotovili, komu je orožje pripadalo.
Namestnik državnega pravdnika Barile, ki vodi preiskavo o spodletelem atentatu na vlak, je danes proučeval material, ki so ga zaplenili v stanovanju Diane Gob-bi, nekdanje tajnice fašističnega časnika «La Fenice». Gre za tri notese in za seznam približno 2000 imen, ki ga je Barile označil kot «zelo zanimivega». Barile je v Milanu zbral precej dragocenega materiala o atentatu, ki so ga baje organizirali v stanovanju Giancarla Rognonija, desne roke misovskega veljaka Servel-la. Prisotni so bili tudi trije fašisti, ki so sedaj za zapahi: Azzi, Marzorati in De Min. Med sestankom naj bi prišlo do žolčnega prerekanja, ko se je bilo treba odločiti o podpisu, ki naj ga pustijo v vlaku. Nekdo je celo predlagal, da bi letake podpisali «SAM».
Barile je imel tudi daljši pogovor z Rognonijevo ženo, ki jo je skušal pripraviti do tega, da bi prepričala moža, naj se predstavi policiji. Rognonijeva je baje izrazila namestniku državnega pravdnika Barileju svojo bojazen, da bi se mu kaj ne zgodilo.
Novinarji so se pozanimali pri Barileju, ali obstaja možnost združitve obeh preiskav, se pravi o atentatu na vlak in o neredih v Milanu. Barile je odgovoril, da za sedaj še ni dokazana povezava med obema dogodkoma. Popoldne je Barile ponovno zaslišal
Azzija v zaporu Marassi.
Preiskovalni sodnik Amato. ki vodi preiskavo o atentatu na stanovanje tajnika sekcije MSI Matteia, je danes končno izdal zaporni palog za fašista Angela Lampisa, ki je obvestil Matteia, da mu nekdo hoče zažgati hišo. A-mato je poklical Lampisa v svoj urad in ga zasliševal tri ure. Zasliševanju je prisostvoval tudi namestnik državnega pravdnika Sica, ki je imel vso zadevo v rokah do pred dnevi. Takoj po a-retaciji fašista je Amato poklical tudi njegovo ženo in jo podvrgel enournemu zasliševanju.
Dopoldne je Amato proučil vse zapisnike v zvezi s preiskavo, nakar je izjavil, da bo v ponedeljek zaslišal mladega Achilla Lolla, ki je v zaporu pod obtožbo nedovoljene posesti razstreliva. Amato bo Lolla zaslišal v zvezi z atentatom na Matteievo stanovanje.
Na jutrišnjem dnevniku «L’Unitä»
bo izšel uvodnik predsednika komunističnih poslancev Natte, v katerem pravi, da je treba preiti od politične in moralne obsodbe fašizma h konkretnim in odgovornim pobudam. Po njegovem mnenju je treba takoj sprožiti parlamentarno preiskavo o pojavu neofašizma, o njegovem izvoru, o njegovih navdi-hovalcih, o njegovih organizacijah. Preiskava naj bo odgovor na ljudsko peticijo, ki so jo sprožile partizanske in antifašistične organizacije. Že danes obstajajo konkretni pogoji za razpustitev fašističnih organizacij, kot izhaja iz zakona iz leta 1952. Parlament mora prisiliti vlado, da kaj ukrene v tem smislu:	ugotoviti je treba politične
odgovornosti v zvezi z milanskimi neredi in s spodletelim atentatom na vlak Turin - Rim. Obravnavati je treba vprašanje stranke, ki se jasno sklicuje r.a fašistično ideologijo in podpira škvadristično dejavnost.
limmiiiiiiiiiiiimiiiiiiinmiiiiiiiniiimimiHiniiiiitinmiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiumiiiimiiiiii
OB 500-LETNICI «BANCA DEL MONTE Dl BOLOGNA E RAVENNA»
Predsednik obiskal Bologno
Obsodba nasilja in nujnost krepitve demokratične ureditve
BOLOGNA. 28. — Predsednik republike Leone je prispel danes v Bologno na uradni obisk ob 500-letnici ustanovitve «Banca del Monte di Bologna e Ravenna».
Predsednik republike se je udeležil slovesnosti ob tako visokem jubileju tega denarnega zavoda, poleg tega pa je obiskal deželni svet in župatstvo. Na deželi, kjer ga je pozdravil predsednik deželnega odbora Fanti, je Leone imel daljši nagovor, v katerem je med drugim poudaril, da obstaja obveznost vseh, da se okrepi demokratična ureditev da se je treba odločno bojevati proti vsakemu nasilju, proti nesmiselnemu in nevzdržnemu nasilju tistih, ki hočejo s podlimi dejanji prizadeti republiške ustanove, ki so zrasle iz odporniškega gibanja. Te ustanove, je dejal Leone, niso samo običajne formalne strukture, temveč so trdnjave demokracije, za katero je italijanski narod ogromno žrtvoval in trpel v dolgi in uničevalni vojni.
Predsednik republike je ra prefekturi sprejel predstavnike vseh civilnih in vojaških oblasti. Na slovesnosti ob 500 - letnici denarnega zavoda je med drugimi govoril tudi zakladni minister Malagodi.
«tiimiiiimiiimmiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimimirmiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiHiimniiiiiiMiimiimiimHiiiiiiiiiiiniiHimiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB PRIPRAVAH NA VSEDRŽAVNI KONGRES KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
UTRDITEV	DOROTEJSK
KREPI SREDINSKE SILE V STRANKI
Moro se ponovno zavzema za obnovitev leve sredine
skupin
Osredotočenje sil v KD okrog močnejših
RIM, 28. — Poslanec Aldo Moro je napisal za dnevnik «II Giorr.o» članek, ki bo objavljen jutri, v katerem med drugim pravi, da obstaja možnost obnovitve levosredinske politike. Po njegovem mnenju, je treba sedaj nadaljevati z delom, ki v prejšnjih zakonodajnih dobah ni bilo dokončano, sestaviti program ra osnovi dosedanjih izkušenj in novih potreb, izogniti se škodljivemu maksimalizmu in ustvariti takšne odnose med vlado in parlamentom, ki bodo dali slednjemu večjo odgovornost in ugled v odkritem dvogovoru z opozicijo.
Moro pravi, da ni več nobenega dvoma, da bo morala biti obnovitev Politike leve sredine najtesneje povezana s socialnimi reformami, ki jih država nujno potrebuje in z gospodarskim razvojem.
Te njegove izjave lahko povežemo predkongresno dejavnostjo Krščanske demokracije, med katero je Prišlo do nekaterih zanimivih pojavov združevanja raznih strankinih struj, da bi nekatere močnejše struje okrepili in da bi oblast v stranki združili v roke ožjega kroga ljudi. Tako je prišlo do združitve skupine Taviani.ia v skupino Rumor - Piccoli. O tej združitvi leva struja KD «forze nuove» ugotavlja, da se v stranki le nekaj
premika in da je pravilno da se skupine, kot je bila Tavianijeva, pridružijo drugim večjim skupinam in izginejo kot neodvisne skupinice v stranki.
Demokristjanska levica poudarja, da je pristop Tavianija k skupim Rumor - Piccoli politično dejstvo, ki stremi k okrepitvi demokristjanske sredine. Pri tem se levica «forze nuove» sprašuje, čemu bo to služilo. Hkrati pa pravi, da bo morala demokristjanska sredinska struja, negle-de na število delegatov, ki jih bo imela na kongresu, vzpostaviti v notranjosti stranke nove politične odnose in nakazati jasno politiko, ki jo stranka namerava voditi v državi.
Tudi poslanec Sullo, ki pripada struji «nova levica», je izjavil, da bo za prihodnje deželne kongrese in za vsedržavni kongres predlagal združitev delegatov svoje struje z delegati struje «nuove cronache». Sullo je prav tako pozitivno ocenil pristop Tavianija k dorotejcem in ocenil to združitev za koristen proces v notranjosti krščanske demokracije. Po njegovem mnenju je pričakovati, da se bodo v KD dejansko ustvarili trije veliki bloki, ki pa bodo morali biti vedno tesno po-
vezani med seboj in se ne bodo smeli spuščati v jalove spore. Zato Sullo predlaga svojim prijateljem, naj z vstopom v strujo, ki ji načeljujeta Fanfani in Forlani, okrepijo njeno vlogo
S prihodnjim demokristjanskim kongresom in s premikom in združevanjem struj v KD, se ukvarja danes tudi Mancinijeva socialistična struja. Potem ko ugotavlja, da se je Taviani sicer vrnil v skupino, kateri je svoj čas pripadal, poudarja, da se bodo do-rotejci na kongresu predstavili s precej močno skupino, okrog katere se bo baje razvila zanimiva igra povezav za prevladovanje v stranki. Mancinijevi socialisti menijo, da je težko napovedovati, v katero smer bo šla dorotejska skupina, kakor je težko reči. da je pristop Tavianija k dorotejski struji odgovor na Morovo vabilo, naj se večina demokristjanov na prihodnjem rimskem kongresu združi in naj zavzame stališče za obnovitev leve sredine, na osnovi kongresnih sklepov v Neaplju, kjer se je dejansko rodila levosredinska koalicija. Po mnenju Mancinijevih socialistov, bodo imele veliko vlogo na kongresu tudi struje demokristjanske levice.
PISMO !Z RIMA
MOST
V dnevih, takoj po osvoboditvi, so ljudje govorili, da ie «potegnil sever», s tem so hoteli reči, da bo z zmago nad fašisti in nacisti končno priš.o do politične in socialne obnove. Danes pa se ljudje za veter, dež in snežne nevihte zanimajo samo ob praznikih, ob tako imenovanih «mostovih». Velika noč, 25. april in 1. maj danes niso drugega kot stebri vedno daljših «mostov». Človek res ne ve, ali se časi spreminjajo ali ne, ali pa se svet celo vrača nazaj. Res je tudi, da so ti «mostovi» del izbojevane demokracije, katerih si v fašističnem režimu ne bi mogli niti predstavljati. Toda v fašističnih glavah blodi danes zamisel o «mostu», ki naj bi nas popeljal nazaj, na obrežje fašistične diktature. Spričo današnjih dogodkov, ko je fašizem s svojo zločinsko roko navzoč tako na severu kot na jugu, preveč ljudi pozablja na smisel in vrednote 25. aprila in je ta dan za mnoge samo «most», preveč mladih ljudi pa ne pozna njenega pomena tudi zato — kot je dejal Pertini 25. aprila v Milanu — ker šolske knjige premalo ali celo slabo govorijo o dnevu osvoboditve. Isto lahko rečemo o 1. maju, ki je bil spremenjen v praznik «sv. Jožefa — delavca» in, seveda, v «most».
Nekoč smo videli na dan 1. maja nepregledne povorke delavcev, ki so se zbirali na velikih prvomajskih shodih. Danes pa se za 1. maj kot gro-seče kače vijejo po avtocestah dolge vrste avtomobilov in Agnelli te prepričuje, da je to demokracija uravnavanja, hkrati pa izrabi priložnost, da zviša ceno svojim avtomobilom. Marx je dejal, da je religija «opij za ljudstva». Niti mislil ni, da bodo iznašli še hujšo mamilo od opija, da bodo iznašli nogomet in televizijo. Zgodi se, da se zvečer mestne ulice nenadoma izpraznijo: Kaj se je zgodilo? Televizija oddaja tekmo Lazio - Milan s sodnikom Lo Bellom, demokristjanskim poslancem, ki je zgradil «most» med parlamentom in ljudskimi množicami.
časi se res spreminjajo: na boljše ali na slabše? Morda pa je res, da stojimo na zelo trhlem mostu: Resnično in trdno demokracijo moramo še doseči in stoji pred nami, na drugem bregu. Treba pa je pohiteti, da se ne bomo več vrnili v preteklost, v strahotne čase Rižarne in fašističnega terorja.
MARIO DEZMANN
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA
Spored prvomajskih v Trstu, Križu,	Nabr Mitjah
V Trstu bo po tradicionalnem sprevodu, zborovanje - Govorila bosta Rinaldo Scheda in Vojko Grgič - Budnice v Bazovici in po vaseh dolinske občine . Popoldne v Križu bosta na shodu KPI govorila posl. Škerk in Arrigo Boldrini
Sindikalna federacija, napredne politične stranke, antifašistične organizacije pa tudi prebivalstvo posameznih vasi in rajonov ter delavci po tovarnah se pripravljajo na torkovo prvomajsko manifestacijo in druga zborovanja, ki bodo širom po tržaški pokrajini organizirane za proslavo mednarodnega praznika dela in obletnice osvoboditve Trsta izpod nacifašističnega jarma.
Osrednja manifestacija bo, kot je za Trst že tradicija, veliki delavski spre. d od Sv. Jakoba do Goldonijevega trga, kjer bo sindikalno zborovanje z italijanskim in slovenskim govornikom.
Delavci se bodo ob devetih, najkasneje pol desetih zbrali na Largo Pestalozzi in vzdolž Istrske ceste do Šentjakobskega trga. Tu se bodo razdelili po strokah, katerim pripadajo. Skupino delavcev vsake stroke bodo spremljale zastave treh sindikatov posamezne kategorije. Nosili bodo transparente, ki bodo letos — kot nam poudarjajo sindikalni aktivisti — predvsem u-perjeni proti fašizmu, proti desničar-skosredinski vladi in njeni politiki do delovnih ljudi za takojšen sklep še odprtih sindikalnih sporov $ podpisom delovnih pogodb, za vrsto pomembnih družbenih in gospodarskih reform, na katerih temelji politična in gospodarska al-
tih mesta, kakor tudi po slovenskih vaseh na Krasu in v Miljskih hribih rdečih delavskih praporov, ld jih domačini razobešajo na oknih ali drevesih sredi vasi.
Prvomajsko slavje se bo za nekatere nadaljevalo tudi popoldne, ko bo v Križu pokrajinska prvomajska proslava ki jo prireja komunistična partija. Ob ljudskem domu, na odprtem in v dvorani, se bo odvijal prvi pomembnejši praznik KPI, na katerem bosta ob 15. uri, nastopila slovenski poslanec Albin Škerk in vsedržavni predsednik ANPI Arrigo Boldrini.
Urnik trgovin za prvomajske praznike
Jutri, 30. aprila: s podaljšanjem polprazničnega delovnega dneva bodo vse trgovine odprte tudi v dopoldanskih urah. Pekarne bodo odprte od 7.30 do 13. ure in od 17. do 19.30 (kruh bodo pekli v dveh rokih); mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. ure ter od 17. do 19.30.
Torek, 1. maja: vse trgovine bodo ves dan zaprte.
iiimmiiiimiiiiiiiimiimiimiiiimimiiiiiimimimimiiimimiiiiiiiiiiitimniiiiimiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiinii
PADLI NA PRAGU SVOBODE
cistični morilci ustrelili na Opčinah zadnjo skupino talcev, ki so jih vzeli iz koronejskih zaporov.
Prav na pragu svobode, ko so ternativa, ki jo delavsko gibanje j se Irstu že bližale edinice jugo-predstavlja vsej italijanski družbi | slovanske armade in je manjkalo za izhod iz krize in premostitev' nekaj ur za začetek splošne vsta-najhujših protislovij.	'	ie v našem mestu, so na Opčinah
Predvsem antifašizem. Preveč je. P^dli naslednji talci:
28. APRILA 1945 SO NACISTI USTRELILI NA OPČINAH 14 TALCEV
Med padlimi tudi pogumna aktivista, zakonca Haas
Na včerajšnji dan pred 28 leti, sko pa tudi drugo mladino. Izvajajo 28. aprila 1945., zadnji dan pred | ucenci srednje šole Simon Gregorčič svojim begom in porazom, so na- i iz Doline. Oddajo je pripravil prof.   	—	Alojz	Tul.
SINOČI PRED DOMOM
Škvadristični «opomin» dr. Gabrielu Forziatiju
Protagonista Fredovega procesa v Trstu je pred kratkim zaslišal tudi sodnik D Ambrosio v Milanu
Dva neznana nasilneža sta vče- mišljen bolj splošno in je bil manj
bilo prelite krvi, prevelike provokacije so bile uresničene prav sredi bojev, da bi delavci ne reagirali tako, kot zahteva čas. Poleg vsega, poudarjajo sindikalisti, je za delavsko gibanje prav demokratični ckvir in red prvi pogoj za uspešno vodenje sindikalnih bojev in za vsak pozitiven rezultat v tem smislu. To bodo torej osnovne teme sindikalne manifestacije, ki se bo zaključila v centru mesta, z zborovanjem na Goldonijevem trgu. Sindikalna federacija je sporočila tudi imena govornikov. Glavni govornik bo član vsedržavnega tajništva CGIL Rinaldo Scheda, ki bo zastopal vodstvo sindikalne federacije C GIL - CISL - UIL iz Rima: V slovenščini pa bo uvodoma spregovoril, v imenu sindinkalne federacije CG IL - CISL - CCdL -..UIL Vojko Grgič.
Prvomajsko jutro bo imelo tudi več drugih manifestacij. Tradicionalni delavski sprevodi in zborovanja bodo v Miljah, Križu in Nabrežini. V Miljah se bodo delavci zbirali pred spomenikom padlim borcem. Od tod bo krenil sprevod na glavni mestni trg. Poleg slovenskega govornika bo na zborovanju nastopil Antonio Di Turo, član vodstva UIL. V Križu bo govoril član tajništva delavske zbornice CGIL Albin Gerli. Zborovanje bo na kržadi, kamor bodo delavci prišli v sprevodu. V Nabrežini pa bo na glavnem trgu govoril član vodstva CISL Salva-tore Curri.
V trikotu Bazovica - Padriče -Gropada je že tradicionalna jutranja budnica z godbo na pihala ki bo igrala delavske in partizanske pesmi. Tudi tokrat bo to dolžnost opravila ob 7. uri divaška godba. Ob 10. uri se bodo domačim poklonili spominu padlih partizanov, kamor bo sekcija ANPI položila lovorov venec. Tu bo spregovorila Sonja Pečar. Šop rdečih nageljnov bodo Bazovci položili tudi pred spomenik bazovskim žrtvam na strelišču.
Budnica bo, po izročilu obšla tudi vasi dolinske občine. Godba «Breg» bo krenila ob osmi uri zjutraj iz Mačkolj v Prebeneg, Dolino, Boljunec, Boršt, Ricmanje, Gročano, Drago in na Jezero. Budnico bo zaključila spet v Borštu. I-grala bo partizanske in druge koračnice.
Tudi letos ne bo manjkalo, pri Sv Jakobu, pri Sv. Ani, na Kolon-kovcu in v drugih delavskih četr-
Oskar Barut Adolfo Belloro . .rmando Bressan Bruno Kaučič - Caucci Stjepan Chiara Ivan Luna Ruggero Haas Albina Haas Brana Mario Maovaz Guido Stipanič Albano Trevisan Giuseppe Visintin Ivan Vukid Vladimir Vrhovnik Slava padlim za svobodo!
Šolska oddaja o Rižarni
Rižarna bo odprta 1. maja od 8. do 17. ure
Rižarna, ki jo zdaj urejajo po načrtu arh. Boica, bo izjemoma odprta za občinstvo v torek, na praznik 1. maja, od 8. do 17. ure.
Zaprti uradi konzulata SFRJ
Uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v torek, 1. in v sredo 2. maja t.l. zaprti zaradi prvomajskih praznikov.
raj zvečer surovo pretepla pred domom odvetniškega pripravnika dr. Gabriela Farziatija, protagonista znanega procesa proti nekdanjim kameradom Francu Fredi, Neamiju in Portolanu.
Forziati se je vračal domov, v Ul. Šalita Promontorio 11, malo po deveti uri, ko sta ga napadla dva neznanca, očitno fašista. Obdelala sta ga s pestmi, da je zadobil u-darce v nos, čelo in ustnice. Ranila sta ga tudi v levo roko, s katero se je verjetno skušal ubraniti najhujših udarcev. Moral se je zateči v bolnišnico, kjer ga je dežurni zdravnik sprejel s prognozo okrevanja v dveh tednih.
Prve informacije o napadalcih je dr. Foziati dal policijskemu podčastniku Zottiju, vendar je vso preiskavo prevzel politični urad kvesture z dr. Volpejem na čelu.
Očitno je, da gre za obračunavanje, za opomin ki so ga tržaški fašisti hoteli dati človeku, ki se je umaknil iz organizacije in za katerega trdijo, da je marsikaj povedal milanskemu sodniku dr. D’Ambro-s-iu, ki vodi preiskavo o atentatih leta 1969 in pokolu v kmečki banki na Trgu Fontana.
V trenutku ko pišemo ne razpolagamo s podrobnejšimi informacijami o preiskavi političnega oddelka kvesture, nikakor pa ne bi izključili možnosti, da je «opomin» bivšemu kameradu (članu «Grdine nuovo» in MSI) bil skrbno organiziran, kakor tudi, da sta napadalca prišla iz kakega drugega mesta. Tržaške pretepače je Forziati zelo dobro poznal, saj jih je v letih, ko je bil še «zvest» Fredi, večkrat branil pred sodiščem.
tematsko uglašen na dogodke pred 260 leti, je bilo več recitacij, dijaki so brali svoje pesmi in prozo, nastopil je ženski oktet tolminske gimnazije, ob koncu pa je pokazala nekaj plesov tudi folklorna skupina dijakov tržaške gimnazije in trgovske akademije.
Ob koncu so organizatorji srečanja, katerega so se udeležili tudi predstavniki Zavoda za šolstvo iz Ljubljane, republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, Slovenske prosvetne zveze iz Italije ter drugih ustanov, nagradili s pokali najuspešnejše športne ekipe posameznih šol.
Srečanje na katerem se je zbralo nad 700 dijakov, se je odvijalo v dobri organizaciji in v prijetnem vzdušju. Prihodnje leto bo na sporedu v Postojni.
Gledališča
Vlaganje prošenj za otroške vrtnarice
Vse, ki bi rade postale suplentke v otroških vrtcih v prihodnjem šolskem letu 1973/74, morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju in potrebne dokumente najpozneje do 12. ure dne 12. maja 1973 v sobi 32 občinske palače.
Za vse informacije je na razpolago od 9. do 12. ure urad v sobi št. 107 občinske hiše.
Omejen urnik avtobusne službe
V nizu oddaj Radio za srednje. šole bo ra slovenski postaji Trst A jütri,' ’ totiüsi: št'. 4 30. aprila ob 11.40 in ob 18.30 na sporedu oddaja posvečena «Rižarni — žalostnemu spomeniku druge svetovne vojne».
Opozarjamo na to oddajo zlasti šol-
Vodstvo podjetja ACEGAT sporoča, da bodo za 1. maj vozili z omejenim urnikom samo naslednji av-6, 7, 9, 10, 11, 15,
17, 19, 20, 21 25, 28, 29, 30, 33,
34, 35, 37, 38 in 3g. Avtobusna služba bo začela delovati med 6.30 in 7. uro in se bo zaključila med I srednješolcev in liceja «Prešeren». 13. in 14. uro.	|	V okviru programa, ki je bil za-
V Tolminu srečanje srednješolske mladine
V Tolminu je bilo včeraj 1. srečanje srednješolske mladine s Primorske in zamejstva, ki se je odvijalo v okviru proslav 260-letnice velikega tolminskega punta. Skupno se je zbralo devet višješolskih zavodov, med katerimi so bili vsi zamejski, razen tržaškega učiteljišča. V zadnjem trenutku so dobili dovoljenje iz Rima za sodelovanje na tem srečanju tudi slovenski goriški srednješolci.
V jutranjih urah 'je bilo' h k sporedu športno tekmovanje (o čemer poročamo na športni strani), popoldne pa je bila na športnem igrišču proslava, s kratkim sporedom. Prisotne je najprej pozdravil ravnatelj tolminske gimnazije, za njim predstavnik ZMS, pozdrave pa sta prinesla tudi dijaka goriških
Danes ob 17. uri bo na Trgu Marconi v Miljah koncert godbe na pihala 151. regimenta pešadije «Sas-sari» ter pevskega zbora 14. topniškega regimenta, ki bosta izvajala folklorne skladbe.
•iiiiiillliiilliliMnniiiHmiMiiiitiimmiwHmitHHiiHiiniiiiiiiiiiiMiimiiiHiiHiHiiiHimiliiiliiiMmtiiiMmniniHiniiiiiiiiimiiMiiiiiiiimmiiliiiiiiiiimiitmiiiiiiii
NAŠI IZLETNIKI ODPOTOVALI
S Trga Ulpiano je včeraj kmalu po 13. uri odpotovalo sedem avtobusov podjetja Slavnik - Koper, s katerimi so se izletniki, ki so se prijavili za tradicionalni izlet Primorskega dnevnika, odpeljali v Pulj. Od tod jih bo ladja odpeljala na brezskrbno križarjenje na Malto in v Tunis
Z «Auroro» v Palmo de Mallorca
Potovalni urad «Aurora» priredi od 28. maja do 4. junija potovanje na Balearske otoke z bivanjem v Palmi de Mallorca. Potuje se z letalom «DC-9» iz Ljubljane. Do Ljubljane je zagotovljen prevoz z avtobusom. Cena 63.000 lir na osebo.
Informacije in rezervacije pri «Au-rori» v Ul. Cicerone 4, tel. 29-243.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori v domači dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi danes, 29. aprila 1973 ob 18. uri dramsko epizodo Arkadyja Leokuma «Sovražnika?».
VERDI
Prihodnji petek in soboto bosta v okviru pomladne koncertne sezone nastopila izraelski direktor E. Inbal in pianist M. Campanella iz Neaplja. Na sporedu skladbe von Weber ja, Liszta in Mahlerja. Prodaja vstopnic od jutri dalje pri blagajni gledališča (tel. 31948).
POLITEAMA ROSSETTJ
Danes, 29. aprila 1973 bosta Garinei in Giovannini ponovno predstavila v Politeama Rossetti komedijo Neila Simona «II prigioniero della seconda strada», v kateri bodo nastopili Renato Rascel, lepotica Angela Good-win, Zoe Incroci, Nais Lago, Nietta Zocchi in Mario Carotenuto.
Vstopnice pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 - 38547).
KULTURNI DOM
V petek, 4. maja ob 21. uri Pregelj-Mejak «Tolminci» za abonma red A-premierski. Ponovitve: v soboto, 5. maja ob 20.30 abonma red B - prva sobota po premieri; v nedeljo, 6. maja ob 16. uri abonma red C - prva nedelja po premieri; v sredo, 9. maja ob 20.30 abonma red D - mladinski v sredo; v četrtek, 10. maja ob 20.30 abonma red E - mladinski v četrtek.
Stalno slovensko gledališče gostuje danes, 29. t. m. ob 16. uri v Tolminu s predstavo I. Preglja «Tolminci».
KčNO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 15. uri «LA SPADA NORMANNA»
Zgodovinski, pustolovski film.
Ob tradicionalnem prazniku bele nedelje bo danes popoldne ob 16. uri v Samatorci pri Zgoniku
REVIJA ZBOROV
z velikonočnimi in narodnimi pesmimi. Nastopil bo tudi ansambel. Bogat srečelov! .........,
SPD TABOR — Dramski odsek Opčine
Danes, 29. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah
C. GOLAR
DVE NEVESTI
Veseloigra Režija ANTON PETJE
Vljudno vabljeni!
HRANILNICA IN POSOJILNICA na Opčinah
VABI
svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo danes, 29. aprila ob 10. uri v zadružnem sedežu na Opčinah, Bazoviška ulica 2.
Nationale 15.00 «Cabaret». Liza Mi-nelli. Barvni film.
Excelsior 10.00 - 11.30 Matineja «Mu-setta alla conquista di Parigi». Barvna risanka.
Excelsior 14.30 «Malizia». Tina Au-mont, Lilla Brignone. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 14.00 «L’uomo che non seppe tacere». Barvni film. Lino Ventura in Lea Massari.
Fenice 15.00 «L’amerikano». Yves Montand, Renato Salvatori. Barvni film. Prepovedano; :• mladini pod 14. letom.
Eden 15.00 «Una donna come me». Režija Roger Vadimi Igra Brigitte Bardot. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.00 «L'emigrante», Adriano Ce-ientano in Claudia Mori. Barvni film.
Aurora 15.00 «Trappola per un lupo». Barvni film. Jean Paul Belmondo. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cc Ral 15.00 «Anche gli angeli man-giano fagioli». Bud Spencer in Giu-liano Gemma. Barvni film.
Cristailo 14.30 «Cir.que matti al ser-viz'o di leva». Barvni film.
ammatico 15.00 «Sollazzevoli Stone di mogli gaudenti e mariti P en ten ti — Decamerone 69». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «Cinque dita di vio-lenza» Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
V ittorio Venelo 14.30 «Scopone scien-tifico». Alberto Sordi, Silvana Man Sano, Bette Davis Barvni film.
Abbazia 14.30 «Io sono Valdez». Buri Lancaster. Barvni westem film.
Astra 15.00 «Fratello sole, sorella luna». Igrata Alec Guinr.cs in Graham Faulkner.
Ideale 14.30 «Acquasanta Joe». Richard Harrison, Lincoln Tate. Barv ni film.
Impero 15.00 «Forza ragazzi». Barvni film. Igrata Bud Spencer in Te-rence Hill.
TRSI
Ul oovcaccio j Telefon 414161
POIAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
o ose icrap tudi v inozemstva
V NABREŽINSK1 OBČINI	I	Danes,	NEDELJA,	29.	aprila	nica	Margherita Moratto, elektri-
kar Branko Ladavac in gospodinja Zdenka Bertosa.
1. maja podpisovanje protifašistične peticije
Pri podpisu potreben osebni dokument
Sinoči se je v Nabrežini sestal čnotni protifašistični odbor za občino Devin - Nabrežina. Seji je predsedoval župan dr. Drago Legiša, prisotni pa so bili še podpredsednik poslanec škerk, tajnika Slavko Pertot in Vitim no Caldi ter občinski svetovalci Brezigar, Colja in Zanevra ter predstavnik sindikata Edvard Vogrič.
Odbor je razpravljal o zbiranju podpisov pod peticijo, naslovljeno na predsednika republike in predsednika obeh vej parlamenta za prepoved in razpust vseh fašističnih organizacij. Odbor se je pridružil omenjeni akciji in sklenil, da bo zastavil vse svoje sile, da bo čim-več prebivalcev podpisalo peticijo. V ta namen je tudi sklenil, da bo začel zbirati podpise ob prvomaj-
ski proslavi na trgu v Nabrežini. Kasneje bodo prebivalci lahko podpisali peticijo v prostorih sindikata CGIL v Nabrežini vsak torek in petek od 16. do 19. ure.
Enotni protifašistični odbor bo pravočasno sporočil datum zbiranja podpisov v drugih vaseh v občini in opozarja, da morajo ob podpisu občani predstaviti veljaven osebni dokument.
Angelu Parovelu je žena Nadja povila prvorojenko TANJO
Ob veselem dogodku jima čestita PD Slovenec iz Boršta, mali Tanji želi pa obilo zdravja in sreče v življenju.
Danes, NEDELJA, 29. aprila
MARINA
Sonce vzide ob 4.56 in zatone ob 19.09 — Dolžina dneva 13.13 — Luna vzide ob 2.48 in zatone ob 15.19
Jutri, PONEDELJEK, 30. aprila
KATARINA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 16,2 stopinje, najnižja 16,2, ob 19. uri 14 stopinj, zračni pritisk 1012,7, pada, brez vetra, vlaga 82-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,4 stopinje.
Dne 28. aprila 1973 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 60-letna Federica Žagar por. Gornik, 85-letna Vittoria Krauss vd. Gregoretti, 69-letni Ni-cold Pascul, 77-letna Carmela Scot-
Včeraj-danes
SEBOFLEX
VSE ZA (UNO IN
FOTOGRAFSKI MATERI Al Trst, Ul. Mazzini 51. Tel. 733-361
Prijatelje m t o a o c e naprošamo da nas obišče jr
tich vd. Benedetti, 83-letna Albina Solan por. de Paris, 82-letni Antonio Lorini, 89-letna Margherita Nor-bedo vd. Destradi, 72-letna Felicita Goriup vd. Pensa, 84-letna Antonia Hroncich vd. Carcich, 84-letna Giu-stina Kokoravec vd. Buttignoni, 80-letni Giovanni Purich, 63-letni Ago-stino Coslovich.
OKLICI: geometer Luciano Senci in trg. pomočnica Carmen Ca šale, mehanik Romeo Padoan in trg. pomočnica Anita Ban, uradnik Giorgio Vismara in uradnica Anna Maria Polverini, kapitan dolge plovbe Mario Callegari in trg. pomočnica Rosanna Garavello, mehanik Gian-ni Kocina in trg. pomočnica Gian-na Viola, univ. asistent Franco Cre-vatin in univ. študentka Maura Sacher, trg. agent Benvenuto Vamier in gospodinja Daniela Bramuzzo, radiotehnik Paolo Favento in trg. pomočnica Tiziana Magarelli, študent Sergio Cufersin in učiteljica Raffaella Galasi, uradnik Branko Lanza in uradnica Ingrid Vettor, elektromehanik Franco Buzzero in blagajničarka Laura de Gioia, natakar Delio Morabito in trg. pomoč
BIRME 1973
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%, - Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti.
Urama in zlatarna
LAURCNTI
Trst Trieste, Largo Santorio 4
nica Divna Maric, uradnik Stojan Sancin in delavka Marta Cok, ind. izvedenec Graziano Macovazzi in delavka Maristella Lugnani, uradnik Giovanni D’Anza in krznarka Marina Alberti, mizar Mario Ber-nabich in gospodinja Maria Paho-vic, trg. agent Massimo De Vanna in šivilja Nivia Zugna, ind. podjetnik Luciano Zattara in profesorica Maria Vittoria Tavolato, uradnik Marino Blason in univ. študentka Daniela Peraldo, avtoklepar Alfrede Toscan in frizerka Novella Moratto, ind. izvedenec Fulvio Valdi-steno in uradnica Anna Maria Pez za, učitelj Alessio Cossutta in urad-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM-A1 Cammello, Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA služba lekarn
(od 19.30 do 8.30)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dini, Ul. T. Veoellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
LOTERIJA
BARI		47 46	49	81	61
CAGLIARI		5 29	54	20	45
FIRENCE		65 76	79	37	54
GENOVA		25 29	45	43	50
MILAN		82 13	57	46	60
NEAPELJ		78 67	33	12	90
PALERMO		39 78	71	49	77
RIM		22 21	75	15	83
TURIN		33 22	78	73	48
BENETKE		76 1	89	78	55
ENALOTTO					
X 1 2 12	2	XIX		2 2	1
KVOTE: 12	točk 36.760.000			lir (en	
sam dobitnik	v	Milanu); 11 točk			-
344.600 Ur in	10	točk — 26.900 Ur.			
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ivan Pregelj
TOLMINCI
po dramatizaciji Mitje Mejaka za Stalno slovensko gledališče priredil Filibert Benedetič
Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Anja Dolenc Glasba: Marijan Gabrijelčič Asistent režije: Mario Uršič Režija: JOŽE BABIC Koreografska postavitev alegorije: Selma Micheluzzi Korepetitor: Ignacij Ota
V petek, 4. maja ob 21. uri za abonma red A — premierski. Razpored predstav pod rubriko «Gledališča».
Slovensko amatersko gledališče - Trst
Danes, 29. aprila ob 18. uri v dvorani p.d. «I. Cankar», Ul. Montecchi 6
ARKADY LEOKUM
SOVRAŽNIKA?
Dramska epizoda
V Baragovem domu v Ricma-njih prireja ROBERT DANEU svojo drugo osebno razstavo olj s kraško motiviko. Razstava bo odprta do 12. maja in sicer vsak dan med 15. in 20. uro.
Razstave
del
V «Kraški galeriji» razstava slikarja Jožeta Cesarja.
V umetniški galeriji «La Lantema» bo Jože Ciuha razstavljal svoja dela do 4. maja.
Izleti
SPDT priredi v torek, I-ninski miting s spomladanskim ^ kraž krosom v živčevi domu P ^ likem Repnu. Zbirališče ob - g 30 trgu v Velikem Repnu ali 0 v Živčevi dolini. Pot bo ozna	^ ^
V slučaju slabega vremena se prenese na prihodnjo nedeljo-
SPDT priredi 13. maja ^vt^ucel, ilani»®'
izlet na Čaven z vzponom na
kjer bo srečanje z goriškimi
Vpisovanje v Ul. Geppa maja.
9/II-
do
«Slavko
od"
Prosvetno društvo perle» obvešča vpisane za ^ Brkine dne 6. maja 19?J-	.	.■„«ns»'"
hod ob 6. uri izpred svetoivan^.
cerkve. Vpisnina se poravna v dihu.
Mali oglasi
Kupim hišo z zemljišče	g,ed
popraviti, na Krasu, po m prosiiiio Repentabrom in Sesljam®1" ogjasHi ponudbe pod šifro A Z n oddelek Primorskega dnevni
«CITROEN» - mehanična na00. Samarittani in Miceo ui P» 4/s. mestnih delov v Ul. W***" y
DIPLOMIRANA ZNANSTVEN^ STBOLOGINJA sestavlja » ter vedežuje iz kart, bere	p-
kartokiromancira (v itatija rnJSA-jamčena resnost. Telefon
ZNANA TRGOVINA z
bilskimi nadomestnimi	rejše-
veščega prodajalca, tu .. y bi ga ali mlajšega meham^., se želel izpopolniti v P g0ji. domestnih delov. Odhc Pismene ponudbe P°P jje|ek «Avtodeli» na Oglasni Primorskega dnevnika. _________„
     di iz Sl°'
IŠČEMO zmožno šiviljo i» pgJtViP venije. Možna prenoči ev^|aSni ^ na Primorski dnevnik — delek, Ul. Montecchi 6.
ZAHVALA	y
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji šega predragega
EDVARDA MAJ0WSKEGA
na-
valcer»
se iskreno zahvaljujemo.
j„»*0V3
Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, trenUtku-cvetja ter vsem, ki so ram bili ob strani ob tem bridkem
žalujoče družine Majowski, in drugo sorodstvo
Prosek, Melbourne, Turin, 29. aprila 1973
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so spremili : počitku pokojnega
STANISLAVA KOŠUTO
Žalujoči družini LOZAR in KOŠUTA
Sv. Križ. 29. aprila 1973
ZAHVALA
kater»
ikoli
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so nam »®stre jn tet® način pomagali ob izgubi naše drage žene. mame.
MIRE ŽAGAR por. GORNIK ^
Posebna zahvala pč. g. župniku, darovalcem cvetja
in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Bazovica. 29. aprila 1973
Družina
Goroik
ZAHVALA
Posebna zahvala vsem, ki so spremili na zadnji P dragega
nas1
JOSIPA MATJAČICA
zbor».
Posebna zahvala pč. g. župniku Bogatcu. p®v!pfjkoli
vsem darovalcem cvetja ter vsem. ki so na kater
sočustvovali z rami.	„ „h„r PraS'
Družine: Matjačic, Trobec,
Grmek in T®"»6
Kontovel, 29. aprila 1973
ielj.
ZAHVALA	ü
ni na zadtUi P° Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremni našega dragega
IVANA G0JČA	*
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala darova ^^0®. vsem, ki so ra katerikoli način počastili njegov	^tojan
Žalujoči: sinova Oskar in tef 1 zaročenko Nado, oce drugo sorodstvo
Gropada, 29. 4. 1973
ZAHVALA
1 sočustvovali *
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami izgubi našega predragega
VLADIMIRA MIRKA PERICA
daroval®*3
Posebna zahvala pč. g. župniku, sorodni o cvetja ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu
Družine:
Peric in
perfolja
Slivno, Nabrežina, 29. aprila 1973
VČERAJ ZAKLJUČEK DVODNEVNEGA ZASEDANJA 1SPEE
Koristna razprava strokovnjakov 0 delitvi dohodka
Gospodarski izvedenci iz vzhodnih in zahodnih evropskih držav so si izmenjali izkušnje in podatke - 0 jugoslovanskem modelu je včeraj govoril prof. Černe
dopoldn Sno razPravo se je včeraj Pod \rJ! zaključiIo v hotelu Enalc hje 0 f.®ži.no dvodnevno zaseda-skem	dohodka	v gospodar-
ili bžat?rVaiVu’ ki ga je prire-in dokum inštitut za proučevanje iSDgg ^atacijo o vzhodni Evropi Peposre, .k° je še enkrat prišlo v
datkov >!!Liiz™enjavi mnenj in P°" Vhodnih izvedenci vzhodnih in tislje r, . evr°pskih držav do korit^ v- ..™eriave številnih proble-fazii'jna j Pogojujeta dva povsem sP«lar,tdružbeno ' Politična in go-$ata v,a Ostema, sistema, ki sku-vzpostaf...Podlagi takšnih soočanj l°vanja v- odnose in oblike sode-Po kori; , ^i .iima bile v vzajem-Predvsem je prišlo na raza VnJet? delu zasedanja do iz-io hg Prasanje vphva, ki ga ima-skeia n e- dohodka v gospodar-^rUžben^C?^van'u razni posamezni loška 1 dejavniki in njihova ideo-ditev j^oktura ter politična ure-litev dnP j0, X kakršni nač to deje dobr	izvajajo. Obenem se
°Sredoto^a de* včerajšnje razprave Pakost; i-na Problem dmžbene e-iesn0 p,,	Peenakosti, ki je tudi
<lar$kepčVeza„n z vprašanjem gosno-
°dka t Pačrtovania in delitve do-v social^.8 v kapitalističnem kot ^skprv, .nom družbeno - gospo-
Na>. sistemu.
Peter te-, -*e včerai govoril prof. $l$e g0j os z londonske ekonom-Prob]em ’ ki je tudi prvi načel ta )6 Premaier ob tem ugotavlial. da verod °i Podatkov na razpolago w *fosti ° "neišo primeriavo učin-» rskega	PH drugega gospo-
°3a VnrJ- . a 'n '7- nie izviraio-9 neepakSan.ia družbene enakosti
0
a6|kvi'U(i0Ll8vanskih izkušnjah pri Planin - v sospodarskem na-ratice * 18 nato poročal prof. Rilske fai8r?e z liublianske eko delih „ Iakultete
y	O	Posameznih	mo
i skaterih soctoUrijčnib dr-n'fa -r, so razpravljali prof. R. "dit^ .-^spve. pmf. G. Mapz iz kste. ln dr. R. Roch iz Budim-
?era.i	^rokovpiakov	se i°
i>Kes sS’_k razpravi prof.
ih,
kot'*?' da 80 se tako po ih Pa tehaZ,nT"ava orne.ievali prell Zanem! -° Psko ulat vorašania iJXnja 'Pii sološna družbena „^il prPa,.„ svojem izvajaniu je dohodi, ”? vnrašanie odnosa k^at>imj °m in ootrošnio.
2 bilo i?va -ln. nekoliko polemično gi, *ke MrJ?Je novinarja nariške-v! dr. Bernarda Marka', ’ da’odL.:18 .med drugim ugo-k Piost »vi- .va,° na vzhodu mi-v etlUtku k rPsniške stvarnosti v ih Z,ak°dnem 'le ta stvarnost zašla j hotel o svetu v krizo. Obenem I! ®°Spoda^ ’8no trditvijo, «da trn’ Pa ie n tako resna zade-fir,?'stom» 8 smemo prepustiti eko-Poudariti, da je treba t VaJo vprgarely sheme, ki ohrav-
Sokolof
iz Pariza, ki ie
preveč abstraktno ter da je treba pri tem nasprotno upoštevati mnenja vseh družbenih dejavnikov.
VAŽNO ZA OBRTNIKE
Prispevki za kritje stroškov na razstavah
Tržaški pokrajinski odbor za obrtništvo obvešča, da bo Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA podelila obrtniškim podjetjem iz Furlanije - Julijske krajine posebne prispevke za kritje stroškov v zvezi z nastopanjem na raznih sejemskih prireditvah. V poštev pridejo stroški za najemnino razstavne površine, za prijavo in podobno. Obrtniki, ki želijo biti deležni omenjenih prispevkov, naj vložijo u-strezne prošnje na kolkovanem papirju po 500 lir, najkasneje 30 dni pred uradnim odprtjem posamezne razstave, za katero prosijo za prispevek. Vzorec prošnje je na vpogled v tajništvu pokrajinskega odbora za obrtništvo pri tržaški trgovinski zbornici.
G Predvčerajšnjim so izžrebali listek občinske galerije št. 5392, kateremu je pripadla oljnata slika Li-via Rosignana.
Lastnik listka se lahko javi v uradnih urah v sobi 124 občinske palače in dvigne sliko. Če se ne bo javil, bo po enem mesecu slika postala last občinske podporne ustanove.
v tržaški občini
Pojav rdečic, ki je ob začetku letošnjega leta povzročil precej zaskrbljenosti med tržaškim prebivalstvom, je delno pojenjal. V obdobju od 16. do 22. aprila so v tržaški občini zabeležili še osemdeset primerov te bolezni, ki je posebno nevarna za nosečnice. Poleg tega je bilo po podatkih občinskega zdravnika v tržaški občini osem primerov škrlatinke, rvanajst primerov otroškega gastroenteritisa, en primer meningitisa (izven občine). 14 primerov ošpic (dva izven tržaške občine), sedem primerov noric, 18 primerov nalezljivega vnetja priu-šesne slinavke, dva primera srbečice (eden izven tržaške občine) in dva primera nalezljivega vnetja jeter.
Nagraditev upokojenih občinskih uslužbencev
Na dan praznika dela, 1. maja bo občinska uprava nagradila vse svoje uslužbence, ki so v zadnjem letu šli v pokoj. Slavnost bo ob 9.30 v dvorani krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2; župan bo podelil 215 zlatih medalj, v katerih je vgraviran mestni pečat iz 14. stoletja.
PRIPRAVE NA «MAJ» V BOLJUNCU
Sinoči ob 9. uri je na «Gorici» na slovesnem trgu v Boljuncu prvič letos javno zadonela v tihi aprilski noči znana fantovska boljunska pe sem «Barčica zaplavala».
Boljunski fantje so se zbrali na «Jami» ter odkorakali na glavni trg, kjer so zapeli svojo himno. To je prvo poglavje za postavljanje «maja» v tej prelepi breški vasi. Pravzaprav v Boljuncu vlada ta majska mrzlica že dalj časa. Več kot petnast dni so se domači fantje sestali in pogovarjali o letošnjem maju. Nabrali so denar za nakup pomaranč in limon in jih pripravili, kajti na «maj» jih obesijo več sto kilogramov. Tudi rdeča zastava, ki bo plapolala na vrhu bora je že pripravljena. Bor, ki ga menjajo vsako leto, bodo fantje pripeljali
Darovi in
	
ZA SPOMENIK PADIM V NOB V GABROVCU
Alojz Visintin (št. 57) 5000 lir, Emilija Kralj (št. 57) 2000 lir. Zlatko Lavrentič (št. 57) 5000 lir, Karlo Furlan (št. 57) 10.000 lir, Aleksander Gruden (št. 57) 5000 lir, družina Terčič (št. 57) 3000 lir, Just Fabian (št. 57) 2000 lir, Karlo Budal (št. 57) 10.000 lir, Franc černjava (št. 60) 5000 lir, Frančiška Furlan por. Cibic (št. 25) 50.000 lir, družina Blažina (št .45) 5000 lir, Licia Furlan (št. 28) 5000 lir, Marija ščuka (št. 29) 3000 lir, Ivanka Kralj (št. 39) 2000 lir, Stanko Kralj (št. 39) 5000 lir, Josip Carli (št. 36) 5000 lir, Martin Košuta (št. 33/a) 5000 lir, Jožefa černjava (št. 34) 5000 lir, Mario Kralj (št. 34) 2000 lir, Anton Antonič (št. 31) 5000 lir, Angel Guštin (št. 30) 5000 lir, Josip Verginela (št. 35) 2000 lir, Romano Markuža (št. 21) 3000 lir, Rudi Ivančič (št. 56) 5000 lir, Vera Samec (št. 56) 10.000 lir, Gič-ko Sedmak (št. 1) 10 000 lir, Marčeto Reolino (št. 44) 3000 lir. Josip Blažina (št. 45) 5000 lir, Gnido Maicen (št. 16) 5000 lir, Egidio Castellani (št. 4) 5000 lir, Pavel
>,,i>iiiiiiiii,i,ntllllltlllllllllllltlllllllfllllIlllllllllllllllll,l,„lll,1|,ili,|„l(|„„l|,k,„m,mm
3sanje delitve dohodkov
OBVESTILA
Kronat
^J/1133 Trst, UL Cicerone 8/b - Telef. 62785
'N OrSJ'Lo KMETOM
obNnat^'KOM hib ke. ki e®čp. vse kmete in ^Parnih ^ vpisani v ustrezni,' 25 od Z' da imaK J2 ti-irne_!to Popusta
X50,^ sto
ih' 25 od?’ da imaJ° Pravico do: ? tritoesppn P°'Pusta Pri plačevaje 50 Od i 6 telefonske tarife; telefy 0 P0PPsta pri napeljavi Xstitvj fke„ llnlJe ali pa pri Ja sest ’ hnije.
trn^eresirarv ,u^reznih prošenj se Oatb INAC , ,ko..z8lasijo pri Pa-bi-o« sestavil ’ ; j™ bo brezplač-Xe. VU m vložil potrebne Otw.
Od i , Delovne dobe
5^. Podia'J921! 00 28. 2. 1926
del/ zopet ^ak0na lN/69, člen
l lg^e dobe Ä 50k za odkuP Ul 26 ,a ” ,°d 1. 7. 1920 do 28.
9^at bivaU<"'e'iene delavce, ki so Vn' Trsta 7 P°krajtoah Reke, r>: Na t dra, Tridenta in Cia, P-Jono Dl . Pokrajine je bito
X’h dajatev leto6 °hVeznib ^
2a	sele	z	dnem 1. 3.
PtošL ■ r°k tesVent!tr!Znih prošenj za" rigj Is je tj-iu p. lotos. Poleg je Pino dok„ a vl°z'.li ustrezno o-«iL a je bi]mentacijo; ki dokazu VtzH- v tem ohaZKnteresirani zaP°"
« 4inato kJU' Ker Pa se je Xnf Pied voini dokumentov iz-hgtoi, Priložiti O' .m?rPJ° zaintere-d^pPltie dot-, snjl (namesto o-1 toetita; mentacije) ta dva j' P°trdii0
tia n°toričn; ° .sipinem bivališču; je L si lahki T" .
-	0	odkupi	vseh	šest	let
zainteresirani star
sli“«0
L'--«
Primen, najmani štirinajst
vi. .	Ha nrrtc-ilzvc.
Ht^ojnine’ da prosi,ee nima V*]i> vložiti \ ’58ra skupno s to ''eči^ poko inU Pr°šnjo za in-C bo Smno- Samo na ta Zalito Doke^e?n’an' lahko dobil JUfR P kojnino INPS.
pIn2^DNJi dan
veljave °SNJE ZA «OLJKE»
žitioljk jeITrSheVek pri Pridelo-jutri n, absolutno vlo-r^6 rok Prav jutri npmrnZ.
«igu ‘Uk .--jutri namreč za-Hko^kom mrZ^ teh Prošenj.
kgiJ jutri	svetujemo,	da
bQ	Pokra ün ? ‘1°. to «zadevo»,
tistJ5Ptojel 2 skl . inšpektorat ne . ki DP. senl z zamudo. Za
3etno naslednje?50	pa
Kdor je že prejšnja leta vložil prošnjo pri našem patronatu, naj prinese s seboj le potrdilo oljarne. Pri tem pa mora paziti, da prinese potrdilo, na katerem je pečat in ne kakega drugega potrdila.
Za tiste, ki niso pri nas vložili prošnje, pa so potrebni naslednji dokumenti:
1. potrdilo oljarne, pri kateri je stisnil olje;
2. potrdilo o stalnem bivališču («certificato di residenza»);
3. posebni list, na katerem so navedene parcele z oljkami.
Za tiste, ki so in bodo prijavili oljke pa sporočamo, da je letošnji prispevek za stot stisnjenega olja nekoliko višji: 28.187,50.
DOSTI NESREČ NA DELU MALO PA PRIJAV INAIL
Pri kmečkem delu so nesreče na dnevnem redu. Zato je bito nujno potrebno, da so tudi neposredni obdelovalci zaščiteni za poškodbe na delu. Sindikalne borbe so bile v tem smislu zelo težke in končno so le privedle do tega, da je stopil v veljavo deželni zakon za dnevno odškodnino kmetom ob nesreči na delu. Dnevna odškodnina znaša 1.500 lir, ko je ponesrečeni kmet nesposoben za delo.
Formalnosti za dosego odškodnine niso še popolnoma znane, kajti o postopu se še morata dogovoriti deželna uprava in Zavod za nesreče na delu (INAIL), sicer pa je zelo važno, da ponesrečenec takoj pokliče zdravnika, ki bo o nesreči takoj obvesti! INAIL. Za druge formalnosti pa bomo poskrbeli kar pri Patronatu.
Naši kmetje prevečkrat pozabljajo, da imajo pravico do te oškod-nine, saj je ugotovljeno, da ostane skoraj 60 od sto nesreč neprijavljenih. Zemlja že itak nudi skromen dohodek, zakaj bi torej zamenjali to težko pridobljeno pravico (pa naj bo le 1.500 lir dnevno)?
* * *
Za vsa pojasnila se lahko obrnite na naš Patronat INAC, Ulica Cicerone 8/b, tel. 62-785. Umik dela: vsak dan od 8.30 do 14.00 in od 15.30 do 18.00. Ob sobotah pa od .8.30 do 13.00.
Furlan (št. 5) 5000 lir, Mara Blažina (št. 12) 5000 lir. Karto Blažina (št. 9) 4000 lir, Emilija Kralj (št. 11) 3000 lir, Cveto Kralj (št 10) 7000	lir, Ivan Kralj	(št.	51)
2000 lir,	Gičko	černjava	(št.	61)
5000 lir,	Zofija	Blažina	(št.	61)
3000 lir, Srečko Živec (št. 57) 3000 lir, Gracijela Černjava (št. 57) 3000 lir, Ivan Furlan (št. 3) 10.000 lir, Ivan	Kante	(št. 57)	5000	lir,
Anton ščuka (št. 29) 5000 lir, Nadja in Savina 5000 lir, Marina di Blas 5000 lir, Ivan černjava (št. 57) 5000 lir, Anton Rustja 5000 lir. Berto Doljak (št. 33) 10.000 lir, Albin Kralj (št. 32) 10.000 lir, Ivana Kralj (št. 32) 4000 lir, Cvetko Verginela (št. 14) 10.000 lir. Karto černjava (št. 62) 10.000 lir, družina Trobec (št. 19/a) 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V BAZOVICI
Ludvik Križmančič (Lajtov) iz Bazovice, ki biva v Prebenegu 5000 lir.
Namesto cvetja na grob Mire Gornik darujejo Lajtovi 3000 lir.
Namesto cvetja na grob Mire Gornik daruje dr. Leo Kralj z družino 3000 lir.
V počastitev spomina sestrične Mire daruje Miro K. 5000 lir.
Namesto cvetja na grob Mire Gornik darujejo Ančka, Vida in Zofka 2000 lir.
V počastitev spomina Mire Gornik daruje Pepka Kožinova 2000 lir.
Ob 10. obletnici smrti očeta Andreja žagarja in v počastitev spomina sestre Mire Gornik daruje Andrej Metjol 10.000 lir. V isti namen daruje Zora Metjolova 10.000 lir.
, V počastitev spomina pok. Mire Gornik darujejo 14.500 lir: Stanko Vodopivec, Franc Čufar, Štefanija Peljanova, Silvija Križmančič. Magda Tonietti, Sonja Pečar, Milka Križmančič, Marija Mezgec. Nina Stopar, Sandra čač. Silvester Dolenc, Srečko Metlika.
Namesto cvetja na grob Mire Žagar por. Gornik darujeta družini Počkar in Gornik 5000 lir.
Namesto cvetja na grob mame Pavle Stopar darujeta Nina in Marija Stopar 5000 lir.
Namesto cvetja na grob bratranca Ivana Gojča darujejo:	Zora
Čuk iz Trebč, Marija Jurkič od Sv. Ivana in Zofka Križmančič iz Bazovice 7.500 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V KRIŽU
Angel Košuta 1000 lir, Diego Te-deschi (št. 318) 1000 lir, Franc Bogateč (št. 13) 4000 lir, Josip Bogateč (št. 159) 5000 lir.
V spomin pok. očeta in matere daruje Albin Verginela 3000 lir.
Ob obletnici usmrtitve Mirka Bo-gatca darujeta Danijela in sestra Marija z možem Rikardom 5000 lir.
ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI
PEVSKI ZBOR
Namesto cvetja na grob Ivana Gojče daruje bratranec Karto z ženo 2000 lir, Družina Milkovič-Gornik daruje 1000 lir.
Namesto cvetja na grob Edvarda Majowskega darujčta Guerina in Milko Puntar 4000 lir za Kulturni dom na Proseku.
V počastitev spomina pok. Mire Gornik darujejo Ančka, Vida in Zofka 2000 lir za ŠD «Zarja».
Namesto cvetja na grob Mire Gornik darujeta družini Babuder in Grion 2000 lir za ŠD «Zarja».
V počastitev spomina ob prvi o-bletnici smrti drage žene Marije daruje Just Švara 5000 lir za PD «France Prešeren» v Boljuncu.
Ob obletnici smrti moža daruje Frida Kalin 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ivana Gojče darujejo za Dijaško matico bratranec Karto z ženo 2000 lir. Marička (34) 1000 lir, Zora Križmančič (43) 1000 lir, Milka iz Kopra 1000 lir, za šoto K.D Kajuh darujejo Dragica Srvenka 2000 lir, Marička (34) 1000 lir, družina Milkovič - Gornik 1000 lir.
Namesto cvetja na grob Edvarda Majowskega darujeta Miro Blažina in Mario Černjava 10.000 lir za Kulturni dom «Prosek - Kontovel».
V spomin pok. Alojza Vivanteja (Živica) daruje družina D’Ambro-gio 5000 lir za žunijsko cerkev v Skednju.
ZA ŠD KONTOVEL:
Perini, Virgil 3000 lir.
Namesto cvetja na grob Edvarda Majowskega darujeta Riko in Karla 5000 lir.
Vulič Ciano 20.000 lir ob rojstvu sina Danijela.
Namesto cvetja na grob Josipa Matjačiča darujejo Marija 1.500 lir, Egidija 2000 lir in Milena 1.500 lir,
v vas danes. Jutri zvečer pa bodo fantje pričeli s pravim delom postavljanja maja, ki bo šlo. pozno v noč. Postavljanje «maja» ni enostavno. Zahteva veliko trudia, potrpežljivosti in iznajdljivosti. Boljunski fantje se na ta svoj praznik in lep star običaj pripravljajo vsako leto z velikim veseljem. Kot smo omenili, imajo mladi Boljunčani že mnogo pred postavljanjem «maja» več sestankov, tako imenovanih «fantovske ure». Na tej zadnji uri pa si razdelijo delo. Na prvi uri izvolijo župana, ki s pomočjo ostalih odbornikov vodi dela. Seveda mu pomagajo tudi starejši možje, ki imajo večje izkušnje.
V okviru tega lepega vaškega praznika se je v četrtek zvečer na pobudo domačega prosvetnega društva «F. Prešeren» zbralo v srenjski dvorani veliko število vaščanov, katerim je predvajal okoli 400 barvnih diapozitivov lanskega in predlanskega «maja» fotoreporter Mario Magajna, ki je tako z besedo kakor tudi z glasbo obujal pretekle praznike ter dal domačim fantom pogum, da bi to lepo in staro tradicijo boljunski fantje vedno nadaljevali. Ta lep staroslovanski običaj v breški vasi priča o naši tisočletni prisotnosti na tem kosu naše zemlje in je ta praznik ostal tudi v dobi, ko se je nad našimi kraji zagrnila mračna fašistična doba.
Marsikaj je tedaj klonilo, boljunski «maj» pa nikoli.
M. M.
Sprejet obračun 1972 tržaškega velesejma
Včeraj se je sestal glavni svet Neodvisne ustanove za tržaški velesejem. Na seji je predsednik odv. P. Slocovich podal daljše poročilo o poslovanju ustanove v preteklem letu. Sledilo je poročilo nadzornega odbora. Svet je soglasno odobril obe poročili in obračun ustanove za poslovno leto 1972.
Prvomajsko praznovanje na slovenski obali
Tudi na slovenski obali so se začeli praznični dnevi, ki bodo trajali letos kar pet dni. Mnogi kolektivi so se namreč odločili delati naslednjo soboto, tako da bodo v ponedeljek prosti. Z izjemo trgovin in nekaterih posebnih služb, bodo prazniki trajali za večino delovnih ljudi od 27. aprila do 3. maja.
Praznik osvobodilne fronte so povsod na Koprskem slovesno proslavili z raznimi akademijami in priložnostnimi prireditvami. V Kopru je bila slavnostna akademija, na kateri so podelili priznanje OF zaslužnim družbeno - političnim delavcem. Akademije so bile tudi v vseh drugih večjih koprskih središčih. V Senožečah so izvedli partizanski napad, nato pa je bila slovesnost pred spomenikom padlih. Mladi koprski kovinarji pa so proslavljali v Pridvorni. Govoril jim je Slako Bretaševec, miting pa je vodil tržaški gledališki igralec Joco Turk.
Medtem se že vsa obala pripravlja na tradicionalni prvomajski piknik na Socerbu. Tam bo ves dan ljudsko rajanje, osrednja točka pa bo ob 15. uri, ko bo govoril sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije Marijan Rožič. Na kulturnem sporedu bodo sodelovale godbe, pevski zbori in recitatorji. Prireditelji bodo tudi poskrbeli za pestro izbiro jedač in pijač. Na prvomajski piknik na Socerbu so povabili tudi številne goste, med drugim tudi predstavnike sindikalnih organizacij iz zamejstva.
V UL. JACOPO CAVALLI 2/C
Odprt nov sedež združenja krvodajalcev
Uvodna beseda predsednika združenja Ferlza Pozdrav odv. Morgere in prof. Nicolinija
Včeraj dopoldne ob 11. uri so odprli novi sedež tržaškega zdlruženja krvodajalcev v Ul. Jacopo Cavalli 2/c. V prisotnosti predsednika združenih bolnišnic odv. Morgere, predsednika transfuzijskega središča prof. Nikolinija in številnih krvodajalcev, je predsednik združenja Fertz uradno odprl nove prostore.
Sedež, v katerem se bodo odslej zbirali krvodajalci, ni povsem nov. Doslej so tržaški dajalci krvi imeli na razpolago samo pritlično sobo, ki je le za sito ustrezala potrebam tajniških poslov in socialnih dejavnosti. Novi sedež pa je v prvem in drugem nadstropju nad dvorano in sobe so med seboj povezane z notranjim železnim stopniščem. Vhod v sedež, ki sedaj razpolaga s štirimi dvoranami in barom, je možen tudi iz vhoda v Ul. Fheta nasproti transfuzijskega središča, in sicer iz drugega nadstropja poslopja v Ul. Pietä 23.
Na uradni slavnosti je predsednik Fertz poudaril pomen tega dosežka tržaških krvodajalcev in njihovega združenja, saj jih bo odslej združeval poleg človekoljubnih načel tudi sedež, kot viden simbol njihove socialne zavesti. Po uradnem odprtju je prevzel besedo predsednik bolnišnice odv. Morgera, ki je dejal, da je odprtje novega se-
V spomin skrbni materi Leopoldi Caharija iz Nabrežine
Na veliko soboto popoldne je velika množica prijateljev in znancev iz Nabrežine in okolice, spremila k zadnjemu počitku zavedno in požrtvovalno ženo, ki je bila pravi lik slovenske delavke — mučenice. Brez običajnega pogrebnega zvonjenja, smo v pravem zimskem dnevu dali pokojno Leopoldo Caharijo v varstvo kraški zemlji. Utripala so le naša srca v bolestni žalosti ob brid-_ ki izgubi blage pokojnice!
Pokojna Leopolda Caharija vdova Caharija je bila rojena 8. 5. 1903 v Nabrežini v številni Mhčevi polproletarski in delavni družini, ki je ob tenkih rezinah črnega kruha, vseeno ostala zvesta svoji zemlji in našemu rodu Pokojnica se je poročila leta 1925 z Avgustom Caharijo, znanim veselim družabnikom in cenjemm godbenikom, ki je leta 1933 umrl ter ji pustil v oskrbo sina Rada iz prvega zakona. Začeto je bedno životarjenje te mučenice, ki je morala garati pozno v noč, da je lahko nasitila štiri lačna usta.
To stanje se"je neko'iko izboljšalo, ko se je pok. Polda zanoslito v tukajšnjem sanatoriju, kjer je kmalu napredovala do pomožne kuharice. Dobrih 20 let je vestno izvrševala svoje delo, čeprav je bila v fašistični dobi pisano gledana kot Slovenka. Naše delavke so mnogo pripomogle k slovesu te us-
tanove, četudi so marsikdaj dobile za zahvalo žaljivko «ščava». Kljub vsem težavam je naša Polda vzgojila svojo mladež v zavedne elane slovenske družbe.
Sin Rado je bil znan nogometaš ter je nato partizanil po naših krajih, čeprav je bil iz prvega moževega zakona ni pok. Polda delala razlike med njim in svojimi pravimi otroki. Najstarejši njen sin Albin je cenjen kamnosek v naših kamnolomih, doma pa je vestno pomagal bolni materi, ki je bila dvakrat operirana ter ji celo nadomestoval bolničarja. Drugi sin Avgust si je uredil družino v Križu ter je zaposlen v tukajšnji trgovini železnine, hči Celestina pa je z možem Vaškom bila še vedno ljubeče navezana na svojo dobro mamo. Pristni odnosi med pokojnico in njeno vnukinjo Patricijo pa so prehajali že v medsebojno oboževanje, kar je ta nadebudna dijakinja in ljubiteljica slovenske besede v pesmi in prozi, v polni meri zaslužila.
Bodi pokojni Poldi ohranjen trajen spomin kot vzor trpeče a nad vse ljubeče matere! Sinovom, hčerki, vnukinji in ostalim sorodnikom pa izražajo sosedje, prijatelji in znanci svoje res iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo našega lista.
Vaščan
deža izraz vitalnosti, resnosti in zavzetosti krvodajalcev. Zahvalil se jim je tudi v imenu vseh bolnikov, ki prejemajo njihovo kri in zagotovil, da bo uprava bolnišnice poskrbela za rešitev finančnih težav združenja. Slednji je spregovoril prof. Nicolini, ki je bil med pobudniki združenja krvodajalcev in ki mu je torej novi sedež posebno pri srcu. Izrazil je zadovoljstvo ob ponovnem uspešnem dosežku združenja in izrazil željo, da bi v novih prostorih še bolje delovalo, zlasti z urejenim in smotrnim tajništvor— ki bo poznalo v vsakem trenutku potrebe po tej dragoceni tekočini — krvi v vsej tržaški pokrajini.
DOLINA
5^ 6., 7., m 8. maja 1973
«MAJENCA»
Sobota, 5. maja — dviganje «maja»:
Nedelja, 6. maja — ob 15. uri koncert godbe z Brega: ob 17. uri nastop šaleške folklorne skupine iz Velenja in pevskega zbora V. Vodopivec iz Ljubljane; od 19. do 24. ure ples z «THE LORDS».
Ponedeljek, 7. maja — od 20. do 24. ure ples z «THE LORDS».
Torek, 8. maja — ob 18. uri koncert godbe z Brega; ob 19. uri podiranje «maja».
V primeru slabega vremena bo nastop šaleške folklorne skupine iz Velenja in pevskega zbora V. Vodopivec iz Ljubljane ob 18. uri v občinski telovadnici.
Vse dni:
XVII. OBČIN. RAZSTAVA DOMAČIH VIN
100-LETNICA POŠTNEGA URADA V DOLINI
Sobota, 5. maja — ob 10. uri
odprtje razstave zgodovine pošte, razstave denarnih zbirk in mladinskih risb s poštno tematiko; ob 10.30 odprtje ločenega poštnega urada s spominskim žigom;
Nedelja, 6. maja — razstave od 8. do 20. ure; ob 16. uri nagrajevanje razstavljavcev.
OTVORITEV STISKALNICE OLJK — «TORKLE»
preurejene V muzej — Fotografska razstava Maria Magajne.
Preživite prvomajske praznike
na slovenski
obali!
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
OBVESTILO 0 NATEČAJU
Z odlokom predsednika deželnega odbora štev. 0886/ pred s. od 9. marca 1973, ki je bil objavljen 16.aprila 1973, v Uradnem vestniku štev. 14, je deželna uprava razpisala natečaj za naslove in izpite za dve mesti tehničnega nameščenca drugega razreda na poskušnjo (šofer) v staležu pomožnih tehničnih nameščencev v osebju avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine.
Prošnje za pripustitev k natečaju, naslovljene na pred-sedniStvo deželnega odbora dežele Furlanije - Julijske krajine — generalno tajništvo, Ul. Carducci 6 — 34100 Trst in napisane na kolkovanem papirju v smislu navodil, ki jih vsebuje omenjeni «Uradni vestnik», morajo dospeti na predsedstvo deželnega odbora najkasneje do 18.30 16. 5. 1973.
Deželni «Uradni vestnik» je na prodaj v Trstu v knjigarni «I. Svevo» na Korzu Italia 22, v Vidmu v papirnici «Be-nedetti» v Ul. Mercato Vecchio 13, v Gorici v papirnici «Pa-ternolli» na Korzu Verdi 50, v Pordenonu v knjigarni «Minerva» na Trgu XX. septembra.
Ustrezne informacije se dobijo še na sedežu deželnega odbora v Trstu, Ul. Carducci 6, na sedežu odbornižtva za krajevne ustanove v Vidmu, Ul. Savorgnana 10 ter na sedežih pokrajinskih uradov krajevnih ustanov v Gorici, Largo Culiat 7 fer v Pordenonu v Ul. Cavalotti 10.
Gostoljubna
slovenska riviera vam nudi opoj razcvetene pomladi, udobje hotelov in razvedrilo vseh vrst
n
Prijetno praznovanje želi vsem gostom in vsem svojim poslovnim partnerjem
Zavod za turizem in igralnica
fi\o
Portorož
PnmorskI "dnevnik	4
GORIŠKI DNEVNIK
29. a prijaj^
00/VijSV PRETEKU PETEK
Že v prvih razstavnih dneh precej uspehov za sejem Espomego
Da/res simpozij o obrtni dejavnosti' v deželi - Po briški cesti danes dopoldne karavana starih avtomobilov - Jutri začetek simpozija o belih vinih na goriškem gradu
Razstavne prostore mednarodnega sejma Espomego so si že v petek popoldne in včeraj ogledali številni gostje. Veliko jih je bilo iz Jugoslavije, saj je Gorica te dni polna Jugoslovanov, ki so izkoristili skupne praznične dni ob obletnici ustanovitve OF in 1. maja, za obisk v inozemstvu.
Včeraj je bila na gradu prva strokovna konferenca. Govorili so o lovu v gradeški laguni. Strokovna predavanja so imeli nekateri strokovnjaki, > v rapravo so posegli številni ljudje iz Gradeža in drugih krajev ob laguni na severnem Jadranu. Popoldne so simpozij nadaljevali v Červinjanu.
Popoldne so v kinodvorani Centrale zastonj vrteli film «Pinoc-chio». Otroci bodo lahko zastonj o-biskali to kinodvorano še v naslednjih dneh. Brezplačne vstopnice si lahko nabavijo v paviljona SAIE na razstavišču v dolini Kerna.
Sinoči je bil na sporedu nastop folklornih skupin.
Danes bo v Gorici, vedno v okviru Espomego simpozij o obrtni dejavnosti v naši deželi. Ob 10. uri bo v dolini Korna slikarsko tekmovanje za osnovnošolce. Na razpolago so za zmagovalce lepe nagrade.
Najzanimivejsa današnja prireditev bo vožnja starih avtomobilov po briški cesti od Krmina do Števerja-na Cesta je bila ko1-, smo že poročali, asfaltirana pred nekaj dnevi.
Sprevod starih avtomobilov prireja goriški avtonx'üiiski klub. Ob 6.30 se bodo pričeli avtomobilisti veterani zbirati na Trgu 24. maja v Kiminu, ob 10 30 bo dan znak za odhod. Avtomobili bodo vozili skozi Bračan, Pleši v o, po Prevalu, skozi Jazbine do Bukovja in nato skozi Števerjan, Oslavje, Pevmo v Gorico, kjer be> okrog 12. ure mimohod po glavnih mestnih ulicah (Drevored 20. septembra, US. S. Chia-ra, Kerze Verdi, Kerze Italija, IJ-lica 24. maja, Ulica Sauro, Ulica Mazzini. Grad).
Sodelovati bodo nekateri avtomobili, ki so dosegli častitljivo starost. Med temi lahko omenimo olds-mobile iz leta 1902, ki je last Paola Grattona iz Gorice, zedel 1908 last Bonifantija iz Bassana, alfa romeo 2300 iz leta 1934 in cela vrsta drugih vozil. Videli bomo, če bodo ti stari avtomobili zmogli briške klance.
Jutri, v ponedeljek, bo na gradu ob 10. uri prvi simpozij. o belih vinih.
Jutri trgovine odprte tudi dopoldne
Zveza genskih trgovcev javlja, da bodo jutri, v ponedeljek, 30. aprila trgovine odprte tudi v jutranjih urah. Pekarne bodo ta dan prodajale kruh tudi za naslednji dan. 1. maj. V torek, 1. maja bodo vse trgovine zaprte.
Nov urnik uradov v Ulica Malta 2
v Ulici Malta 2, naslednji: ob delavnikih od 8.30 do 12.30 in od 17. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 dto 12.30.
V Gorici
bo deželni kongres KD
V Gorici bo v nedeljo 6. maja deželni kongres krščanske demokracije, na katerem bodo izvolili delegate naše dfežele, ki bodo sodelovali na 12. vsedržavnem kongresu KD.
V teh dneh so objavili točne rezultate predkongresnih skupščin KD na Goriškem. Dejansko dobljenim glasovom so dodali, po posebnem ključu, še - nekaj glasov, ki jih stranka dobi na raznih volitvah. Bazisti so dobili 30,95 odstotka in 874 dejanskih glasov (1.100 kongresnih glasov), morotejci 35.06 odstotka in 888 glasov (1.300 kongresnih glasov), darotejci 17,01 od-
stotka. in 431 glasov (650), forza-novisti 13,62 odstotka in 345 glasov (500) in centristi 3,36 odstotka in 107 glasov (100).
Delegati goriške pokrajine na deželnem kongresu so: bazisti poslanec Marocco, dleželna svetovalca Cocianni in Ginaldi, Perissin, Razza, Cristianini; morotejci deželni odbornik Tripani, De Simone, Martina, Versace, Leardi, De Mejo, Jacuz; dorotejci Augelli, Galla-rotti, Codiglia, Bisiach; forzanovi-sti Cian, Pick, Pettarin; centrist Gerin.
Ker se tukajšnji centristi prište-i k struji ministra Tavianijia in ker je ta te dni izjavil, dia pristopa v dorotejsko strujo, je treba, torej ugotoviti, da je ta na Goriškem trdno na tretjem mestu. Ima pa med svojimi vidnimi pristaši ljudi, ki so v preteklosti vodili to stranko na Goriškem in ki niso bili do Slovencev preveč naklonjeni, nasprotno, rekli bi, dla so bili celo sovražno razpoloženi.
OB PRILIKI PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV
Danes v števerjanskem Dvoru tradicionalna vinska razstava
Popoldne nastop mladih folkloristov iz Trsta - V rovanja, v nedeljo pa mladinski dan - Pravilnik za
V števerjanu pričenjajo danes s prvomajskimi prazniki. Danes zjutraj bodo v Dvoru na običajnem prostoru ob 11. uri otvorili vinsko razstavo, ki jo prireja odbor vinogradnikov iz Steverjana in z Oslavja in ki mu načeluje Avgust Štekar. Prisotni ooao zastopniki kmečkih ustanov in prepričani smo, da bo tudi letos imeia razstava precejšen uspeh.
Istočasno bodo v Dvoru otvorili tudi razstavo slovenskih knjig.
Nocoj ob 18. uri bo v Dvoru nastopila folklorna skupina Slovenskega dijaškega doma iz Trsta, ob 19. uri bo sledil ples, na katerem bo igral orkester The Lords iz Trsta.
Celotna prvomajska prireditev je v priredbi domačega prosvetnega društva «Briški grič», ki bo skrbelo tudi za dobro založen bife.
Jutri ob 19. uri bo ples, v torek 1. maja pa bodo imeli vrsto običajnih prvomajskih prireditev. Ob 17.
MANIFESTACIJA BO V TOREK ZJUTRAJ V GRADIŠČU
V duhu borb za obstoj demokracije letošnje sindikalno praznovanje 1. maja
Skupni manifestaciji federacije CGIL-CISL-UIL sta se pridružili tudi ACLI in Alleanza coltivatori - Delavska enotnost močan oporni steber proti spletkam politične in gospodarske desnice
Enotno sindikalno praznovanje 1. maja bo letos v torek, v predpoldar:-sldh urah, v Gradišču. Zborovanje prireja sindikalna federacija CGIL -CIŠL - ÜIL, pridružili pa sta se tudi ACLI in Alleanza coltivatori.
Podrobni program manifestacije določa, da se bodo delavci in uradniki ter kmetje zbrali ob 9. uri na Viale Trieste, pred gostilno «Ai passeggeri». Ob 10. uri bo sprevod krenil po glavnih ulicah Gradišča do glavnega trga. Priložnostni govor bo imel sindikalni predstavnik v imenu vseh treh sindikatov.
Ob tej priliki je sindikalna federacija izdala prvomajski proglas, ki so ga razmnožili v tisočih letakov in s plakati, ki so pisani tudi v slovenskem jeziku.
Sindikalni' federaa^^ugotavIjST--Ži praznujemo letošnji 1. maj v posebnem trenutku, ko skušajo nekateri odpraviti demokratične svoboščine, ki so izšle iz odporniškega gibanja in ki so vsebovane v Ustavi. 1. maj 1973 praznujemo v času ko hočejo nekateri ustvariti ■ «močno vlado», ki bi bila zmožna zoperstavljati se naraščajoči moči sindikatov. Zaradi tega morajo biti delavci letos bolj združeni in enotni kot doslej, da bi že v kali zatrli reakcionarne poizkuse.
Proglas sindikalne federacije zahteva izvajanje reform, reformo državnih struktur, obrambo delovnih mest, razvoj državnega gospodarstva, obrambo kupne moči delavcev, takojšnji podpis še neodobrenih delovnih pogodb, obrambo zdravja delavcev v tovarnah, obrambo demokratičnega ustroja države in odpravo neo-
Od 2. maja dalje bo umik uradov SKGZ, SPZ, Kmečke zveze in SPD
POJASNILA ODV. MACORATTIJA
Tržiški občinski svet mora čimprej odobriti proračun
Zadnji rok je 9. VI. 1973 - V nasprotnem primeru bo imenovan komisar
fašistične nevarnosti ter utrditev bratstva in enotnosti med narodi.
Druga občinska lekarna bo pri pevmskem mostu
Nekje pri pevmskem mostu bo občina kmalu odprla svojo drugo lekarno. Tako bo precej ugodeno prebivalcem Pevme, Oslavja, Šent-mavra, Podgore, Stražic in vsega severovzhodnega dela mesta ter tudi steverjana, Vsi ti ljudje morajo sedaj po zdravila v mestno središče, saj so tti osredotočene vse zasebne lekarne.
Občina je zahtevala za mesto Go-riw-ena jato -lekarno-jn deželna u-präva, ki Je’ za to pristojna, je v to privolila.
Goriška občina je pred časom ustanovila poseben upravni svet za upravljanje občinskih lekarn. Prvo lekarno bodo kmalu odprli v Štan-drežu. Na razpolago imajo ustrezne prostore, sedaj iščejo samo ravnatelja. Farmacevti, ki so za to zainteresirani, naj vložijo prošnje s potrebnimi dokumenti na županstvo do 8. junija t.l.
Danes na Rojcah psov
Na občinskem stadionu na Rojcah bo danes popoldne ob 16. uri ekshibicija zdresiranih psov, ki jo prireja deželna sekcija zveze ljubiteljev psov «Schäferhunde».
V teh dneh so v Čedadu številne druge prireditve s psi. Na današnjem goriškem tekmovanju bo sodelovala skupina zdresiranih policijskih psov karabinjerjev iz Firenc.
Krizi občine v Tržiču ni za sedaj videti rešitve. Zastopniki političnih strank si prizadevajo, da bi našli ustrezno rešitev, vsaka stranka od teh, ki bi lahko sodelovale v morebitni večini (številčno so možne le večine v okviru leve sredine, tudi če bi kaka stranka iz te koalicije odpadla) ima različne poglede. Zaradi tega ni nič čudnega če prihaja do različnih tolmačenj.
Pokrajinski nadzorni odbor, t. j. odbor, v katerem so člani imenovani od deželnega predsednika, izvoljeni predstavniki s strani pokrajinskega sveta ter deželni funkcionarji in ki ima nalogo nadzorovati vse sklepe občin na našem področju, je 20. aprila poslal trži-škemu županu dekret s katerim sklicuje za 5. maja t.l. občinski svet z eno samo točko na dnevnem redu: proračun 1973.
V zvezi s tem je časopisje pisalo o nekakem ukazu pokrajinskega nadzornega urada. Predsednik tega odbora je časopisom poslal pismo s pojasnili o tem postopku.
Zakon štev. 964 z dne 22. decembra 1969 določa, tako piše odv Ma-coratti, da mora taka občina kot je Tržič odobriti letni proračun najkasneje do 28. februarja Tega v Tržiču niso napravili, ker je medtem prišla vmes kriza. Če do te ga datuma občinski svet ne odobri proračuna bi moral, po omenjenem zakonu nadzorni odbor poslati v občino komisarja, ta bi odobril proračun, občinski svet bi razpustili, imenovali komisarja za vodenje občinskih poslov do razpisa novih volitev.
Pokrajinski nadzorni odbor ni ravnal tako ostro po obstoječih paragrafih. 28. februarja in nato se 6. marca je ta odbor povabil občino, naj proračun odobri najkasne-
je do 8. aprila. Dali so torej kar 39 dni odloga. Ko je tudi ta datum šel mimo, je nadzorni odbor skušal najti ustrezno rešitev ne da bi se vmešaval v rešitev krize med političnimi silami. Nadzorni odbor se je hotel izogniti imenovanju komisarja ad hoc. 12. aprila je predsednik odv. Macoratti sprejel župana ter načelnike skupin PSDI, FLI in MSI. Na tem sestanku so vsi izrazili željo, da bi našli demokratično rešitev iz krize. Enako željo sta izrazila načelnika skupin PSI in KPI, ki se nista mogla udeležiti sestanka.
Predsednik nadzornega odbora je tej želji ustregel in 20. aprila poslal županu dekret, s katerim sklicuje sejo občinskega sveta 10. maja t.l. V dekretu je še rečeno, da ima občinski svet možnost in nujnost, da odobri proračun tekom tridesetih dni, torej do 9. junija.
V svojem pismu predsednik nadzornega odbora, v imenu tudi ostalih članov odbora, pravi da ima občinski svet v Tržiču, kljub politični krizi več kot mesec dni časa da odobri proračun, ne da bi prišlo do prisilne komisarske uprave.
Iščejo raznasalce volilnih potrdil
Goriško županstvo vabi študente in druge ljudi, ki želijo raznašati po hišah volilna potrdila za bližnje deželne volitve, naj se javijo na županstvu. Prošnjo je treba nasloviti na župana na navadnem papirju. Prosilci morajo biti starejši od 21 let
KPI
v Jamljah
Danes dopoldne ob 9.30 bodo v Jamljah odprli celico Komunistične partije Italije. Slovesnosti se bo u-deležil tudi poslanec A. škerk.
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA:	Gabriele Lepre, A-
rianna Picillo, Eloisa Tomasin, Daniele Fin, Massimiliano Planiscig, Amos Pupin, Stefano Carrddu, De-
borah Stacul.
SMRTI:	81-letni lastnik Carlo
Posselt, 64-letni upokojenec Alfre-do Basaglia, 79-letna upokojenka Natalia Madriz vd. Zotti, 76-letni upokojenec Giovanni Vucchi.
OKLICI: gospodinja Natalia Žigon in uradnik Gianfranco Vida, študentka Maura Sacher in asistent na univerzi Franco Crevatin, gospodinja Antonietta Bremec in tehnični risar Gianfranco Sabba, prodajalka Lotera Cocolin in prodajalec Adriano Moraš, študentka Maddalena Bonfrate - Benedetti in študent De-sio Beniamino Flebus, delavka E-ster Gentile in podčastnik vojske Primaldo Piano, gospodinja Irena Bakan in posrednik Francesco Villa, delavka Laura Codotto in fi-.. nančni stražnik Francesco Del Monaco, študentka Marina Laura Pa-vone in uradnik Maurizio Cosmim, delavka Sonia Carlig in električar Lino Srednik, prodajalka Marisa Nicoletti in delavec Santo Bruga-letta.
POROKE: delavka Adriana Chius-sini in asistent Marino Mechis, učiteljica Maria Grazia Marega in u-čitelj Francesco Finelli, računovodja Annamaria Trevisani in geometer Fausto Chemello, uradnica Mariagrazia Bali are in industrijski izvedenec Paolo Godina, učiteljica Emiliana Di Dato in učitelj Gaeta-no Valenti, študentka Maria Ku-fahl in psiholog Giselher Gorbahn, uradnica Serena Semino in geometer Umberto Agazzi, gospodinja Natalia Lenardi in delavec Emilio Leban.
uri bo zborovanje, na katerem bosta govorila predsednik SKGZ Boris Race in predstavnik ANPI poslanec Arrigo Boldrini, koračnice bosta i-grali godbi iz Nove Gorice in z Vogrskega.
Nedelja 6. maja bo posvečena mladini. Vse prireditve tega dne bodo posvečene 260-letnici tolminskega in 400-letnici kmečkih puntov. Na sporedu so zjutraj planinsko orientacijski pohod, mladinski ex tempore in kulturni nastop.
Kar se tiče slikarskega natečaja, ki ga prireja Mladinski krožek v Gorici, objavljamo tudi pravilnik. Ex tempore se bo pričel ob 14. uri. Žigosanje platen ali listov se vrši na dvorišču gostilne Dvor od 13.30 do 15. ure. Oddajo se na istem mestu najkasneje ob 18.30. Tema je prosta, dovoljena je vsaka tehnika. Komisija se sestane takoj po izteku določenega časa in izbere zmagovalce. Nagrajene slike in čim širši izbor ostalih bodo nato razstavljene za to določenem razstavnem prostoru od 6. do 12. maja. Nagrajevanje bo isti večer ob 21. uri. Nagrade so naslednje: odkupna nagrada 30.000 lir drugi dve nagradi v zneskih 15.000 in 10.000 lir. Razstavljavci bodo lahko svoja dela dvignili na sedežu SPZ v Gorici po 12. maju.
torek popoldne zbo-mladinski ex tempore
i do na zborovanju nastopili tudi domači pevci. Doberdobci so toplo vabljeni, da se udeleže te manifestacije. Popoldne pa se bodo Doberdob ci množično udeležili prvomajskega slavja v Števerjanu.
Na Vrhu bodo zbirali podpise za peticijo
Člani sekcije ANPI na Vrhu in prosvetnega društva «Danica» bodo v prihodnjih dneh obiskali vse družine na Vrhu, da bi jim predo-čili potrebo po podpisu peticije, ki zahteva od parlamenta in od vlade prepoved vsakršnega organizirane ga dela za obnovo fašistične stranke. Pobudo za to peticijo je dalo vsedržavno vodstvo združenja bivših partizanov Italije, ker je v zadnjem času postala fašistična nevarnost večja kot v vsem povojnem času.
V prid tej resoluciji so se izrazili pri nas Slovenska kulturno - gospodarska zveza, Slovenska prosvetna zveza. Komunistična partija, Socialistična stranka, razne družbene organizacije, izvoljeni občinski sveti in goriški pokrajinski svet.
Zaradi tega so zastopniki sekcije ANPI na Vrhu in prosvetnega društva «Danica» prepričani, da bodo vaščani masovno podprli to akcijo, ki je popolnoma v skladu z zahtevami slovenske manjšine.
Delavski praznik bodo počastili v Doberdobu
Tudi v Doberdobu bodo proslavili delavski praznik 1. maja. Godba «Kras» bo ob 9, uri korakala po vaških ulicah po stari prvomajski navadi. Ob 9.45 bo pred gostilno Peric sindikalno zborovanje, nato bodo položili cvetje na spomenik padlim v NOB.
Priložnostni govor bo imel podžupan Karel Černič, poleg godbe bo-
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiioniiiuiiiimiiimiimimiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiii
JUBILEJ GOSTILNE NANUT
Od preprostega gostišča do modernega motela
Pretekli ponedeljek so v gostilni Antona Nanuta na Tržaški cesti 118 v Gorici praznovali lep jubilej — 50-letnico delovanja te domače štan-dreške gostilne. Za to slovesno priložnost sta gospodar Anton Nanut in njegov sin, ki sedaj vodi podjetje, povabila poleg sorodnikov tudi najstarejše Štandtrežce, pa vse natakarice, kuharice in druge še živeče sotrudmke iz tega dolgega obdobja delovanja te znane domače
V# oNC ^
gostilne. Med njimi je bil najstarejši 93-letni vinogradnik iz spodnjega dela Vipavske doline, ki je gostilno zalagal s pristnim domačim vinom.
V obsežni gostinski dvorani so se zbrali številni povabljenci, bilo jih je nad 60. k večerji in ob dobrem prigrizku ter prav tako dobri in izbrani kapljici v najlepšem razpoloženju obujali svoje osebne spomine, ki so bili v dobršni meri povezani z življenjem in delom v gostilni sami. Za dobro razpoloženje je poskrbel godbeni ansambel, ki je na koncu zvabil mlajše povabljence tudi k plesu.
Kot rečeno je gospodar Anton Nanut rojak iz Štandreža, kjer je z družino imel svoj dtirn v Ul. Tabaj in se je bavil, kot takrat večina domačinov, s kmetijstvom in zlasti z zelenjadarstvom. Po domače se je reklo «pri žganjarjevih». Pred 50 leti pa se je z družino preselil v sedanji dom ob Tržaški cesti, ki pa je bil takrat bolj skromna hišica in tam odprl gostilno. Ob marljivem sodelovanju žene in družine se je gostilna iz leta v leto lepo razvijala in pod sedanjim sinovim vodstvom še bolj razmahnila v zad^ njih letih, ko so ji prizidali moderno urejen motel s prenočišči in vso udobnostjo, kar bo prišlo še posebno do izraza in veljave z novo avtocesto itn mejnim prehodbm na tem kraju.
Nanutova družina se zaveda svojega štandreškega in slovenskega porekla ter mu je ostala zvesta. So stalni naročniki in čitatelji Primorskega dnevnika ter se tudi drugače javljajo v življenju naše skupnosti. Zato je lahko poleg svoje podjetnosti, tudi v tem oziru za vzgled marsikateremu našemu rojaku, ki je mnogo bolj mlačen.
I. M.
Omejitve parkiranja na števerjanskih cestah
Števerjanski župan je v zvezi s predvidenim povečanim avtomobilskim prometom, ki bo v Števerjanu v teh prazničnih dneh, odredil prepoved parkiranja na desni strani ceste. Križišče — Sovenca v dneh od 29. aprila od 6. maja 1973.
Zbiranje podpisov za peticijo na SKGZ
V pisarni Slovenske kulturno - gospodarske zveze in Slovenske prosvetne zveze v Ulici Malta 2 zbirajo podpise v podporo peticiji za prepoved fašističnih organizacij, ki jo je v vsedržavnem merilu sprožila ANPI.
® V soboto, 5. maja popoldne bo v Gorici, v okviru mladinskih iger, tekmovanje v lokostrelstvu. Sodelujejo lahko mladeniči med 14. in 16. letom.
PEVSKI ZBOR RUPA - PEC priredi dar.es ob 15. uri v Rupi pri cerkvi tradicionalno praznovanje sv. Marka
« F R T A L J A »
Nastopili bodo glasbeni ansambel «Lojze Hlede» iz Steverjana, moški zbor «Kras» iz Opatjega sela. moški zbor «Mirko File j» iz Gorice, moški zbor Rupa-Peč, zbor osnovne šole Rupa - Peč, moški zbor «Fantje izpod Grmade», folklorna skupina Rupa - Peč in skavtska skupina Rupa - Peč. Deloval bo dobro založen bife s pristfto domačo kapljico in okusnimi jedili.
SLIKE S PROSLA V 25. APRIL*
,	.	pg\Tfll£f
Domači	partizanski borci	so tudi letos počastili spomin	paaun 1	„ zmjn)
Oslavja	in Štmavra	(Foto
V štandrežu je na osrednji prireditvi, ki jo je priredil pok'3)1 bor ANPI, zapel domači pevski zbor «Oton Župančič» (r o o
iinski
Kuž®“
m
m j
WWWW»
V Doberdobu je na proslavi dneva ljudske vstaje mača godba na pihala «Kras»
Se*»
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii»111111
(Foto  ............
V LOKAH NAD KROMBERKOM
DR. JOŽA VILFAN POČASTIL 1. PLENUM OF ZA PRIMORSKO
V Kararovi domačiji so se 14. februarja 1943 sestali zastopniki primorskih Slovencev - Izšel je ponatis Primorskega poročevalca
Prispevki
V spomin Jožkota jejo družine Drago^ - ^vko
Huma^ Bruno
kar, Stanislav KlanJsc ^ Andr®) Terpin, Drago Komjanc Dijašk
kar, Stanislav
)in, Drago ft.orojo*-Podveršič 25.000 i*r matico.
V Lokah nad Kromberkom so v petek 27. aprila, na praznik ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, odkrili na Kararovi domačiji v Lokah štev. 15 spominsko ploščo, ki spominja na ustanovitev plenuma Osvobodilne fronte za Primorsko, ki je bil v tej hiši 14. februarja 1943. Takrat so v Loke prišli predstavniki primorskega ljudstva iz vseh krajev Primorske, prisotni so bili zastopniki različnih političnih skupin in že obstoječih odborov OF.
Na svečanosti je govoril dr. Joža Vilfan, nastopil je pevski zbor iz Vrtojbe. Slavja se je udeležilo veliko ljudi, zlasti bivših borcev in aktivistov. Množična je bila udeležba nagrajencev OF, ki so isto uro dobili v Novi Gorici priznanja OF. Prisotni so bili tudi občinski tajnik Zveze komunistov Dušan Šinigoj, medobčinski tajnik ZKS inž. Uršič in pred sed-
imiimmiiiiimmiiiiiiiiiimmiimimmmimiimm
Kino
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Ultimo tango a Parigi». M. Schneider in M. Bran-do. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
CORSO 15.00-22.00 «Joe Valachi». C. Bronson in L. Ventura. Barvni film.
CENTRALE 15.15—21.30 «II gatto di Brooklyn aspirante detective». F. Franchi in A. Incontrera. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.15-22.00 «Sollaz-zevoli storie di mogli gaudenti e mariti penitenti». M. Damon in G. Ucci, Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
VITTORIA 15.15-22.00 «Ha 1'eta di mio padre ma lo amo pazzamente». J. Robards in C. Ross. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 14.00 «II boss». Barvni film.
EXCELSIOR 14.00 «La Tosca». Barvni film.
PRINCIPE 14.00 «Film d’amore e anarchia». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Francoska zveza», ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20.
SVOBODA «Plačanec Indio Black», ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20.
DESKLE «Umor v bazenu», francoski barvni film — ob 17. in 19.30.
RENČE «Morilci v imenu zakona», ameriški barvni film — ob 16.30 in 19.30.
PRVAČINA «Ben in Charly», italijanski barvni film — ob 16. in 20.
ŠEMPAS Prosto.
KANAL «Bliskoviti upor», ameriški barvni film — ob 16. in 20.
nik Socialistične zveze delovnega ljudstva dr. Rot.
Goriški muzej, kateremu gre zahvala, da je našel dokumentacijo o tem sestanku, je ob tej priliki izdal ponatis Primorskega poročevalca z dne 25. februarja 1943, v katerem je poročalo o tem sestanku.
Mali oglasi
fjrma
_ uvozna
Gorici išče dva uslužbenca ^ jj) — obvlada slov ^
Slovenska izvozno ",	ura
Gledališke predstave v Krminu
Kulturni krožek «A. Sfiligoi» v Krminu priredi v prihodnjih tednih ciklus štirih predstav v občinski gledališki dvorani. Prva predstava bo jutri ob 21. uri. Na sporedu i-rnajc Gualtiera Bertelija igro «Por-
ta popolnoma	oVSkega	%k0
italijanski jezik, m trg gosiovan ka za izvoz blaga na Ji* kratk£ tržišče. Pismene Pr0	gorišk0
življenjepisom poslati evrjika-družnico Primorskega	^	^
v sovodnjah Primorski dnevnik. . -g v S° jj Zainteresirani naj se J« dneVr ^ podružnici Primorske,, ^uj0tu Dj-i sedanjem raznašaj
tiču.
iz •'«»ris
ROJSTVA:
„ h,,,,..
arenja igro «ror- > 7 — " . Roberto to Marghera: un popolo ehe diven- denca Attou.
ta classe»
Nato bodo imeli predstave 7. maja, ko bodo nastopili grški pevci skupine «C. Georgakis», 14. maja, ko bo gledališki kolektiv iz Parme prikazal «II re e nudo» in 21. maja, ko bo skupina iz Reggio Emilie prikazala na odru «Papä caro ... se ti trovo ti sparo».
OE2URNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je ležurna lekarna Provvidenti, Travnik 14, tel. št. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. F. Rossel-li, tel. 72340.
Piorar	,	.	n0 Vis*1'*!’!
SMtiTI: dojenček G’u' Cadez, u, 29-letni delavec ^msePP 75.ietru jenček Massimo Mas pokojenec Biagio
DEŽURNA C^Tn^tihBurahtrpi
Danes je v dopoldans ^ žurna cvetličarna na fc v štandrežu.
tbaf?I,	v:
Korzo
S'Chi5ržrojna 6' 1
2. Tržaška ulica»1>■	ulica
Cotonificio 18.	. -yochetta 3’
Ul. P. Diacono 1- *
9. avgusta U-
DEŽURNE
n.uiz.0 Italija 129.
Veneto 133. Ul. jCnsj» 4 Trg cipio 10. Ul.
01.
PRIZNANO Mt ONAHODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE ÄW LA GORI Z I
GORICA — Ul. Duca d’Aosta 180
- Tet
A * A
GUKlC*
PREVZEMAMO PREV D/ VSAKOVRSTNEGA
BI.AGa
\ A 1
KMEČKA B A
USTANOVLJENA LETA IW,y
GORICA - Ul Morftli 14 Tel. 2206	2207
r E
VSE BANČNE U S L U u MENJALNI« A
5
KULTURA
REVIJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV PRIiMSKE
3500 OTROŠKIH GRL
na petih revijah
Sr ’
30Jencev m ansamblov glasbenih šol Primorske in občinska revija pev-zhorov sežanske občine v Komnu s sodelovanjem mešanega zbora iz Padrič
Zanirnivih , casu Je bilo nekaj Pet revj. glasbenih prireditev: Pevcih 1 otroških in mladinskih tih, n„ zborov, ki delujejo v vrt-*ah, naJSn°Vn^ *'er srednjih šo-blov ciD u gojencev in ansam-oert p‘asb?nih šol in pa kon-°*)n,°čja zborov s kraškega 13.
tija
aprila
Je bila občinska re-v Kopru,
uua od ladinskih zborov
a _ kater;
ajetti WSr?° Poročali že v zadrskem
•""eotile	“ kulturnem	pismu;
ehaki ,l,ga. bne smo prisostvovali nastoni]aV1Jj v Hrpeljah, kjer sta ^adinSkj ?a otroška in štirje !* K0m zbori in sicer prva dva h Hrppi;3 rjo Sežane, ostali pa Sežane ». tovelj, Komna in iz *ora L i aJboljša sta bila oba tinči^ .ezatle> ki ju vodi Evgen lllladinškp^pr,av ni dosegel pri bistppQ zboru tistega kristal-’ ko ip .zv°ka kakor lansko le-v° Pevpo lrne* bolj ubrano sesta-in	Tiste,
so!q
ki so zapustili
•Pestili eveda tudi zbor, so na
V nadalinaovi’ ki jih bo moral
Polniti J Jem delu še bolj izpo-
Pa je , bovških disciphnah. Pač večjj uSC)r? zbor dosegel naj-Pa tej	°d kar ga poznamo
Ppr»k Za ■ • ta nam je lahko tinskeEa zboljšanje sestava mla-
V Padalin- ora v Prihodnjem letu °sP°vne -,e.m sploh. Otroški zbor lzWal	'z	Komna	je smer
fPiranic ' av° 'n neprisiljeno mu-i 0 čist’ ^bbdar ni bil v višinah Ho. q . ln enoten kakor lansko
apje i at za. komnaktnejše de-na hormlV ■) . i to, da mora zbor P ja tenkrS i1 ~ drugače z dokajš-larn pe utnostjo — spremljati n iz 'S ia Marijan Plazar. franke ivrvP?^ Pod vodstvom l?velj Q-, lllvojevič, zbor iz Du-'Pe jn m,vodstvom Radoške Sve-vorift a *nski zbor iz Komna tak0 Z0Itl Marjana P'a zarja bagledu j?? oolotnem zvoku in v tiiovaii efPretacije nekotiko na-V jj. °d lani.
Üv‘ia otmsHhSt-rici je .büa. tretja
KIH in TYll orlimolriVi onKr».
m sicer za zbore
0sPavnihaprila -	_____
občin^Ti kL delujejo na ob-ih Predsti m Bistrica in Postoj-i> mul? so se trije otroški rt Bistri k’ zbori. Prvi trije tfPgi trijn°a’ Telšan in Postojne, W fn!e>z Podgrada, II. Bi-« ‘Wall ast°jne. Tu sta se i> Pod W? 5 a zbora iz Jel-v Bostojr, v°m Dore Kalčič in t ?PPt. ] „i . Ppd vodstvom Nede v Pa ra snJ’a povprečna kvali-ri.Pdar n n lanske ni dosegla, Prisotnm°remo trditi, da ni
^azali ^ * Skrbn° dd0
znanje, ki so ga 0r°Vskih‘c na uspehih lanskih Z botrova,Sestavov- Tudi tukaj
aluh„ PevovodiPy6 pri dotoku
' - U1J> ki so na novo
re in ^ Obaa na novo sestavih ricel
T„.
•halo.
težav ni
hn bozn0Priie*l 1 delom sorazmer lo hia?0. Tudi drugih
bila Vplav 23, aprila 'častita kulturna th ptintaV .26°Tetnii ’ajein Vstopili
°bwočji Sin= 1 občine
«a
9ro7 : . ‘'“imucv v
zbO-letmce tolminske-so zbori, ki
s a prva I aPrila v Tolminu je " sbtev «lil-urna prireditev v
-,0v°goriyla območju tolminske in Tina ® °,bči"~	-	*-
-• '. Deskel
Bovi ______________
.deklitil pobrova in Tolmina
'Tdi
'nski
otroški iz m Renč ter
x? Bovca, Kanala, Mo-
t4 na, Soči
hs .UekliSV;	III 10
L z,-ie. čpn- or tolminske gim-Po e usnetV smo z ozirom na Wčje be Pričakovali višje js.Trale ’: ?° delo in priprave tphežbanih ® težave:	menjava
k. ,°go dnin-v,eVCeY z novimi pa p Jub temu objektivnih težav, dj Pam» a , ba moramo priznati d’.sDrič0 d°bro voljo, temveč tu-kaf 0 ohr e^-a	sorazmerno
gS °h^njeno raven, iznad
Clf zbor nv^°ki povzpel de-tM^nte-KmPod , vodstvom Vere h ‘ Zahte,, ’ a io pripravil WSki. dovrsü sP?red: tako po
Peh ativni knu1 or po ,n
ZaJapjo kva/jt *	'	16	Povrnil
We®Vanja n= tato Pevskega pri
Weitem ^ ,te™ zavodu Po je japrisili^ ‘n č’stem petju Ha ° Okoval nfei^ obli kova mu se C b°d VL° roski zbor iz Tolmi-ip 6; za zv^tV°m B.anioe Vrab-Bob,Ve?ban 7h° oka-i Pripravljen $liv>a D H r osnovne šole iz Srir, a bi lom vom Janeza
«iLK^ ?z°2'ai,ke nape-
'atih
v nazornej-
i	-	nastop
Ačpr na ,.v0ra iz Renč, ki je
ljei0r)a lCianx-ku’ vendar je delo b| °- Z ne.‘ba Pravilno zastav-bližat- zbor fz r™1 korekturami Zbnv' >ami^ Bovca utegnil pri-
<>°dokzflr^-^kater’
hw^osti inmH0r,ali Posvetiti več n,e g]a p za večje ople-6 oelotng'asov in za dosego
me zvočnosti
WilaAjd'
ovščini
likovanja. Po pripombah in napotkih, ki jih je pevovodjem za njihovo nadaljnje delo dala strokovna komisija — podobni razgovori so bili po vsaki reviji — se je razvila živahna diskusija, v kateri so pedagogi iznašali enake težave in ovire, kakršne smo že prej omenili.
Poleg uspehov se kaže pomembnost zborovskega dela z mladino tudi v številu; saj zajema ta dejavnost okoli 3500 pevcev od otroških vrtcev preko osnovnih do srednjih šol, če upoštevamo še nekaj zborov, ki bodo nastopili na zadnji reviji 8. maja v Izoli.
Letos je Društvo glasbenih pedagogov Primorske predvidelo več srečanj gojencev in ansamblov glasbenih šol s Primorske in iz zamejstva. Prva revija je bila 20. t.m. v Postojni. Obsegala je šole, ki delujejo na kraško primorskem in obalnem področju. Nastopili so gojenci glasbenih šol iz Postojne, Ilirske Bistrice, Sežane, Kopra in Pirana ter en gojenec šole Glasbene matice iz Trsta.
Spored je uvedel solidno pripravljen trio trobent iz Pirana v enotni čisti igri ob klavirskem sodelovanju. Sicer pa nas je, z malimi izjemami šibkejših točk, ves potek izvajanj skrbno pripravljenih gojencev pritegoval k zanimanju. Zvrstilo se je nekaj zelo nadarjenih mladih solistov zlasti med pihalci in trobilci, med katerimi so v prvi vrsti stali gojenci iz Trsta, Pirana in Kopra. Splošna kvaliteta, ki jo je pokazala revija, potrjuje stalno rast pedagoških prizadevanj in uspehov. Le ti so prišli sorazmerno do veljave še posebej pri tistih glasbenih šolah, ki so se še pred dvema letoma in celo v nekaterih primerih še lani ubadale s težavami pri glasbenem pouku. Saj se gojenci teh šol čedalje bolj občutno približujejo sovrstnikom na glasbenih šolah z večjo tradicijo. Napredek je očiten na šolah v Postojni, v Sežani in Ilirski Bistrici. Razumljivo je seveda, da je kvalitetna razlika med temi šolami na eni in obalnima ter šolo Glasbene matice na drugi strani, ki razpolagajo z izkušenejšimi in številnejšimi pedagogi — specializiranimi za posamezne instrumente, v določeni meri še vedno prisotna. Toda sodeč po zadnjem srečanju v Postojni, se razlika polagoma, a stalno manjša. Uspeh oddelka pihal Glasbene matice je prepričevalno predstavil tehnično in muzikalno skrbno pripravljen klarinetist; razred pihalcev in trobilcev koprske in piranske glasbene šole je prav tako uspešno
zastopala vrsta nadarjenih in solidno šolanih izvajalcev, med katerimi je bilo nekaj redko nazornih poustvarjanj. Podobno velja za razrede klavirja, posebno pa še za razred godal, kar je potrdil izvrstno uvežbani godalni orkester glasbene šole iz Kopra pod vodstvom Boruta Logarja. Iz družine obalnih glasbenih šol smo pogrešali gojence glasbene šole iz Izole.
Zveza kulturno prosvetnih organizacij iz Sežane je 22. t.m. organizirala občinsko revijo pevskih zborov v Komnu in v goste povabila tudi mešani zbor iz Padrič pod vodstvom Sveta Grgiča. V nabito polni dvorani so nastopili:	mladinski pevski zbor iz
Komna, ki ga vodi Marijan Plazar, moški zbor iz Štanjela -Kobjeglave pod vodstvom Jožeta Abrama, ženski, moški in mešani pevski zbor iz Divače, ki jih vodi Edi Race in moški ter mešani zbor iz Dutovelj; prvega -vodi Milivoj Širca, drugega Herman Kjuder. Vsi zbori odraslih — razen moškega iz Štanjela -Kobjeglave ter mešanega iz Dutovelj — so nastopili prejšnji mesec na revijah «Primorska poje» in smo jih že ob tej priložnosti ocenili. Sedaj bi lahko dodali, da so vsi — nekateri bolj, drugi manj — napredovali, zlasti je pridobil na zlitosti in večji glasovni enotnosti ženski zbor iz Divače. Tako se je dvignila v večjo ubranost celota mešanega zbora in se s tem nekoliko približala kvaliteti moškega zbora. Zbor iz Štanjela - Kobjeglave se trudi in se vztrajno prebija iz svojih težav. Vložiti bo treba še več dela na poti k čistejši intonaciji in skupni lepoti zboro-vega zvoka. Kljub temu, da je ženski del mešanega zbora iz Dutovelj številčno šibak, je dirigent vendarle dosegel sprejemljivo celoto, k; se je zdela kompaktnejša kakor na lanski pevski reviji. Vtis prepričujočih interpretacij je zapustil moški zbor iz istega kraja. Mladinski zbor iz Komna je pokazal več svežine kakor na občinski reviji otroških in mladinskih zborov v Hrpeljah - Kozini pred nekaj dnevi. Poslušalce je navdušilo sproščeno izvajanje mešanega zbora iz Padrič, ki je sodeloval tudi pri Simonitijevi Vstajenje Primorske ob spremljavi godbe iz Divače pod vodstvom Evgena Prinčiča. Ob navdušenih aplavzih so se ?>o tej pesmi razhajali razigrani poslušalci, ki so ponovno potrdili, kako tesno je zraščena z njimi domača pesem, kako jih napolnjuje z zadoščenjem in jih druži v prijetnem razpoloženju.
IVAN SILIČ
v::
Svečanosti v počastitev Tolminskega punta so v polnem teku in bodo dosegle višek danes z osrednjo proslavo na tolminski «Brajdi», kjer bo govoril predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Včeraj je bilo v Tolminu srečanje slovenske študentske mladine z obeh strani meje. Na vrhovih okrog Tolmina so zagoreli kresovi, ki so še bolj nazorno soustvarjali vzdušje izpred 260 let, ko so si tudi tolminski puntarji dajali znake s kurjenjem kresov. Gornja slika prikazuje del lepaka za letošnje proslave slovenskih kmečkih uporov. Lepak je delo Toneta Kralja in predstavlja izsek iz
njegove znane freske.
Bližine in daljave
Izbor iz lirskega ustvarjanja Vinka Beličiča
Letos bo Vinku Beličiču 60 let, 30 let pa je minilo, kar je izdal v Ljubljani svojo prvo knjigo Molitev na gori: morda se je zaradi teh jubilejev pesnik odločil in izbral iz svoje dosedanje poezije, kar se mu je zdelo najboljše in najbolj živo. Izbor je v knjigi Bližine in daljave, tako je pesnik poimenoval zbirko, razporejen v štirih razdelkih, v glavnem pa se je avtor pri razvrščanju držal svoje življenjske kronologije: tako so na začetku pesmi o rojstni Beli krajini, o plahih prvih ljubeznih, o trojni in o povojnem času, pozneje se pesmi zbirajo v rdzdelke bolj po zunanjih pobudah, ki so narekovale njihov nastanek: obletnica, doživetje kakega tujega kraja ali poti in čisto priložnostne pesmi ob cerkvenih praznikih.
le v drugem delu zbirke so Be-ličičeve kraške pesmi, ki v zbirki izstopajo prav zato, ker niso zavezane neki konkretni danosti, za razliko od zadnjega dela zbirke, kjer je programska črta bolj opazna in kjer pesnik izjavlja svoja zvestobo svoji življenjski odločitvi iz vojnih dni, ki je očitno v njem pustila kar največjo sled.
Izbor pesmi bi narekoval temeljitejšo analizo te poezije, saj Be-
 ..................................  minimumi..............>»»»»
POUČEN ŠTUDIJSKI OBISK S KONCERTNIM NASTOPOM
Gojenci šole naše Glasbene matice gostje glasbenih ustanov Slovenije
Ogled opere «Matija Gubec», v kateri poje naslovno vlogo naš škedenjski rojak Danilo Merlak, vlogo Pasanca pa Ivan Sancin
Dijaki srednje in visoke šole Glasbene matice iz Trsta so v dneh 19. in 20. aprila v spremstvu nekaterih profesorjev bili na izletu v Ljubljani, ki je bil združen z obiskom tamkajšnjih glasbenih ustanov, s samostojnim koncertnim nastopom in z udeležbo pri predstavi «Matija Gubec» v opernem gledališču.
Po prisrčnem sprejemu, ki so ga kolektivu šole GM pripravili ob prihodu v Ljubljano predstavniki Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje, je prvi obisk veljal oddelku za muzikologijo filozofske fakultete ljubljanske univerze. Vodja oddelka prof. dr. Dragotin Cvetko in muzikolog dr. Andrej Rijavec sta predstavila obsežno in zanimivo delovanje tega oddelka univerze, ki je razmeroma še mlad a je v teku let omogočil, da so se z glasbenim dogajanjem Slovenije seznanili tudi glasbeniki, zlasti muzikologi širom sveta. Plod vztrajnega in znanstveno visoko kvalitetnega delovanja tega oddelka ljubljanske univerze je bil med
drugim mednarodni muzikološki kongres v Ljubljani leta 1967, katerega obsežno publikacijo je dr. Cvetko skupaj z izvodi zadnjega muzikološkega zbornika podaril G M.
V spremstvu prof. Janeza Sivca, pedagoškega svetovalca za šole s slovenskim učnim jezikom, in v spremstvu vodiča smo si ogledali monumentalno poslopje Skupščine SRS posebno znamenite freske, ki ponazarjajo življenje slovenskega ljudstva od začetkov do danes.
Krajši obisk je veljal Akademiji za glasbo, ki se še vedno stiska v strajno neprimernih prostorih. Slednje in pa zaposlenost rektorja . prof. Pfeiferja nista dopustila, da bi se naši dijaki seznanili z vrhunsko slovensko glasbeno-pedagoško ustanovo. Toliko bolj prisrčen in zanimiv je bil popoldanski ogled novo opremljenih prostorov glasbene šole v Šiški, kjer nas je gostoljubno sprejel direktor prof. Janez Bitenc. Ta nižja glasbena šola, ki bo prihodnje leto slavila 25-letnico
obstoja, obsega poleg centralnih šol v Šiški in v Bežigradu še podružnice v Št. Vidu, Mednem, Smledniku, Savskem naselju in v Črnučah s 1262 gojenci. Sklenili smo zopet obnoviti stike s to šolo, ki so bili pred leti precej tesni.
Program prvega dne je zaključil koncertni nastop dijakov šole GM. v dvorani Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje. Z zahtevnim sporedom glasbenih del J.
S. Bacha, Mozarta, Mendelssohna, Brahmsa, Saint - Saensa, L. M. Škerjanca in Bartoka, so se lepo predstavili Majda Terčon, Nadja . Kralj, Črtomir Šiškovič, Mojca /
Šiškovič, Ravel Kodrič in klavirski trio (Ravel Kodrič, Črtomir šiškovič in Iztok Kodrič).
Koncertni nastop naših dijakov je pritegnil številno občinstvo. Poleg dijakov in profesorjev Zavoda so bili prisotni tudi nekateri predstavniki kulturnega in političnega življenja, tako Jože Hartman, načelnik komisije za zamejstvo pri rep. konferenci SZDLS, pedagoški svetovalec prof. Sivec, dr. Ujčič, prof. Janko Ravnik, prof. Pavle Kalan in drugi. Direktor zavoda prof. Matija Terčelj
(Nadaljevanje na 6. strani)
TROJE PUBLIKACIJ V POČASTITEV JUBILEJA
ŠKOFJA LOKA PROSLAVLJA LETOS TISOČLETNICO SVOJEGA OBSTOJA
Faksimilirana izdaja rokopisa spokorniške procesije iz kapucinskega samostana z naslovom «Škofjeloški pasijon»
otroška* i° n°stopili 24. H %ia k? zbora iz Vipave VjD‘z Cola bdinski z osnovnih Ski W in Ä •.Dobravelj, Mirna, W zb°r ., J'dovsčine ter dekli-ti zbor,- V e gimnazije. Ne-RftJbtonaciio80 •V pogledu čistej-
kaLm uUbranosti na" Ski j, ,,	3	iz	Vipave,
1 s Cola ,1™?' Dobravelj,
tiJfeši zvok’ “P3 letos Ple" večiM .vendar niso na-Povnrp^? koraka, ki bi ce-
4S revitm tenneje PHbližal ti Wanip P1' Pogrešali smo tivjWi n,mn °?a 2 Otlice, ki rahega n i- ep Primer kul-petja m izraznega ob-
Škofja Loka proslavlja letos 1000-letnico svojega obstoja. Dne 30. junija 1973 bo namreč poteklo 1000 let, ko se loško ozemlje prvič o-menja v zapisanem viru in sicer v darilni listini, ki sporoča, da je nemški cesar Oton II. daroval pretežni del Sorškega polja, celotno Selško dolino in vzhodni del Poljanske doline v posest freisinške-mu škofu Abrahamu. Freisinški škofje so kasneje obseg svojega posestva še bolj razširiti in organizirati v sklenjeno loško ozemlje. Središče njihove posesti je bila Loka, ki je kasneje dobila pridevek Škofja, s čemer so še bolj označili, da gre za posest freisinških škofov. Ob 1000-letrici škofje Loke je poseben odbor pripravil vrsto proslav, ki se vrste že skozi vse leto in bodo trajale do konca letošnjega leta. Med počastitvami je vrsta kulturnih prireditev (odrskih uprizoritev, razstav, slikarskih kolonij, muzejskih razstav, športnih prireditev), še posebej pa je treba poudariti založniško dejavnost. Program edicij, pripravljenih v počastitev visokega jubileja škofje Loke obsega kar sedemnajst del, od katerih so nekatera izšla že lani. Prav zdaj pa je odbor za proslavo tisočletnice Loke seznanil širšo javnost s tremi svojimi publikacijami. Te tri publikacije pa so vredne, da nanje opozorimo.
Program praznovanj obsega brošura z naslovom ŠKOFJA LOKA 973-1973. Gradivo za to brošuro je pripravil in uredil Lojze Malovrh. Izšla je v slovenščini, srbohrvaščini. nemščini, italijanščini in angleščini tako da že to kaže, da ima namen domače in tuje ljudi, ki vsako leto v velikem številu obiskujejo Škofjo Loko in njeno okolico, opozoriti na pomembne prireditve ob jubileju. Seveda bi bilo napačno smatrati, da gre za običajno reklamo ati navaden prospekt. Dejansko gre za kratek turistični vod-
nik po krajih Poljanske in Selške doline s kratkim prikazom zgodovinskih ir. geografskih zanimivosti ter opozorilom na pomembnost jubilejnih prireditev. Ta publikacija, lična po svoji zunanji podobi in bogata po vsebini, je lahko vzor, kako je mogoče s kulturno, v bistvu pa le propagandno publikacijo, opozoriti domače in tuje ljudi na zanimivosti in posebnosti nekega kraja ir: nekega ozemlja. Odličen papir in fotografije, barvne podobe Škofje Loke in okolice, ki sodijo zraven, samo večajo privlačnost krajev, o katerih je govor.
Drugo publikacijo predstavlja knjiga večjega formata z naslovom ŠKOFJA LOKA S POLJANSKO IN SELŠKO DOLINO. Napisal jo je profesor France Planina, domačin iz Loke, sicer pa znan geografski in turistični pisatelj. Knjiga sicer ni povsem nova. ker predstavlja popravljeno in dopolnjeno izdajo knjižic Škofja Loka z bližnjo okolico ter Poljanska in Selška dolina, ki sta izšli že leta 1962. Za sedanjo izdajo je avtor gradivo združil in dopolnil, tako da smo dobili odlično knjigo, ki bi jo lahko na kratko označili kot zgodovinsko-zemljepisrj in turistični vodnik po krajih okrog škofje Loke. V knjigi, ki je napisana izredno pregledno in bogato ilustrirana, nas avtor seznanja z vsem, kar moramo vedeti o sami Škofji Loki in Poljanski ter Selški dolini. Prikazana je zgodovina krajev, podan geografski pregled. V svojem tekstu opozarja Planina torej na geografske zanimivosti, na kulturne spomenike, govori o umetnostnih zakladih, gospodarstvu in turizmu, o vsakem torej nekoliko in daje tako zaokroženo podobo mesta, obeh dolin in posameznih manjših krajev, ki so povezani s Škofjo Loko. Tako imamo torej v knjigi izredno zanimivo in prikupno napisan vodnik, vodnik na najvišjem nivoju, kakršnih bi si lahko
samo želeli za vse kraje in vse predele Slovenije. Avtor je poskrbel za bogato slikovno gradivo, bogastvo knjige pa predstavljajo tudi številni zemljevidi, ki jih je pregledno narisal Franc Otujac. Knjiga profesorja Franceta Planine pomeni nedvomno koristno publikacijo v svoji zvrsti pa nedvomno kvaliteten vrh.
Tretjo publikacijo v zvezi s škofjeloškim jubilejem predstavlja ŠKOFJELOŠKI PASIJON, delo OČETA ROMUALDA - LOVRENCA MARUŠIČA. Gre za knjigo, ki jo je založba Mladinska knjiga uvrstila v svojo zbirko Monumenta litterarum slovenicarum in ki po svoji vsebini predstavlja faksimitirano izdajo rokopisa spokorniške procesije iz kapucinskega samostana v Škofji Loki. Kot je znano pomenijo spokorniške procesije, ki so jih pripraviti in organizirali razni meniški redovi ter bratovščine zadnjo stopnjo v razvoju dramatičnih prireditev, kakor jih je zastavila cerkev v svojih slovesnih obredih. Te spokorniške procesije, ki so se odvijale po naših krajih — znane so procesije v Ljubljani, Kranju, Tržiču — so med našim ljudstvom organizirali predvsem kapucini. Ker je ta red imel samostan tudi v Loki, so tamkajšnji kapucini pripravili tudi tam tako spokorniško procesijo. Lovrenc Marušič, oče Romuald, je pripravil besedilo za to procesijo in jo tudi opisal. Tako pomeni to besedilo prikaz same procesije, verske vneme preprostih ljudi, obenem pa dragocen vir za preučevanje našega starega knjižnega jezika, škofjeloški pasijon iz leta 1721 je torej zanimiv in dragocen slovenski kulturni spomenik.
Po svoji vsebini predstavlja škofjeloški pasijon 51 listov, vezanih v
govore posamezni udeleženci sprevoda ter v latinščini na začetku napisani pravilnik prireditve. V nemščini pa so razpisana še nekaka režijska napotila.
Faksimile rokopisa škofjeloške procesije je za objavo pripravil prof. France Koblar, ki je napisal obširen uvod in razlago značaja in pomena besedila. Tako predstavlja izdaja oživitev slovenskega kulturnega spomenika, povezanega z jubilejem škofje Loke.
SLAVKO RUPEL
'
ličič, vsaj kolikor je nam znano, ni še doživel takega analitičnega pretresa: le-ta bi poiskala razsežnosti njegovih izpovednih plasti kakor tudi razpon in bogastvo njegovih izraznih sredstev. Benčič si vsekakor to zasluži, tudi zato, ker je razmeroma poseben iskalec v sodobni liriki. Poizkv simo vsaj nakazati osnovne obrise njegovega pesniškega sveta: izpovedno jedro njegovih poezij je ves čas bipolarnost — razpetost med svetlobo in temo, med srcem in časom, med naravo in zakonitostmi boja za eksistenco. med zemeljskim in transeendentim. Ti kontrasti in antiteze pa niso ostro postavljeni kot v ekspresionizmu, zabrisani so, z nekakšno impresionistično razbolelostjo: vse to dokumentira tradicijo, na katero se Beličič navezuje: na predvojni katoliški ekspresionizem in «novo stvarnost» in pa na tradicijo slovenske moderne predvsem Župančiča in Murna, morda pa še tudi Gregorčiča.
Samoniklost in avtentičnost Be-ličičeve poezije lahko preverimo tudi skozi njegov oblikovalni angažma:
Harmoničnost in enostavnost na eni strani, na drugi izredna barvitost, smisel za niase in celo razkošno detajliranje: ta pristop, ki se navezuje na poetiko naše moderne, lepo zaživi o nekaterih pesmih iz «kraškega» razdelka: naj omenimo vsaj pesmi Kobilar in Taščica.
Druga plast Beličičevega pesniškega izraza je intelektualna «iz-kušenjska» in js tista, kjer se izkaže ali pokaže prigodniški značaj ali zunanja pobuda za ustvarjanje: tu se pesnik poslužuje u-staljenih, že stereotipnih pesrrš-kih jigur in sredstev, ki učinkujejo nepristno v sicer iskrenem lirskem organizmu, to izpovednost, ki je opredeljevanje, izjam. razlaga ali opis, kažejo razne interjek-cijske besedice, apostrofiranja in stavki, ki zrcalijo voljo avtorja, da bi jim dal potencirano čustveno dimenzijo. V leksikalnem pogledu je to plast besed, ki se jim je vsebinski naboj v poeziji že razo-bličil. Taka je na primer pretirana raba sam-os	'kov srce	(v
knjigi z 62 pesm	kar 32).	luč
(v prvih 18 pesmih, za katere domnevamo, da so bolj navezane na predvojno katoliško lirsko tradicijo, je uporabljen ta samostalnik 12-krat), potem je še kopica duš, spominov, davnin, oči. Zelo učinkovita, čeprav ponekod prevelika pa je pridevniška rdba, ki tudi kaže na predvojno predvsem ekspresionistično tradicijo.
Ta «prigodniškii (v najboljšem smislu te besede)	element	nas
kar ne more prepričati, četudi je odraz avtorjeve volje. da se z življenjem in svetom sooči in se do njega opredeli. Pesnik je namreč v tem svojem odnosu vedno le pasiven: žalosti se.	išče tolažbe
zaradi nešesa, zateka se v sanje in vizije in v globoko religiozno zamaknjenost, kar je sploh ena od konstant v njegovem doživljanju sveta.
Vsekakor bo potreba Beličičevo poezijo temeljito razčleniti z vsemi instrumenti sodobne literarne znanosti.
Avtorja zbirke Bližine in daljave je v knjigi dovolj obširno in izčrp no predstavil Martin Jevnikar. lepa oprema pa je delo Edija Žerjala. Knjigo je založila Mladika.
Marko Kravos
Ivan Sancin v vlogi Andrije Pasanca v Savinov! operi «Matija Gubec»
iiUiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiim
AMATERSKA DRAMSKA DEJAVNOST PRI NAS
Openci z «Dvema nevestama» danes pred posebno komisijo
Ko govorimo o prosvetnem delovanju na Opčinah, imamo vedno pred očmi enega najtrdnejših stebrov openskega prosvetnega društva: dramsko skupino. Ta se je že večkrat predstavila domačemu občinstvu in tudi marsikje gostovala, povsod pa je dokazala, da premore talentirane in prizadevne igralce, ki znajo pod vodstvom veščega režiserja ustvariti polne dramske figure. V zadnjem času se je skupina posvetila predvsem delom lažje, zabavne vsebine, ti pa opustila zamisli, da se sčasoma loti tudi težjih dramskih del, ki ne bi bila namenjena zgolj zabavi gledalca, ampak predvsem njegovemu
osveščanju.
trde. kasneje dodane platnice. Na ! Golarjevo delo «Dve nevesti», s teh Hetiti io ir»n„»in /im, Romuald I katerim so se openski igralci gredi
aprila predstaviti domačemu občin
teh listih je kapucin oče Romuald opisal potek procesije, napisal pa ie tudi besedilo, ki ga v slovenščini
stvu in se tako vključili v pro
slavij anje 50. obletnice ustanovitve mladinskega društva Prosveta, je vsekakor komedija, namenjena predvsem zabavi. Režiserju Antonu Pet-jeju pa je z openskimi igralci in s sodelovanjem vseh drugih sil, ki se vrtijo okrog dramske skupine in ji pomagajo (pri sceni, kostumih itd.), uspelo postaviti res dobro predstavo, ki je dala vsem dovolj zadoščenja. Prav zaradi tega je društvo z navdušenjem sprejelo režiserjev predlog, naj se skupina prijavi k tekmovanju amaterskih odrov, ki bo na Hvaru. Prvi dogovori so že mimo in danes si bo predstavo v Prosvetnem domu na Opčinah ogledala posebna komisija, ki na podlagi kvalitete predstave odloča o prepustitvi dramskih skupin k tekmovanju. Zaradi prisotnosti komisije bo seveda današnja predstava nekaj posebnega, i
grald se bodo, kljub neobhodr.i tremi, še posebno potrudili in dali vse od sebe, še posebno, če jim bo občinstvo znalo aktivno slediti.
Med našimi amaterskimi skupinami se je takih tekmovanj do zdai precej redno udeleževala dramska skupina s Proseka in Kontovela Letos se ji bo torej po vsej verjetnosti pridružila openska, kar bo nedvomno spet lepo priznanje amaterskemu dramskemu delu v zamejstvu, saj je vsakomur jasno, da prvi pomen teh tekmovanj za nas ne more biti v nagradah in lestvi cah, pač pa v tem, da se ob takih priložnostih naši amaterji srečujejo s svojimi kolegi iz matične domovine, si izmenjujejo izkušnje, predvsem pa v tem, da širšo slovensko in jugoslovansko javnost opozarjajo na to, da smo tudi na dramskem področju žive in aktivna veje
NAŠI BESTSELLERJI
Lestvico najuspešnejših knjig s posameznih področij sestav Ija Tržaška knjigarna na osnovi tedenskih ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici
Domače leposlovje
Vinko Beličič BLIŽINE IN DALJAVE
Nova zbirka poezij je v glavnem izbor iz dosedanje pesnikove poezije. Spremno besedo je napisal Martin Jevnikar, opremil Edi Žerjal. Str. 96 — Izdala Mladika.
Prevodi
E. R. Chamberlin GREŠNI PAPEŽI
Biografije sedmih papežev: iskanje resnice med antikle-rikalnim pamfletističnim pisanjem in klerikalno sprenevedavostjo. Napeta kronika iz nekdanjih časov. DZS — str. 336
" iročniki
Roland Gööck
STO IN ENKRAT	TEK
Izbrane specialitete mednarodne kuhinje Najboljše na|bol|.ftgr. tudi s Slovenskega. Manj priporočljivo za debelušne ljudi Izdala Mladinska knjiga
adinsla literatura BOJ ZA STARO PRAVDO
Poljudni knjiga o revolucionarnem vretju med slovenskimi kmeti pred štiristo in več leti. Jubilejne izdaja je bogato in barvne ilustrirana in ima 128 «treni. Izdala DZS.
Primorski dBGvnik:	g
29. aprila^
PREDSEDNIK SESLJANSKE TURISTIČNE USTANOVE F. PARENTIN
NEDELJA, 29. APRILA
i rs r A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Pagani-nijeve variacije za klavir; 10.15 Od nedelje do nedelje; 11.15 A. M. riomagnoii — M. Prepeluh: «Demetrij»; 12.00 Nabožna glasba;
12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Kdo kdaj zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 D. Janssen: «Nočni razgovor»; 17.00 Glasbeni koktajl;
17.30 Glasba in šport; 19.30 Koncert; 19.15 Orkester in zbor; 19.25 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu;
20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba.
TRST
9.00 Poročila; 9.10 Orkester Rus-so; 11.00 Ljudski motivi; 14.00 Športna prognoza.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 18.30
20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro;
10.00 Prenos manifestacije iz Tolmina ob 260-letnici tolminskega punta; 11.45 Pogovor s poslušalci; 12.35 Tedenski zunanjepolitični pregled; 12.00 Glasba po željah;
14.00 Popevke; 17.00 Sosedni kraji glasba, in ljudje; 17.35 Glasba po željah;	NACI
19.00 Novosti Jugotonovega juke boxa; 19.15 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL,
NACIONALNI FRC GRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročilo; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Godala; 10.45 Folklorna glasba; 11.35 Roditeljski krožek; 13.20 Plošča za poletje; 14.00 Kvizi za otroke; 14.30 Plošče; 15.10 Popoldne z Mino;
16.30 Nogomet od minute do minute; 17.20 Glasbeni variete; 18.20 Nedeljski koncert; 19.30 Francoske skladbe; 20.25 Andata e ri-torno; 21.15 Radijske črtice; 21.45 Klavirske skladbe; 22.15 A. Dumas: «Ascanio» (rad. criredba).
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Wess in Carmelo Pa-gano; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Plošča za poletje;
12.00 Športna prognoza; 12.30 Pisan spored; 13.00 Kvizi; 13.35 «Alto gradimento»; 14.30 Kako resna je ta glasba; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Vam ugaja klasika?; 16.35 Plošče; 17.30 Športna nedelja; 19.05 Ital. folklorna glasba; 20.10 Operni svet; 21.00 Je vdova vedno vesela.
III. PROGRAM
9.05 Gregorijansko petje; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert;
11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Odrska in baletna glasba; 13.00 Folklorna glasba; 14.30 Dunajski trio; 15.30 N. Balestrini: «Parma 1922»;	18.00	Literarna oddaja;
18.45 Strani iz albuma;	19.15 Koncert; 20.45 Sodobni ital. pesniki; 21.30 Kulturna moda.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 V studiu 14;
9.55 Prenos ob obletnici tolminskega kmečkega punta; 13.30 Nedeljska reportaža — Sledovi dejanj; 13.50 Z domačimi ansambli;
14.20 Popularne operne melodije;
15.05 Radijska igra — Ciril Kosmač - Mejak: «Balada o trobenti in oblaku»; 18.00 Radijski radar; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.15 Glasbene razP’eHnice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno — M. Kraigher: «Sedmina»: 23.15 Jazz za vse — Monty Sunshine in Kennv Bali.
ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Ob 12. uri;
12.30 Kosilo v studiu 7; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja;
15.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 16.45 Program za mladino; 17.10 Slikanice: 17.45 šoort-ni rezultati; 18.00 Dnevnik; 18.10 Nagradno tekmovanje «Zadnjih 100 sekund»; 19.05 Napoved programa; 19.20 Registriran polčas nogometne tekme in športne vesti;
20.30 Dnevnik; 21.00 J. Mitchell:
«Kraljica Elizabeta»; 2120 Športna nedelja: 21.15 Dnevnik.
II. KANAL 16.45 Neposreden nrenos športnega dogodka; 18 40 Po'čas nogometne tekme: 21.00 Dnevn-k;
21.20 Kvartet Cetra: 22.20 Človek, znanost in tehnika.
PONEDELJEK, 30. APRILA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola: Rižarna - žalostni spomenik druge svetovne vojne; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna: 20.30 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Tradicija in folklora; 16.20 Skladbe domačih skladateljev;
19.30 Deželna kronika.
KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dopoldanska glasba; 8.40 Otroški kotiček; 9.00 Operne arije; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Športni ponedeljek;
14.45 Plošče; 17.00 Ansambli in pevci narodnozabavne glasbe;
17.45 Športni pregled; 18.00 Izloz-ba kitov; 18.50 Zabavna glasba; 19.00 Od Triglava do Jadrana;
19.30 Prenos RL; 20.40 Operna
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče;
13.20 Hit Parade; 14.00 Plošča za poletje; 15.10 Glasbeni spored za mladino; 16.40 Program za naj-mlaiše; 17.05 Sončnica; 19.10 Sindikalno ekonomska panorama; 19.25 Bartok, Rahmaninov itd.;
20.20 Andata e ritorno; 21.15 Kulturni pregled: 21.45 Simf. koncert.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka:	«V
80 dneh okoli sveta»; 10.00 Pio šče za poletje; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni snored; 17.30 Posebna renortaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Pa pogovorimo še o tem; 20.50 Plošče: 22.43 A. Fogazzaro: «Piccolo mondo antico»; 23.05 Jazzovski program.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.00 Šola; 11.40 Sodobna ital. glasba;
12.15 Nabožna glasba v Benetkah; 13.30 Schumann in Debussy;
14.30 Pol'fonija: Pesenti, Denres, Gara: 15.00 Prokofjev in Čošta-kovič: 15.35 Mozartova dvodejan-ka «Zaide»; 17.20 Enotni razred; 17.35 Strani iz albuma; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.15 Mednarodna tribuna skladateljev 1972.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00.
19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Veliki zabavni orkestri; 10.20 Pri vas doma;
12.10 Iz zakladnice romantične glasbene literature 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 S tujimi p;halnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam:
14.10 Slovenski oktet; 14.30 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Naši simfoniki v svetu lahke glasbe; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Orkester Hans Garste; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti Tone Krašovec: Sadovi dela; 18.20 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.15 Ansambel Dorka Škoberne-ta; 20.00 Priredba Savinove opere «Matija Gubec»; 21.30 Me'odi-je slovenskih avtorjev; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — F. Kozar: Pesmi:
23.15 Popevke; 24.05 Za predpraznični večer.
ITAL. TELEVIZIJA 9.45 Šola; 12.30 Poljudna znanost: Kafka; 13 00 Ob 13. uri;
13.30 Dnevnik; 15.00 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za mladino;
18.15 Nadaljevanka; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Poljudna znanost: Življenje v Veliki Britaniji; 19.45 Športne vesti in ital. kronike:
20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «I Vikinghi»; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.20 Srečanja 1973: Eno uro z Davidom A. Siqueirosom; 22.20 Zadnji romantiki: Johannes Brahms.
Pristani, glavni vir turizma na devinsko-nabrežinski obali
Kljub velikopoteznim načrtom ho podoba Sesljana letos še vedno nespremenjena - Bogat spored turistične ustanove - Trije novi pomoli in pomorska proga Nabrežina - Sesljan - Devin, glavne novosti letošnje sezone
Naša obala ob Nabrežini, Devinu in Sesljanu je čudovita
Kljub kislemu vremenu, ki nas spremlja že precej časa, je turistična sezona vendarle pred nami. Zato je razumljivo, da se tržaški turistični delavci že resno pripravljajo na sprejem tujih in domačih gostov. Marsikje preurejajo hotele, popravljajo športne naprave in čistijo plaže. Tako je tudi na devinsko - nabrežinski o-bali, kjer koordinira delo avtonomna turistična in letoviščarska ustanova. Ta ustanova je pred kratkim dobila novega predsednika in nov upravni odbor, ki sta tudi za letos pripravila obširen spored. Poleg tega, kratkoročnega programa, pa se marajo turistični voditelji ukvarjati tudi z dolgoročnimi načrti, saj je velik del Sesljana letos menjal gospodarja in novi lastniki so že vložili načrte za gradnjo velikih objektov, ki naj bi dlvignili tudi Sesljan na raven velikega mednarodnega turističnega središča. Zato smo se obrnili na predsednika turistične ustanove, učitelja Pietra Parentina. Najprej nas je seveda zanimalo, kako je z razvojem teh velikih načrtov.
— Tako družba Lloyd Adriatico, kot podjetje, ki upravlja sesljan-ski kamnolom, nameravata realizirati načrte, ki sta jih predložila, vendai imam vtis, da se jima ne mudi preveč. Dodati moram, da je načrt za ureditev vzhodnega dela sesljanske obale, kjer je sedaj kamnolom, zelo dolgopotezna investicija, in smo doslej prejeli le osnutek. Čakamo torej, da bodo lastniki zemljišča vložili podrobne načrte, nakar bo o njih razpravljala občinska gradbena komisija in tudi posebna deželna komisija, ker gre za večji objekt. Načrt Zini, ki predvideva preureditev vzhodnega dela zaliva, so pristojni organi zavrnili in prejeli smo že popravke, v katerih ni več počitniških vrstnih hišic, pač pa skušajo nekoliko bolj izkoristiti višino. Vendar je tudi ta načrt precej splošen in potrebno bo precej let. preden bodo objekti lahko delovali.
— Vsekakor bo letos kamping redno obratoval, prav tako tudi restavracija, plesišče in kopališče. Povedati pa moram, da je pred kratkim devinski princ prodal še del zemljišča nad pristaniščem. Gre za veliko površino, ki pa je povečini nezazidljiva. Novi lastnik bo verjetno ukinil kamping, ki leži ob poti Sesljan — morje in tam zgradil hotel, drugo površino pa
nudil hotelskim gostom za oddih. Vendar pa o tem ne vem nič natančnega povedati.
O Če sedaj pustimo dolgoročne načrte in se povrnemo k letošnji sezoni, kakšen odziv turistov predvidevate?
— Mislim, da mora turizem na našem področju temeljiti prea-vsem na turističnih pristaniščih. Predvsem zato, ker je Sesljan lahko dosegljiv po avtomobilski cesti in po železnici. Vsakdo si lahko pripelje motorni čoln ali jadrnico. Poskrbeti moramo seveda za infrastrukture. Trenutno je največji problem pomanjkanje pristanišč. Prvi korak smo storili že letos, ko bodo v sesljanskem pristanišču trije plavajoči pomoli, od katerih bo tretjina na razpolago občasnim turistom, tretjina jadral-mm in veslaškim društvom, tretjina pa domačinom za stalen pri-
vez. Poudariti želim predvsem pomel. ki bo na razpolago društvom, saj ima nemška jadralna šola svojo podružnico v Sesljanu in tako pridobimo veliko število turistov. Poleg Sesljana ima ta šola podružnico še na Gardskem jezeru, zavrnila pa je že mnogo drugih ponudb. To je za nas zelo pomembno, saj nam delajo Nemci propagando na lastne stroške.
— Glede nočitev moram povedati, da imamo pravzaprav malo infrastruktur. Hoteli so že precej oddani in mislim, da ne bo posebnih težav pri oddaji zadnjih razpoložljivih sob. Popolnoma se je vpeljal tudi motel v Devinu. Vprašanje, ki se ga moramo lotiti, pa so zimski meseci, saj takrat ni turistov in hoteli so prazni. Zato so tudi cene nekoliko višje' kar seveda negativno vpliva na razvoj našega področja.
■
" -
Jadrnica r mirnih vodah tržaškega zaliva. V ozadju devinski grad
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 29-IV DO 5-V - 1973
NEDELJA, 29. aprila 1973
8.25 Neznani leteči predmeta;
9.15 Zdaj zaori pesem o svobodi; 9.45 Ob 260-letnici tolminskih puntov - prenos iz Tolmina; 10 50 O-troška matineja; 12.00 17.50, 20.00, 22.10 Poročila; 12.05 Delavski A-mandmaji; 13.00 «Naše malo mi-to»; 14.00 Dobri Kranjci; 14.30 Boks in speedway, prenos; 17.30 Za konec tedna; 17.55 Bitke II. svetovne vojne: Bitke za Italijo; 19.40 Risanka; 19.45 S TV kamero v kolektivih; 20.35 V Avtobusu film: 21.25 Humorist Hi j a Popovski; 21.40 Športni pregled; 22.50 Rezerviran čas.
KOPRSKA BARVNA TV
19.45 Risani film «Prepirljivi pes»; 20.15 Informativna oddaja «21. kanal», 20.30 Nadaljevanka «Ana Karenina»; 22.00 Jazz «Ame-ricans in Europe».
PONEDELJEK, 30. aprila 1973
16.45 S. Makarovič: Soviča oka;
17.15 Obzornik; 17.30 Košarkarski turnir televizije; 19.00 Pozdrav prazniku - koncert; 19.45 Risanka; 20.00, 22.40 TV Dnevnik; 20.30 Zdravo mladi; 21.15 J. Allen: Ne-liki plamen — drama.
KOPRSKA BARVNA TV
30.00 Risanke; 20.15 Poročila;
20.30 S pesmijo po ljubljanskih ulicah, 21.20 Film «Gvajana, dežela voda».
TOREK, 1. maj 1973
10.10, 15.00, 20.00, 22.30 Poročila; 10.15 Praznični zvoki; 10.45 L. Suhodolčan:	Figole	-	Fagole;
11.15 Srečo nosimo v mladih rokah; 11.30 Ko val hrepenenja približa pomlad; 12.00 Mednarodna delavska pesem; 15.05 Zlata roža Montreux - glasbena oddaja;
16.00 E. Peroči: Kaj je Nina našla; 16.15 Tovarišija Petra Grče — film; 17.50 Osvobodilni boj Afrike; 18.15 Košarkarski turnir televizije: Jugoslavija - Kuba prenos; 19.45 Risanka; 20.30 Dok-oddaja; 21.40 L. M. Tolstoj: Vojna in mir; 22.35 Jazz na ekranu.
KOPRSKA BARVNA TV
18.15 Košarka: Jugoslavija-Kuba;
20.00 Risanke; 20.15 Zanimivosti;
20.30 Praznični zvoki; 21.00 One in oni; 22.00 Srečanje z usodo: Nehru.
SREDA, 2. maj 1973
10.10, 15.35, 20.00, 22.35 Poročila; 10.15 Vojaški koncert; 11.00 Ansambel «Lado»; 11.30 L. Suhodolčan: Figole Fagole; 12.00 Festival otroške pesmi; 15.40 Grizli —
film; 16.30 Z nasmehom na pot
— film; 17.00 Žive kraške skale; 17.45 Zabavno - glasbena oddaja; 18.15 Košarkarski turnir televizije: Jugoslavija - SZ; 19.45 Ri-sanka; 20.30 Sedem let skomin
— film; 22.05 športni pregled.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanke; 20.15 Poročila;
20.30 Košarka: Jugoslavija - Sovjetska zveza; 21.50 Zabavno glasbena oddaja z Lucianom Minghet-iijem.
ČETRTEK, 3. maj 1973
9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 10.45, 15.55 Nemščina; 11.00	16.10 Francoščina;
17.35 T. Egner: Razbojniki iz Kardemone; 18.15 Obzornik;
18.30 Na sporedu je nemi film; 18.55 Neznani leteči predmeti — film; 19.45 Risanka; 20.00, 22.00 TV Dnevnik; 20.30 Četrtkovi razgledi; 21.20 T. Arsovski: Zahod nad Jezersko deželo.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanke; 20.15 Poročila;
20.30 Nadaljevanka «Saga o For-sytih; 22.00 Regionalna arhitektura.
PETEK, 4. maj 1973
9.30, 14.40 TV v šoli; 11.00, 16.10 Angleščina; 17.40 Veseli tobogan:
Gornji grad; 18.15 Obzornik; 18.30 Profesor Baltazar - risanka; 18.40 Prometne nesreče in pobegi; 18.50 Za boljši jezik; 19.00 Kratek film; 19.15 Naš ekran; 20.00, 22.50 TV dnevnik; 20.35 A. Dumas: Dama s kamelijami; 22.25 XXI. stoletje — film.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Film iz serije «Daktari»; 21.20 V sivi skali grad; 21.30 Poje Stanka Kovačič.
SOBOTA. 5. maj 1973
9.35, 11.00 TV v šoli; 14.45 London: Nogometni finale za angleški pokal; 17.00 Vaterpolo za pokal Jugoslavije; 18.00 Obzornik; 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja — film; 19.00 Risanka; 19.15 Od danes do jutri — TV kabaret; 19.45 Risanka; 20.00 in 23.10 TV dnevnik; 20.30 Moji gostje in jaz: Tereza; 21.20 Šerif v New Yorku — film.
KOPRSKA BARVNA TV
14.15 Nogomet: Leeds - Sunderland (prenos iz Londona); 17.00 Košarka:	SZ - Kuba (prenos iz
Ljubljane); 19.45 Melodije; 20.15 Poročila; 20.30 Kje je komandant Wolf? — film; 21.20 Koncert: Mešani zbor.
Premalo je tudi plaž, predvsem v Devinu.
• Vaša ustanova organizira vsako leto vrsto prireditev. Kaj imate letos na sporedu?
— Poleg običajne otvoritvene slovesnosti bomo imeli prve dni junija razstavo o cirkusu. Novost letošnje sezone bo Sesljanski teden (junija) in Devinski teden (julija). Obe manifestaciji bosta vključevali bogat spored z gastronomskim natečajem, športnimi tekmami in prireditvami, že sedaj lahko povem, da se bo «Sesljanski teden» zaključil prevega julija s koncertom simfoničnega orkestra, gledališča Verdi. Koncert bo na prostem, ker nimamo primerne dvorane. Ne morem pa še povedati, kje ga bomo priredili. Vsekakor bo to ob morju. .
— Omenim naj tudi, da bomo, kot prejšnja leta, priredili razstavo o obrtništvu, ki bo letos posvečena tekstilni stroki. Vsakih štirinajst dni bomo na sedežu ustanove odprli slikarsko razstavo, vendar seznama umetnikov, ki bodo razstavljali, nismo še dokončno izdelali. Imeli pa bomo tudi tri koncerte klasične glasbe v stari štivanski cerkvici. Prvi bo 23. junija, druga dva pa bomo priredili v flvgußtu, ko bodo nastopili glasbeniki, ki bodo sodelovali na znanem mednarodnem festivalu v Grožnjam v Istri.
— V načrtu smo imeli tudi di-
daktično razstavo o poučevanju zgodovine, ki pa smo jo prenesli na prihodnje leto. Septembra bomo priredili le seminar, ki se ga bodo udeležili šolniki, ki bodo prihodnje leto sodelovali pri razstavi.
— Ob koncu naj povem, da te prireditve ne bodo privabile novih turistov, njihov namen je, da dajo našim gostom zavest, da se nekdo zanje zanima, da pripomorejo k njihovemu boljšemu počutju in da jih privabijo v naše kraje tudi prihodnje leto.
• .V devinsko - nabrežinski občini bo prevozi izredno pomanjkljivi. Koliko vpliva to na razvoj sesljanske obale?
1 Predvsem naj omenim inicia-tivd, ki jo je podvzela naša ustanova in za katero trdno upam, da jo bomo letos lahko izpeljali. V mislih imam namreč pomorsko prbgo Nabrežina - Sesljan - Devin, ki bi nedvomno imela turi-sllčen pomen. Progo naj bi vzdrževala manjša ladja, ena izmed tistih, ki prevažajo izletnike po jiržaškem zalivu. Poleg te redne nroge pa bi ladja Idhko opravljala turistične vožnje, predvsem ob pbali med Sesljanom in Devinom, Iki je zelo sugestivna. Prepričan 1 sem, da bi ta pobuda žela velik uspeh.
— O ostalih pomorskih progah naj potrdim, da bo motorna ladja Dionea tudi letos povezovala Sesljan s Trstom in Grljanom dvakrat dnevno. Drugih novosti ni, če izvzamemo možnost hidrogliser-ske povezave s Piranom, o čemer se nameravamo v kratkem pogovoriti z ljubljansko agencijo Globtour. Pri tem pa bomo verjetno naleteli na velike težave, kot se dogaja pri vseh mednarodnih progah.
— Povezave z železnico so dobre, saj skoraj vsi vlaki, razen brzcev (rapidi), ustavljajo v Sesljanu, na postaji pa je zajamčeno prisoten vsaj en taksist. Želeli bi, da bi v Sesljanu postajal tudi avtobus, ki povezuje Trst z letališčem v Ronkah, vendar o tem nismo še z nikomer govorili. Največja pomanjkljivost pa so izleti, ki jih je pri nas premalo. Turistična agencija, ki poleti o-bratuje v naših prostorih, se bo letos verjetno nekoliko bolj pozanimala, saj smo prepričani, da bi celodnevni ali popoldanski izleti po tržaški okolici marsikoga zanimali. Nujno potrebne pa bi bile tudi zveze s Trstom in Gradežem, ko so tam kake prireditve, na primer operete ali filmski festivali.
Razgovor zapisal Bojan Brezigar
Gojenci šole Glasbene matice
(Nadaljevanje s 5. strani)
je po končanem koncertu pozdravil navzoče ter izročil vsem sodelujočim umetniško publikacijo o slovenskem slikarju Ivanu Groharju. Za gostoljubnost se mu je zahvalil ravnatelj šole GM dr. G. Demšar ter podčrtal pomen tesnih stikov med mladino iz zamejstva in v matični domovini zlasti na področju kulture.
Prisrčni tovariški večer v Klubu poslancev je zaključil prvi dan izleta, ki bi ga mogli označiti tudi kot «delaven».
Popoldanski ča$ naslednjega dne je bil namenjen lepi Gorenjski, ki je bila žal tega dne zavita v mrzle, snežne oblake. Mali avtobus, ki je bil «Matičarjem» na razpolago, nas je popeljal v Škofjo Loko, kjer smo si ogledali zanimiv grajski muzej, ki so ga okusno uredili za proslavo 1000-let-nice ustanovitve tega starodavnega mesta ob sotočju obeh Sor — Poljanske in Selške. Mesto je s svojo značilno arhitektonsko ureditvijo napravilo izreden vtis. V Radovljici se nam je pridružil naš dragi tržaški znanec prof. Karel Boštjančič, ter nam je bil mentor pri ogledu zanimivosti Bleda, zlasti grajskih prostorov. Odmerjeni čas pa je priganjal v Ljubljano.
Po kosilu smo se podali v operno gledališče k predstavi Savinove opere «Matija Gubec», ki jo letos uprizarjajo v čast 500-letnice kmečkih uporov in 400-letnice slovensko - hrvaškega kmečkega upora. To najzrelejše glasbeno delo slovenskega skladatelja Rista Savina (psevdonim — pravo ime je Friderik Širca), napisano leta 1923, predstavlja pomemben primer zgodovinske opere. V naslovni vlogi je nastopil naš tržaški rojak, letošnji Prešernov nagrajenec Danilo Merlak, katerega Matija Gubec sodi med njegove najbolj uspele pevske vloge. Zelo lepo se je predstavil Ivan Sancin, ki je s svojim sonornim, izredno lepo barvanim glasom, prepričljivo oblikoval vlogo Andrije Pasanca.
Izlet, ki ga je podprl Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS, bo vsem udeležencem ostal v prijetnem spominu.
NA POBUDO DOLINSKI OBČINE.
Nekdanja «torkla» preurejena v muzej
Staro stiskalnico so postavili na nekdanje mesto In tudi stari mlin za oljke je na svojem mestu Nekoč je Brej pridelal veliko olja
Stari vodnjak sredi Doline
V Bregu je bilo nekoč mnogo oljčnih nasadov. Starejši ljudje se še spominjajo, kako je bilo po dolinskih «valah» toliko oljčnih dreves, da so se njihove krošnje dotikale med seboj. V desetletju po prvi svetovni vojni sta dve zelo hudi zimi uničili večino oljčnih dreves. Nekateri so korenine usahlih oljk izkopali in sadili druge kulture, tisti bolj redki pa, ki so korenine pustili. so čez nekaj let imeli nova drevesa. Ker je vedno manj tistih, ki se še ukvarjajo s kmetijstvom, izginjajo vsi kmetijski proizvodi in tako tudi oljke. V Dolini so pred petdesetimi leti pridelali še okrog 50 do 60	stotov	oljk.	naj bogatejši kmetje
pa	so jih	imeli	vsak po	7 ali 8 sto-
tov.
Za predelovanje oljk so imeli v Dolini stiskalnico oljk ali po domače «torklo». Ta je zelo stara, saj nihče ne pomni, da bi kje slišal, kdaj je bila zgrajena. Seveda so bile «torkle» tudi po drugih vaseh v Bregu, a te so bile manjše in slabše opremljene.
Dolinska «torkla» je bila vedno srenjska last. Tu so stiskali oljke tudi za druge vasi, celo za kmete z miljskih hribov. Seveda so se pri tem porajali vedno novi problemi. Bilo je zelo težko izračunati, koliko olja pri tiče vsakemu, ki je prinesel določeno mero oljk, saj so	bile nekatere oljke	bolj mastne
v zvezi s	sorto	in- lego	nasada. Ne-
kateri so oljke tudi izsušili, drugi pa «namočili», češ da bodo dale več. Nekateri so morali dajati oljke skupaj z oljkami drugih kmetov, ker so imeli premalo za en stisk.
«Torklarji», tako so se imenovali delavci, ki so oljke stiskali, so olje, ki je ostalo pri raznih stiskih, dajali vaškim revežem, ki niso imeli oljk. «Torklarji» so delali od prvih dni decembra do prvih dni februarja in sicer od štirih zjutraj do osmih zvečer.
Občinska uprava je sedaj dala «torklo» preurediti v muzej. S starejšim dolinskim «torklarjem» sem si jo ogledal in ta mi je razlagal postopek tega dela.
V desnem	kotu prostora	je	mlin,
narejen iz kamnite nekoliko vdolbe-ne ploskve, sredi katere stoji pokončen tram, okoli tega pa se vrti mlinski kamer;. Ta kamen ima vklesano letnico 1883, ko je bil tja postavljen; od takrat se je kar za pedenj obrabil. Vsako toliko, ko se je zgladil, so ga morali klesati ali kot pravijo klepati, da	je čim	lepše	prejemal
oljke in jih	tri. Na	tram	je	pritr-
jen «grod» lesena posoda z odprtino na spodnji strani. Sem so nasuvali oljke, ki so polagoma padale na kamnito ploskev. Tu jih je tri mlinski kamen, katerega so potiskajoč vrteli štiri «torklarji». Iz oljk je nastalo nekakšno mastno testo, ali po domače	«pašta».	To so	zmleli
dvakrat, ker prvič ni zmlelo vseh oljk. Včasih so mleli celo trikrat, a to le redkokdaj in na prošnjo kmeta.
Zmečkane oljke ali «pašto» so dali v «športe»; to so okrogle pletene «torbe» iz debele vrečevir.e z odprtino na vrhu. «športe» so izdelovali v zaporu v Kopru, od koder so jih nosili na prodaj. «Športe», napolnjene z oljčnim zmletjem ali «pašto», so na lesenem nosilu prenašali v nasprotni kot «torkle», kjer je še stisk ali po domače «preša». Pred stoletjem je bil stisk lesen in sicer iz debele hrastovine in so ga vrteli z dolgimi lesenimi drogi. Nato so lesen stisk zamenjali z železnim. Leta 1929 so nameravali kupiti celo avtomatičen hidravličen stisk, a prav tistega leta je zaradi hudega mraza usahnila večina oljk in tako so to misel opustili.
Pozneje je železni stisk počil in tako je srenja kupila drugega v Ric-manjih od nekoga, ki ga je uporabljal za stiskanje cunj. Ta je še danes v «torkli» in je pritrjen na dveh stebrih, v sredini ima debel vijak, ob vznožju katerega je pritrjena ploskev. Stiska se z vrtenjem dveh i
-od viia'
vzvodov. Na dnu stiska- b sya-l s kanale^ neimenovana «skleda»-P”*!
kom, je vdolbina s kanalčkorn^ deda>
obUU - vode,
so dali po sedem aM	trenu
nih «šport». Vsako so o	vode,
golidami (lesene posode- g o ki so jo greli na veÜW„f„ DoloZlU stisku. Nato so na
Srb «šP»rb
,se to stisni-
nekaj hlodov in vse w	oli6,
cedilo se
To se je preuui»~ ^ je
z vodo pom^ui J« pretakalo v 5
cedilo se je -To se je pretakalo v	bil
držal približno štiri hj ge p1^ tesnem spodnjem Pros yeg delovr
leti,
so ta prostor nai
k° «tor%£ili tako,
da
nes o njem ni več sledu.
V sodu se je olje, «J vrhu M
di-
od
so
’sebf
vode, ustalilo na	V1‘IL1 T	po^- ;]i
približno eri uri	pobi a	izPuS L
skledico. Ostalo vodo Pa ka»a'
iz soda in ta je Po Posebej
odtekala v	potok, ki	tili	t0	,je
skozi vas. Vode	so	za 0
da je bilo	dovolj pr*W*
in vodo prihodnjega -	. 0 ene .
Er, stisk je bil « P»1** *■* stota oljk in je dal	o	ušteli	P
trov olja. Včasih so	za pr*
merjenju prostora v	y0 čez
nji stisk in tedaj je	tavili se
soda. Zaradi tega so post y ^ sod in napeljali vanj rob, 16 soda in tako ni šlo tac ^ več se je pretakalo	Te	»
Tako so	dobili su	_y.	da
so morali skuhati n	kar je
izhlapela še tista 7°. 'bilo priP -t ostalo v olju in ostaloije	„ul
ljeno olje. Starejši «tor«	ra
še obširno	obrazložil	«P ?	d^s
nih orodij in mer, ,,]arskem» m njem dolinskem «tor	^	t
ju. Tam sta tudi dva. ^ & klesano vdolbino, v	icamn
tje, hranili olje. To	^
olje. Te so pokrili z
zasluz1
* vso poj:
oljk pre'
Občinska uprava
lo. da je to stiskalnico -k0 še dila, tako da bomo ^U. dolga leta videli m	pridelo
so naši očetje m	,g
pristno domače o J • torido» a, To stiskalnico ali <	6.	rtf’
odprli javnosti v n ^ pra ob tradicionalnem	-	fern P .,i
«Majenci». Tiste d toru tudi razstava s ki jih je posnel Mar vsem našem Bregu.
čet
jtaHO
starih
Ma8ajna V>
Koncert prvonagraipn.
ce*
II. tekmovanJa
Šo'
glasbenih
Slovenije
Na koncertu prvonagr joi'
tekmovanja 0las^}- k 23■ nije je v P™fl£rani « 1973 nastopil v d lzobr za glasbeno tri o ^orniT 5 .Jg vanje v	sredMg	0(y
11
VIC,
dijak
oddelka za
tiče (šola prof ■ O	ate v S „0.
izvedel 1. stavek	BaCha ^f iti
za violino s?loAnifno °dlu*:atije žel za svoje tehmf™ izVaP
muzikalno pod h'i:nstva- „.„mo, toplo priznanje obč ™ ob Izvajalce m stei	$e
ki je z zan™a!!lf™aterewJ je
iri
redu koncerta* P pih^’ „nja posebno 0 ^°.,;telj
pozdravil pokro	refcednfRc	in
Miloš P°^an ^i„ zhoro $ „ $lo'
turno prosvetnega
predsednik Glasbe	0.
k‘ ",5«B	ni.?
tedni, so
njimi tudi ‘djjP^L^^nir tedaj nastopih. (Ravel	t)
klavirski tno_ rz(ok Črtomir	M0'A
Aleksej Kalc, Iv sm0il°k’rija der Beltrami’ Sasa ^ na Čuk, Štefano Ber Šuber in Tomaž Sim
^^orsio^nevm!
evnifc 7
SPORT SPORT SPORT
29. aprila ISM
' i	I	!*>»■■*
S0MAČI ŠPORT
nedelja
dajnes
29. APRILA 1973
nogomet
1-*- AMATERSKA liga
Libert aa. Proseku
Prosek — Vesna
F>amin-V Trstu' Sv- SerQ>i nIO — Breg
iogfanV F°ljanu n° — Zarja
* *- „
, 10 D
Üben v Trstu, Ul. Flavia as — Primorje
10 mladinci
Ubort V ^al3režini
as Sv. Marko — Union * * #
14 On NaraščajNIKI
sergii
• 9.1 R	*'**
1 Eiben,V ,7rstu' Ul. Flavia 8r,as TS - Gaja
11 3	* * *
Giarl„V ,Trstu- stadion «1. maji ZZo|e Vesna * * *
<11.00
Breg
ZAČETNIKI
v Dolini ~~ Tergeste
košarka
Hon1 MOŠKA divizija Kontov2? K°ntovelu
" Cianocolori
17-3°mv Trstu'
E®rr0v;'ra.rT1arski drevored
'ario _____
Polet
9.30
°Vd
DEČKI
Trstu, Ul Monte Cengic ~ Polet
KLJUB JANUARSKI «SNEŽNI KRIZI»
Letos uspešna primorskih smučarjev
Vsi primorski smučarski klubi so bili letos organizatorji raznih tekmovanj
ODBOJKA
i.
zenska divizija
10.30 v T °9a __	pri	Banih
1°.302' ^°ŠKA DIVIZIJA
Cars0 Sv' Ser9'i ' Kras * * *
10.302, genska divizija
K°ntovelu " Breg B
•ON JUTRI
6°EUek. 30. APRILA 1973
ODBOJKA
2' NlOŠKA divizija
Jrs,u. stadion •»♦er B * * ♦
?0.002' ŽENska divizija
«1. maj*
v Trstu, stadion Sokol
«1. maj»
Letošnja zimska sezona, ki je bila kljub januarski krizi zaradi snega izredno uspešna in tudi dolga, je končana. Navdušeni smučarji iz vseh primorskih smučarskih klubov so odložili smuči v kot, ter tako prišli do več kot zasluženega počitka.
Prav letošnja sezona je primorskim smučarskim klubom prinesla nekaj izrednih uspehov, še več kot to pa je vredno dejstvo, da vsi klubi, ki obstojajo na tem področuju, kot SK Gorica, SK Lokve, SK Matajur, SK Kanin, SK Rudar in morda še SK Nanos, so v svoje redno delovanje vključili tudi organiziranje ene ali celo dveh smučarskih prireditev, kar pomeni,’ da imamo čedalje več smučarskih prireditev v vseh treh alpskih smučarskih disciplinah.
Če začnemo pri SK Gorica potem ne moremo mimo priznanja, ki so ga dobili njihovi najmlajši smučarji na različnih pomembnih tekmovanjih širom države. Prav zaradi izrednih rezultatov pri najmlajših, so letos sami priredili malo tekmovanj in še to ob koncu sezone na Lazah, občinsko nrvgnstvo v slalomu.
SK Lokve je bil letos v primerjavi z minulimi leti dokaj aktiven saj je letos že sedmič organiziral tradicionalno tekmovanje v skokih za «Pokal Lokvi». Ob koncu sezone pa je uvedel še novo tekmovanje, ki bo -v. bodoče postalo tradicionalno in to «Pokal Iztoka» v slalomu. To tekmovanje so letos prvič organizirali in je po mnenju vseh izredno uspelo.
SK Matajur, ki združuje vse smučarje iz srednje Soške doline, od Kanala pa do Kobarida, je svoje tradicionalno tekmovanje v veleslalomu na Livku še razširil, tako da iz leta v leto več pomeni
SK Kanin, ki deluje na območju Bovca in okolice je edini klub, ki se načrtno ukvarja tudi s smučarskim tekom, to je s tisto disciplino, katero so nekateri klubi že opustili, že več let spet uspešno organizira tradicionalno tekmovanje v skokih v Logu pod Mangartom, ter izvede vsako leto «Golobarski veleslalom» v spomin na žrtve, ki so pred 30 leti padle na tej planini, ter ob prvomajskih praznikih priredi «Prvomajski veleslalom» na Kaninu, ki postaja iz leta v leto bolj popularen
SK Rudar iz Idrije, je bil tudi letos zelo aktiven, saj se je po nekaj letih pasivnega dela zopet aktiviral in je letos priredil dvoje pomembnih tekmovanj in to na Vojskam nad Idrijo, tekmovanje za «Pokal Rudarja» v slalomu in tradicionalne skoke za «Vojkov memorial».
§K Nanos iz Postojne letos ni priredil nobene pomembnejše' tekme, je pa vso svojo pozornost obrr.il k vzgoji mlajših obetajočih smučarjev.
SK Čaven s Predmeje je edini klub takšne vrste v ajdovski občini, zajema pa smučarje iz vse občine. Letos je dokaj uspešno organiziral tekmovanje v skokih, v katerih imajo že bogato tradicijo.
To je bežen pregled delovanja posameznih klubov na Primorskem v letošnji sezoni. Kljub temu, da so bili letos zelo delavni in akti vri, pa je le nekaj, kar je veliko ljubiteljev smučanja motilo v letošnji sezoni. To je neusklajenost tekmovalnega koledarja skozi vso sezono. Velikokrat se je namreč zgodilo, da so bila tekmovanja v istem dnevu, irj je razumljivo, da se jih najboljši niso mogli udeležiti. Prav zato so bili vsi klubski funkcionarji ob koncu sezone enotnega mnenja, da je treba že pred pričetkom naslednje sezone sesti za skupno mizo in koledar tekmovanj prilagoditi najširšemu krogu tekmovalcev, saj le tako se bomo lahko tudi s kakovostjo na vsem Primorskem enakovredno borili s konkurenti iz ostale Slovenije.
RAJMUND KOLENC
PRIMORSKE NOGOMETNE EKIPE V SLOVENSKIH LIGAH
Izola in Tolmin še vedno neporažena
Prva zmaga nogometašev Kopra - Nove točke za Primorje in Vozila
Damjan Marušič iz Nove Gorice je najboljši napadalec NK Vozila
(Foto: R. Kolenc)
Veselje v Kopru in Izoli
Izolski nogometaši nadaljujejo s serijo uspehov. V nedeljo so že tretjič gostovali in še vedno ostali neporaženi. Tokrat pa so bili celo zelo blizu zmage, saj so preko Lokasa kar dvakrat povedli (v 1. in 75. minuti) in drugič ohranili vodstvo do treh minut pred koncem, ko so igralci domačega Kovinarja iz enajstmetrovke izenačili. Pri tem novem uspehu Izole ne moremo pozabiti še na dejstvo, da je Kovinar skupaj s Kladivar-jem pravo «odkrije» letošnje spomladi. Potem ko sta bila jeseni med najslabšimi moštvi, sta sedaj uspešnejša celo od vodečih ekip.
Končno so se izkazali tudi koprski nogometaši, ki so z nekoliko spremenjeno postavo pripravili Aluminiju iz Kidričevega katastrofalen poraz. Potem ko je bil po prvem polčasu rezultat še izenačen 1:1 po golih Picige (novinec v ekipi Kopra) in Krnjiča, se je po odmoru razigral tudi napad in dobro
 »>»»»,»»»»»»«»»,»»«»«"»»»»»»«n»»-»'»,,»»'»'»
OB ZAKLJUČKU ITALIJANSKEGA PRVENSTVA
Ameriški igralci še vedno pogojujejo kakovost košarkarske igre v Italiji
Mnogo zaslug za zmago Ignisa ima tudi jugoslovanski trener Nikolič
Ignis je zasluženo italijanski ko- izbora kakovostnih ameriških košar-šarkarski prvak. V finalni tekmi je Nikoličeva četa po razburljivi igri premagala starega tekmeca, ekipo Simmenthal. Ekipi sta si bili tudi med prvenstvom izenačeni. Odpravili sta vse nasprotnike: Simmenthal je kapituliral le v Benetkah,
Ignis v Cagliariju. Razlika med njima je le ta, da ima Ignis več izkušenj, ki si jih je pridobil v mednarodni areni, in boljšega trenerja.
Nikolič je dober psiholog, velik strateg, sposoben tehnik; Rubini je le dober psiholog. To se je odražalo tudi v odločilnem srečanju v Bologni. Nikoličeva ekipa je igrala slabo, a je vseeno zmagala, ker je veliki «Aza» izkoristil vsako trenersko ukano (spremembo obramb: agresivno in kombinirano cono, tempiral je menjave). Rubini pa je prepustil srečanje' svojim fantom, ki sicer pustijti Mušo na igrišču», se pa ne znajdejo proti izkušenim igralcem, spremembam taktike. To je po našem rrmemju razlika med, obema ekipama. Razlika je sicer minimalna, kar tudi priča izid. A razlika je in Ignis je zasluženo italijanski prvak.
Amerikanci še vedno
jamstvo za kakovost
Bilo je to prvenstvo ameriških i-graicev. Nikdar prej ni bilo takega
arsko
moštvo Kontovela s predsednikom S. Lisjakom (na levi) in trenerjem P. Starcem (na desni)
karjev. Navdušili so občinstvo. Med vsemi pa sta zaradi zanesljivega košarkarskega znanja in izpiljene tehnike izstopala Hawes (Splügen Bock) in Morse (Ignis). Sicer pa je tudi Holcomb (Brill Cagliari) skoraj sam rešil pred izpadom svojo ekipo. Strelec Fultz, atletski Hall, tršati Schull, požrtvovalni Johnson, «play-boy» Kenney pa so se v tem prvenstvu znali vključiti v italijansko miselnost igre in so v glavnem pripomogli, da se je košarka razvila v še večji meri.
Žal, pa je med tujci razočaral edini jugoslovanski predstavnik Pe-tar Skansi. Njegovo moštvo Max-roobili Pes aro se je sicer rešilo izpada, Skansi pa je igral daleč pod svojimi sposobnostmi in je skoraj gotovo, da bo splitski košarkar ponovno oblekel dres Jugoplastike in bi''teko zapustil Italijo.
Forst: primer moderne igre
Tehnično prvenstvo ni pokazalo velikega napredka. Res je, da so vse ekipe izboljšale obrambo, pri tem pa so povsem zanemarile ostale tehnične elemente: napad, protinapad, vertikalno igro. Doživeli smo torej v italijanski igri pravo nasprotje z jugoslovansko igro, saj ta teži v glavnem za napadom. Igra v italijanskem prvenstvu zato večkrat ni bila navdušujoča, s posledico, da je delno zatrla eno glavnih značilnosti italijanskega košarkarja: fantazijo in situacijsko kreativno sposobnost, ki je v košarki še posebne važnosti. Rekli bi, da so dobro igrali v obrambi, v napadu pa le za Amerikanca. Le trener Taurisano (Forst Cantu) je skušal uskladiti obe komponenti košarkarske tehnike, s tem da je posvetil 50 odstotkov priprave obrambi in prav toliko napadu. In Forst je igral najbolj dopadljivo košarko v tem prvenstvu ter je zasluženo osvojil tretje mesto.
Morse najboljši strelec
Bob Morse je bil letos najboljši strelec. Njegove značilnosti so v glavnem naslednje: rahel met iz vsake razdalje, izpiljena tehnika v obrambi, velik smisel za lovljenje odbitih žog pod obema košema, sproščenost gibov, smisel za skupno igro.	i
Lestvica najboljših strelcev:
1. Bob Morse (Ignis) točk 821 (poprečno 31,57 na tekmo)
2. Holcomb1 (Brili) 709, p. 27,27
3. Jura (Mobilquattro) P- 24,23
4. Hawes (Spl. Bock)	601
2411	1761	48
2413	1986	48
2364	2009	42
26 12	14	2152	2181	24
26 12	14	2046	2115	24
5. Schull (Alco BO)	563
19. Skansi (Maxmobili)	426
Končna lestvica Ignis	26	24	2
Simmenthal	26 24	2
Forst	26	21	5
Norda Snaidero
Mobilquattro	26 12	24	2048 2150	24
Splügen B.	26 11	15	2031 2068	22
Saclä	26	11	15	1989	2044	22
Partenope	26 11	15	1997 2227	22
Maxmobili	26 10	16	1925 2030	20
Brill	26	10	16	2003	2153	20
Alco	26	10	16	1816	1985	20
Gorena	26 9	17	1829 2003	18
Gamma	26 5	21	1872 2104	10
V dodatnem srečanju je Ignis premagal Simmenthal (74:70) in je tako italijanski prvak. V B ligo sta izpadla Gorena Padova in Gamma Varese.
b. 1.
ODBOJKA
V 2. MOŠKI DIVIZIJI
Dobra igra Brežanov
S. Giacomo — Breg 3:2 (14:16, 10:15, 15:7, 15:7, 15:3)
BREG: Žerjal B., B., V. in F., Lovriha V. in F., Slavec, Svetina in čuk.
S. GIACOMO:	Banelli, Bondari,
Lanzi, Marchesi, Menegazzi, Mosca, Sattler, Scrignar, Spizzamiglio, Viez-zoli in Zubin.
V nedeljo zjutraj se je moška ekipa Brega pomerila z ekipo S. Giacomo. Tekma je trajala skoraj dve uri in po petih borbenih setih je zmaga pripadla tržaški šesterki, ki je pokazala boljšo kondicijo.
V prvem setu, ko so Brežani že zgubljali s 14:6, so se nenadoma prerodili in začeli igrati tako, kot jih nismo še videli. Blok, prestrezanje žog, podaje, napad, vse je delovalo zelo dobro in Dolinčari so zasluženo nizali točko za točko do šestnajstine, ne da bi nasprotniki medtem osvojili niti ene točke.
Podobna igra se je ponovila tudi v drugem setu, katerega je Breg osvojil s 15:10.
V tretjem setu pa se je pri Brežanih začela kazati utrujenost in, na žalost, slovenska ekipa nima menjav, ki bi bile enakovredne standardnim igralcem. Obratno pa je bilo pri S. Giacomu, ki ima kar za dve ekipi enakovrednih igralcev.
Kljub porazu lahko ocenimo ta nastop Brega kot zadovoljiv,
V.L.
napolnil nasprotnikovo mrežo. Po dva gola sta dosegla Morato in Ivetac, enega pa Ivankovič. Kot kaže, so Koprčani pravočasno doumeli resnost svojega položaja. Seveda pa «ena lastovke še ne naredi pomladi» in bo treba še naprej dobro igrati. Rešili so se sicer predzadnjega mesta, toda njihova situacija je le za malenkost boljša.
Zahodna conska liga
V 15. kolu prvenstva v ZCNL je Primorje v Kranju premagalo domačo Savo. Slednja je povedla v 19. minuti, vendar jo je Primorje pozneje nadigralo in si priborilo vodstvo že do odmora. V drugem delu pa je svojo premoč izrazilo Še z enim golom. Dva zadetka je tudi tokrat prispeval Batagelj, enega pa Peter Brecelj. Kranjčani so igrali jeseni nad pričakovanji, letos pa jim očitno ne gre, kar pa ne zmanjšuje pomembnosti zmage Ajdovcev.
Vozila so v važni tekmi dokaj srečno premagala Litijo. Ta se je po pričakovanju izkazala kot nevaren tekmec in bila precej časa v vodstvu. Novogoričani so izenačili šele po odmoru, nakar je ostal rezultat nespremenjen skoraj do konca. Zgledalo je že, da se ho tekma končala z remijem, kar bi bilo tudi najbolj realno, ko so si gostje zabili avtogol in obe točki sta ostali v Novi Gorici.
Pirančani so nepričakovano premagali Adrio iz Mirna in si tako ustvarili nekaj možnosti za obstanek. Mirenska ekipa je gotovo veliko razočaranje spomladanskega dela, saj gladko zgublja tekme celo z moštvi z dna lestvice. Po raza proti objektivno precej slabšemu Piranu ne opravičuje niti dejstvo, da je nastopila brez petih standardnih igralcev (Frančeškina, poškodovanih Beča in Klanjščka, kaznovanih Marvina in Peršolje). Medtem ko napadu ni kaj očitati, saj je dva gola za tekmo v gosteh veliko, pa je igra obrambe izpod vsake kritike. Piran n. pr, še nobeni ekipi v celem prvenstvu ni dal treh golov, Adria pa to «privošči». Zadnjeuvrščeno Zagorje, ki je še bolj neučinkovito od Pirana, pa je Adriji od svojih 11 golov zabilo kar polovico (pet). Na nedeljski tekmi so dosegli zadetke: Štibilj, Kopat in Mikulandra za Piran ter Bagi in Ivčev za Adrio.
Podobno kot Izola je tudi Tolmin že tretjič v spomladanskem delu gostoval in se vrnil nepremagan, tako da je gotovo najprijetnejše presenečenje spomladi. Tolminci grajo že po tradicni dobro v Škofji Loki. Tako je bilo tudi tokrat Najprej so preko Zorča prišli vodstvo, nakar so domačini izena čili. S tem pa je bil dosežen „tudi končni rezultat.
Nogometaši dekanskega Jadrana so se zoperstavili Slovanu in klo nili s katastrofalnim rezultatom, čeprav se niso tako slabo upirali kot kaže izid. Prvi polčas se je končal s tesnim vodstvom Slovana potem ko je Prodan znižal na 2:1 Tudi po odmoru se slika ni bistve no spremenila. Slovan je dal v 55 minuti še en gol, to pa je bilo tudi vse, kar je dosegel, dokler niso v 75. minuti ostali Dekančani samo z devetimi igralci (Kodarin je bil izključen, Sergaš poškodovan menjali pa so že dva igralca). Številčno precej oslabljeni so prejeli še dva gola in katastrofa je bila tu, Na lestvici so ostala mesta po sameznih ekip popolnoma nespremenjena, kar se redkokdaj zgodi Razmerje v točkah se je seveda spremenilo. Po novih zmagah Slo vana, Primerja in Vozil ter novih porazih Adrie, Litije in Save se je prva trojica odmaknila, tako da že tvori razred zase. Samo tu lahko iščemo tudi novega prva ka. Adria, Litija in Sava so kljub zadnjim neuspehom še visoko uvrščene, toda nevarno sta se jim približala Usnjar in Tolmin, tako da lahko v prihodnjih kolih na lestvici precej padejo. Zadnji štirje vse bolj zaostajajo. Svetla izjema
B. P.
(Nadaljevanje na 8. strani)
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA OSMI STRANI
Iz našega športnega albuma
Tudi odbojka pridobiva v zamejstvu) vedno več navijačev (na gledalci med tekmo Sloga — Olympia pri Banih)
Z moštvom, ki doslej sicer še ni doseglo vidnejših rezultatov, Igra pe presenetljivo dobro, se ponašajo tudi odbojkarji Brega
Kri,- Ski
Nogometnih derbijev med slovenskimi ekipami v 2. amaterski je bila letos cela vrsta (na sliki: Breg — Zarja)
1
h
*■
Moški odbojkarski šesterki Sloge in Olympie sta letos prav gotovo najboljši zamejski ekipi v tej panogi
Dr.
J^sander
• Peter
Partizanski zdravnik 32
pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika
dm J*} Se je naredil dan. Nebo je bilo jasno kot že nehalo ;	-!- Sonce je blagodejno razlivalo svojo toploto, po-
f Ra! prijetneje. Ni me več toliko zeblo. Glad je bil po-4 ^ vSaPOlOŽenie se je vrnilo. Do večera vzdržim. Vode ima-b ‘<p°gV SV°i° butarico. Zdaj morava misliti, kako naprej. > tl o J’ poglej,» šepne Marko in sklonjen s prstom kaže MS?a, venr1' Brž skočim k njemu, da vidim, kaj je. Bila je D v°jaki 31 ne navadna steza. To so gotovo naredili italij ante °vanih Na svežih stopinjah je bilo videti odtise čevljev, k, ^edovP m- Zoblji z značilnimi glavami. Dobro sem poznal b - kih čisto ko® partizanov ni nosil takih čevljev. Sledovi
b	partizanov	ni	nosil	takih	čevljev.	Sledovi
ije ban,- sveži- Od včeraj! Torej sva spala blizu steze, ki če	italijanska	kolona,	le	kak	dober	meter	vstran.
I hi naši 68 S?et Pridejo? Torej so tudi Petelinjak preiskali, ._ Hej je 1 Partizane. Občutek varnosti, ki me je navdajal vse > prih?,3 mah izginil. Takoj morava proč. Čim prej se mo-riju zati Zgornjim Poljanam, da izveva od ljudi kaj o I t‘omaknraŽnika tod okoli.
,v vSe n l a Sva se više v gozd. Tam sva nato ležala ves J? doživpl3 veöera. Pritajeno sva se pogovarjala o tem. kar h-J sProš' ' Prvle> odkar sva bila sama, sva se lahko malo ij&ln, ,Ceno Pogovarjala. Bog ve, kaj naju še čaka, sva raz-ves čas napeto prisluškovala. V gozdu je bilo mir-
no, le v dolini je bilo slišati kamione, vmes kak strel ati eksplozijo bombe. Toda vse to je bilo daleč in naju ni vznemirjalo. Sonce je pripekalo, da sem se kmalu povsem osušil. Loteval se me je spanec. Z Markom sva izmenično bedela. Ko je eden spal, je biil drugi buden in pazil, da naju kdo ne preseneti. Nestrpno sva čakala, da se stori mrak, da bova lahko šla naprej proti Zgornjim Poljanam.
že pred mrakom sva se odpravila naprej. Bilo je šele okoli pete ure popoldne. Sonce je stalo še visoko. Vseeno nisva več zdržala na mestu. V gozdu je bilo povsem mimo. To naju je ohrabrilo, pa sva se odločila kreniti na pot. Do Zgornjih Poljan je bilo še kako uro hoda, zato sva se morala podvizati, da naju ne bi prej zalotil mrak. V resnici ni bilo tako daleč, toda za najino previdno hojo se je lahko vsaka razdalja podaljšala, kakor so pač okoliščine nanesle. Obrnila sva se torej proti zahodu za soncem, ki se je že začelo rahlo spuščati proti obzorju.
Namenila sva se naprej do taborišča bataljona na Pete-linjaku. Morda tam dobiva koga, ki naju bo povezal z bataljonom. Morda pa je celo bataljon kje v bližini. Toda ko sva se približala vasici, kjer je nekoč stalo taborišče, je bilo vse kot izumrlo. Skoraj ni bilo poznati, kje se je prej nahajalo taborišče Barake so bile požgane, hlodi razmetani na vse strani. Tla so bila prepredena s stezami in jasno so se vi dele udrtine italijanskih strelnih ciljev. Od bataljonskega taborišča svr se napotila proti mestu, kjer je bila nekoč bataljonska izvidnica nad Zgcmjimi Poljanami. Marko, ki je zanjo vedel, je šel naprej. Od tod bo lepo videti proti Zgornjim Poljanam. Kmalu si bova na jasnem, če se smeva približati zaselku ah pa so morda tudi ta kraj že omskall sovražniki in opravili svoje nečedno delo. Marko se je počasi približal prostoru izvidnice. Zasumil je, da nekaj z izvidnico ni v redu. Prostor okoli izvidnice je bil ograjen s svežim smrečjem, kot da si je nekdo tam postavil dobro zamaskiran položaj z na-
menom, da bi kontroliral stanje na Zgornjih Poljanah.
Brž’ se je obrnil in jo previdno, kot je prišel, ubral nazaj v gozd. S prstom mi je kazal, naj bom tiho, in je pospešil korak. Zaskrbljen sem šel za njim. Umaknila sva se v gosto grmovje in med skale. Tu sva se umirila in prisluškovala.
življenje v gozdu je šlo svojo pot. Stoteri glasovi ptičev so se stapljali z enakomernim brenčanjem brezštevilnih žužkov. Le nama ni bilo dano, da bi zadihala svobodno in brezskrbno. Kot dve ranjeni zveri se potikava okoli. Loteval se me je obup. Kdaj bo tega konec? Vse bolj se me je prijemalo malodušje. Prej sem bil prepričan, da nama go gozd okoli Petelinjska nudil varno zavetje. Namesto tega se nama godi, kot se nama je godilo na drogi strani Loškega potoka. Razlika je ta, da sva bila takrat na začetku najinega brezciljnega potikanja po gozdu in sem imel še dovolj poguma in volje, da vzdržim. Zdaj pa vsa zadeva že predolgo traja. Čutil sem, da dolgo ne bom mogel več vzdržati. Morda me tik pred koncem doleti to, česar sem se najbolj bal: da me Italijani ujamejo.
Sam ne vem, kako sem začel stikati po žepih in pregledovati, kaj nosim s seboj. Se vedno sem imel pri sebi osebno in železniško legitimacijo. Kaj mi ti dokumenti, če me ujamejo, sem mislil. V jezi sem oboje raztrgal in raztresel listke po mehkem mahu. Odleglo mi je. Tako bo bolje. Sedaj sem brez imena, brez porekla, le še prebivalec gozda. Tu ne potrebuješ take navlake. Saj ti lahko bolj škoduje, kot koristi, če pride sovražniku v roke.
V drugem žepu sem našel zapiske, ki sem jih imel vedno pri sebi. V majhen notes sem si zapisoval vse preglede partizanov v taborišču. Vodil sem spisek vseh ranjencev, podatke o njihovih ranah, o svojih intervencijah, ki sem jih o pravil pri njih, in podobno. Zapisoval sem si svoja doživetja in opažanja, odkar sem prišel pred dobrima dvema mesecema v partizane.' Na skrivaj sem pisal nekak dnevnik. Kaj mi bo
vse to sedaj? V brezupnem srdu sem vzdignil bližnji kamen in v odprtino položil notes. Nisem ga raztrgal kot legitimacije. Nekje v notranjosti sem tiho upal, da se morda še vrnem ponj. Nikoli več nisem hodil tam okoli. Prvo deževje ga Je gotovo uničilo.
Marko je medtem mimo opazoval, kaj se dogaja okoli naju Nič sumljivega ni bilo čutiti; ah naj se odpraviva nazaj proti izvidnici ah naj greva naprej in si izbereva kak drug položaj, od koder bo prav tako videti proti Zgornjim Poljanam? Bilo mi je vseeno; nekam morava. Toda če je mogoče res bilo na izvidnici kaj sumljivega, je bolje, da jo mahneva kam drugam.
Kasneje, ko sva lahko v miru premislila o tem dogodku, sva prišla do zaključka, da morda le ni sovražnik obiskal izvidnice. Bolj verjetno je, da jo je uporabljal kak partizan, M se je skrival blizu Zgornjih Poljan.
Sla sva po hribu proti Račni gori, tako da sva se približala Zgornjim Poljanam z zahodne strani. Od daleč je bilo slišati kričanje ljudi in pasje lajanje, česar prej nisva slišala. S tal ni bilo mogoče videti proti vasi. Pomagal sem Marku, da je brž zlezel na visoko smreko. Sam sem sedel pod bližnje drevo in razmišljal, kaj naj pomeni to kričanje in lajež.
Marka dolgo ni bilo s smreke. Zdelo se mi je, da je minila že cela večnost. Odganjal sem zle slutnje in užival ob misli, kako lepo bo, ko bova z Markom prišla do hiše, odkoder sta doma brata Franc in Jože Kordiš, že večkrat sem se ustavil v tej vasi. Ljudje so bili vedno tako prijazni in dobri z menoj. Gotovo nama bodo tudi sedaj prinesti kruha in mleka, morda še kaj suhih hrušk povrhu, že sem v mislih tešil svoj lačni želodec, ki se je venomer oglašal. Od zjutraj nisem še ničesar zaužil razen jagod in malin, ki nama jih je nudil gozd. Teh pa rukoli ni bilo toliko, da bi se jih človek lahko najedel
(Nadaljevanje siedi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVN
Ljubljani 501-3-270/1 /n	telefon	22	L
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v  -------------------
»ADIT» . DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, ^na^|aSi,
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Ma i ^
tržaško In goriško pokrajino se risro I ^ Iz vseh drugih pokrajin Italije Prl
Stran S
beseda.
Oglasi
oddelku
oglasnem
upravi
Glavni urednik Stanislav Renko
Izdaja In tiska ZTT -
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
29. aprila 1973
Nfl SKUPSCtNI ORGANIZACIJE AMERIŠKIH DRŽAV
Kuba odklonila pristop k OAD
Fidel Castro je dejal, da je organizacija le «ameriško ministrstvo za kolonije» - Predlog za izključitev ZDA
HAVANA, 28. — Pred tednom dni se je Kuba odrekla pristopu k Organizaciji ameriških držav. «Ne» Fidela Castra pa je bil dokaj čuden. Kubanski premier je namreč dejal, da je OAD le «ameriško ministrstvo za kolonije.» To pa je storil kljub temu, da so na zasedanju latinskoameriških držav in ZDA sklenili, da bo organizacija pluralistična in soglasno izrazili željo, naj bi pristopila tudi Kuba. Prisotnost te otoške države je bil pravzaprav predpogoj za, obstoj in delovanje te organizacije. Z .nedeljsko odklonitvijo pa so padla v vodo prizadevanja čila, Peruja in drugih latinskoameriških držav, da bi pritegnile Castrovo republiko v OAD.
Vprašanje je, zakaj se je Castro odločil tako. Povedati je treba, da se je OAD leta 1962 prostovoljno odrekla prisotnosti Kube, češ da se marksistično - leninistična vlada ne sklada z osnovnimi načeli ameriških držav. ZDA še vedno izvajajo blokado nad Kubo in edini sporazum, ki sta ga državi sitlenili, je sporazum o zračnem gusarstvu ob koncu lanskega leta. Vendar pa latinskoameriške države ne sledijo več politiki ZDA in blokada za marsikatere izmed njih ne obstaja več. Mnogo jih je tudi navezalo redne diplomatske stike s Havano.
Odločitev Fidela Castra pa ne pomeni ponovnega poslabšanja odnosov Kube z drugimi latinskoameriškimi državami, ampak pomeni predvsem mešanje štren v odnosih med ZDA in ostalimi članicami OAD: še več: Castro je za ta svoj poseg izbral najprimernejši trenutek, saj je njegova odločitev izzvala zelo hude posledice, med katerimi tudi to, da so nekatere južnoameriške države predlagale, naj bi izključili ZDA iz OAD.
Povedati je treba, da je bila
OAD ves čas orodje ZDA, ki je dovoljevalo severnoameriškemu kapitalu, da je nemoteno izkoriščal naravno bogastvo Južne Amerike. To orodje se je počasi začelo krhati, najzogovornejši primer pa je nedvomno politika čilskega predsednika Allendeja, ki v boju proti ZDA uživa polno podporo ljudstva. Sedaj, po odpovedi Fidela Castra pa je prišlo v ospredje vprašanje popolne preureditve OAD. ZDA še vedno vztrajajo pri blokadi Kube in čeprav se na drugih , področjih kaže volja do zbli-žanja med otokom in celino, je ta odločitev Nixonove vlade, ki ji sedaj nasprotuje tudi javno mnenje Američanov, nepremostljiva ovira. šele ko bo ta ovira odpadla, bo kako zbližanje možno.
Castrov «ne» pa ni bil le enozložnica. ampak je vseboval tudi smernice, po katerih naj bi prišlo do nove organizacije. Kubanski premier je nakazal možnost ustanovitve nove organizacije, ki bi proučevala razvoj zaostalih ameriških držav, organizacije, ki bi si lahko poiskala nove politične partnerje. Ta kubanski predlog pa utegne pomeniti konec organizacije ameriških držav po 25 letih obstoja.
Vendar ni Kuba edina država, ki želi drugačno organizacijo. Njena odločitev je le del mozaika, ki ga sestavljajo druge latinskoameriške države s Čilom na čelu. Vprašanje pa je, če so vsem tem državam v razvoju ZDA potrebne ali ne. Severna Amerika razpolaga z izrednim gospodarskim potencialom in od Nixonove vlade je odvisno, če bo lahko še računa la na prijatelje na južnem delu ameriške celine. Seveda pa moramo razumeti besedo «prijatelji» v zelo širokem pomenu, kajti govoriti o prijateljstvu med izkoriščevalcem in izkoriščencem je zelo težko.
V Hitlerjevi Nemčiji še dve koncentracijski taborišči
JERUZALEM, 28. — Po fotografijah, ki jih je prejel jeruzalemski muzej, sklepajo, da sta obstajali v Hitlerjevi Nemčiji še dve koncentracijski taborišči, o katerih ni doslej nihče vedel nič, morda zato, ker iz njih ni prišel nihče živ. Fo tografije je muzeju podaril ravnatelj lista Los Angeles Times, ki jih je prejel od svojega očeta Normana Chandlerja, ki je tik pred koncem vojne obiskal s skupino a-meriških časnikarjev Nemčijo, ker v ZDA niso mogli verjeti novicam o tako groznih taboriščih.
Kot je dejal ravnatelj muzeja dr.
Markish, sta bili taborišči v Gothi in v Gardlangenu v sedanji ZR Nemčiji. Na nekaterih fotografijah je videti, da se iz dimnikov krematorijske peči še vedno kadi. Ti dve taborišči sta bili doslej popolnoma nepoznani in njunih imen ni niti v arhivu mednarodnega inštituta za raziskave o nacizmu v Zahodni Nemčiji.
PO IZJAVAH ČASNIKARJA ANDERSONA
Nixon je odgovoren za «afero Watergate»
Kljub hudi obtožbi je R. Nixon od/to to val rta oddih
WASHINGTON, 28. — Znani ameriški časnikar Jack Anderson je dejal. da je ameriški predsednik Nixon sam ukazal prisluškovanje na sedežu demokratske stranke med zadnjo volilno kampanjo. To je doslej najhujša obtožba, ki so jo ameriški časopisi naslovili na predsednika «Zadeva Watergate» se je tako še bolj približala Nixonu.
Po dogodkih iz prejšnjih dni, ko sta morala odstopiti bivši podrav-natelj odbora Nixonove volilne kampanje Jeb Magruder in začasni ravnatelj zvezne policije FBI Pa-
•miiiiimiiiiiiimiimmiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiniiiiuiiiiiiiiiimumiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHuuiuiiimiiiiiiiimi
PO PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH
Napeto stanje v Argentini
Novoizvoljeni predsednik Hector lampora se v Madridu raztovarja s Peronom
BUENOS AIRES, 28. — Argentinska vojska ne bo prenašala nobene vrste «škvadrizma», ki bi se porodil kot posledica nastopa novoizvoljenega predsednika Hector-ja Campore. To je opozorilo, ki ga je razširil general Lopez Aufranc, verjetni naslednik Alejandra Lanus-sa na čelu argentinske vojske.
Opozorilo je bilo namenjeno predvsem v Madrid, kjer se Campora, tajnik justicialistične stranke Medina in voditelj gibanja «Peronistič-na mladina» Galimberti razgovar-jajo s Peronom o tem, kako bodo vodili notranjo politiko v Argentini. Vojska je objavila svoje «opozorilo», ker je Galimberti med nekim govorom pred tremi dnevi dejal, da ima za potrebno ustanovitev «ljudske milici je», 'ti bi dopolnjevala vojsko. O ten; predlogu bodo govorili tudi v Madridu in to bo verjetno prvi ukrep sistema vladanja, ki ga mnogi imenujejo «Campora na vladi in Peron na oblasti».
Vse pa kaže, da Campora ni naklonjen osnovanju take «mdlici-je», ki bi pomenila državo v državi. To je že pokazal s tem, da je povabil voditelja radikalne stranke Ricarda Balbina na razgovore za sestavo nove vlade. Govori se celo o možnostih, da bi tudi radikal-
I ci sodelovali v tej vladi. V er je t-' no bo torej Campora nastopil proti Galimbertijevemu predlogu, vendar pa ni povsem jasno, v koliki meri bo hotel Peron nasprotovati voditelju «perorastične mladine». Sicer pa ni mogoče pozabiti na dejstvo, da večina članov tega gibanja že sedaj nosi. orožje. Opozorilo vojske pa pomeni, cte bi v primeru osnovanja «milici je» prišlo do spora ali celo spopada z redno vojsko, česar pa Campora ne želi. Upoštevati pa je treba še tretji, dejavnik, to je gverilske organiza-cije, ki so sicer podprle peror.iste, vendar pa bodo «nadaljevale z borbo proti vojski in proti tujim imperialističnim podjetjem», kar že mnogo časa delajo z ugrabitvami, id so sedaj že na dnevnem redu.
Med prerivanjem so se nekateri verjetno preveč približali tiru in ko je vlak privozil jih je množica potisnila na tračnice.
Previsoke plače politikih voditeljev na Koroškem
! CELOVEC, 28. — Dvajset tisoč ! prebivalcev Koroške je podpisalo i peticijo, naslovljeno na predsed-| nika deželnega parlamenta in na voditelje parlamentarnih skupin so-! cialistične. ljudske in liberalne
Nesreča v Srbiji
BEOGRAD, 28. — Na železniški i postaji Velika Plana v Srbiji je i vlak podrl skupino potnikov ki je j čakala na peronu. Pri tem so tri j osebe zgubile življenje, pet pa jih i je bilo hudo ranjenih.
Ker se bližajo prvomajske počitnice je bila na postaji velika gneča potnikov, ki so čakali na odhod.
" "i	,v	'<.V' V
« , ' - 3*46$	;
-
'
i-_P '■v . V •	*	'
V zadnjih dneh so hude poplave prizadele večje predele ZDA. Reka Mis-sissipi je preplavila bregove, kar je povzročilo veliko škodo. Na sliki vidimo mlad ameriški par, ki s solzami v očeh gleda, kako voda preplavlja njun dom
PRIMERJAVA
V juinokorejski prestolnici Seulu so obsodili na 15 let zapora generala Yoon Pil Yo-unga, tesnega sodelavca predsednika Park Čung lleja, ki je bil obtožen, «da je izkorišča’ uradni položaj in si je s tem nakopičil celo bogastvo. Skupaj z njim so obsodili še devet častnikov vojske.
Vse to pa ni nič nenavadnega. Mnogo nenavadnejše je dejstvo, da je predsednik sodišča dejal, da so obsojenci eni «najhujših sovražnikov države, ki jih lahko primerjamo le s komunisti.»
Pred časom smo slišali o zbližanju med obema Koreja-ma. Morda pa ta vest ni prodrla do tega bistrega sodnika.
OBSODBA
Ko smo že pri sodiščih, naj povemo, da zakoni severnoameriške države Missouri predvidevajo za nameren umor dosmrtno ječo. In kc,j se lahko zgodi človeku, ki je namerno ubil tri ljudi? Enostavno, obsodijo ga na truraino dosmrtno ječo, kot so to storili včeraj, ko so sodili 33-letnenu Rayu Delayu, ki je ubil nekega bankirja ter njegovo ieno in hčerko.
Dvomimo, da bo lahko presedel vso kazen in menimo, da so naši dvomi popolnoma upravičili.
trick Gray je bilo jasno, da je med naslednjimi obtoženci tudi Nixon sam. Vsi njegovi najožji sodelavci so bili vpleteni v ta škandal in le malo verjetno je, da bi delali na svojo pest.
Nixon se mora sedaj odločiti. Američani čakajo na odgovor, saj jim je prejšnji teden obljubil, da bo vso zadevo dokončno razčistil
i
.
J. S. Magruder, prva žrtev «zadeve Watergate»
in da bo odstranil vse funkcionarje, ki so bili kakorkoli vpleteni v prisluškovanje. Doslej pa sta odstopila le dva. Kaže tudi. da bosta HHaldeman in Erhlichman, ki sodita med najožje Nixonove sodelavce, nasprotovala «prostovoljnemu umiku» iz političnega življenja, če Nixon res ni vpleten v škandal, ne bo imel nobenih pridržkov in ju bo odstranil, če pa je predsednik ZDA, ki je danes kljub vsem preglavicam odpotoval na oddih, res vpleten v «afero Watergate», si ne bo mogel dovoliti nobenega ukrepa proti Haldemanu in Erhlichmanu.
Stavke v Španiji
BARCELONA, 28. — Skoraj vsi delavci prve izmene avtomobilske tovarne SEAT, španskega FIAT, so danes dopoldne stavkali. Stavko so oklicali v znak protesta proti povišanju kvote socialnih dajatev v breme delavcev. Stavkajoči so zahtevali naj bi delodajalec v celoti plačeval socialne dajatve.
KAIRO, 28. — Iz vsega Egipta poročajo, da se je doslej prijavilo izredno veliko število prostovoljcev, ki se želijo čimprej spoprijeti z Izraelom. Na vseh zbirnih središčih (enega vidimo na sliki) so vrste ljudi različnih starosti, med njimi tudi precej starejših, ki čakajo, da jih komisije vpišejo v seznam prostovoljcev. Egiptovske vojaške oblasti nameravajo poslati večino prostovoljcev v posebna taborišča, kjer jih bodo pripravili na boj,
Iz Bejruta pa poročajo, da bo prišlo kmalu do hudega vojaškega spopada med Arabci in Izraelci. Tako piše danes dnevnih «Al Nahar», ki predvideva, da se bo sirski predsednik Ha-fez Assad že v prihodnjih dneh srečal s Sadatom. Do sestanka naj bi prišlo v Kairu, oba predsednika pa bosta baje govorila1 o «borbenem vzdušju v arabskih državah».
Te vesti potrjuje tudi list «Al Moharrer, ki je zelo blizu palestinskemu odporniškemu gibanju. Na prvi strani objavlja namreč obširen članek z naslovom «Bitka je bližja, kot bi se lahko pričakovalo». List pravi tudi. da so že izdelali vse podrobne načrte za napad na Izrael.
Izraelska predsednica Golda Meir pa meni, da bi do vojne lahko res prišlo, da pa slednja nikakor ne bi prinesla nič dobrega arabskim državam. Meiro-va je v nekem intervjuju dejala, da so Arabci «začeli vojno prav takrat, ko so se znašli v težavah, ki jih niso mogli premostiti.»
Skladišče razstreliva v bližini Milana
MILAN, 28. — Karabinjerji so v vasi Caggiano odkrili 39 dinamit-nih nabojev in sedem motornih vozil brez evidenčne tablice. Vas leži 14 km daleč od Milana, v bližini daljnovoda, ki so ga neznanci minirali istočasno z daljnovodom v Segrateju, kjer je izgubil življenje založnik Feltrinelli.
SANTIAGO DE CHILE, 28. — Po neuradnih vesteh je pri včerajšnjih demonstracijah privržencev predsednika Salvadorja Allendeja pred sedežem opozicijske krščansko - demokratske stranke izgubil življenje en delavec, več pa je bilo ranjenih. Čilska prestolnica je bila ves dan ohromljena zaradi stavke u-službencev avtobusnih podjetij, ki prevažajo 80 odstotkov prebivalcev Santiaga. Vozniki so napovedali stavko, ker lastniki podjetij niso hoteli pristati na njihove zahteve, med katerimi je bilo tudi 100-odstot-no zvišanje plače .
LETALIŠČE V RONKAU
URNIK LETOV
OD 1. MAJA DO 2. JUNIJA
ODHODI
P R I H O Dl
stranke, v kateri zahtevajo, naj parlament zmanjša odškodnino političnim voditeljem.
Peticija zahteva, naj bo odškodnina političnih voditeljev «sorazmerna» s poprečnimi plačami, naj na višino odškodnine vpliva to, kar je posameznik storil za volivce in naj se odpravijo privilegiji, kot sta odpravnina in davčne olajšave. V zvezi s to peticijo je deželni glavar Sima dejal da je treba pripisati neuspeh socialistične stranke na zadnjih volitvah prav previsokim plačam političnih voditeljev.
IZ ROMK V	Odhodi	Prihodi
Alghero	09.10	13.10
	17.05	21.15
Bari	07.15	10.25
	14.30 .	18.25
Brindisi	14.30	18 00
Cagliari	07.15	09.55
	14.30	17.15
Catania	07.15	10.00
	14.30	17.40
Genova	17.05	19.45
	20.30	22.10
Milan	09.10	09 55
	17.05	17.50
(četrtek, sobota)	18.35	19.25
Neapelj	07.15	10.00
	14.30	18 40
Palermo	07.15	10.15
	14.30	18.10
Pantelleria	07.15	12.30
Reggio Calabria	07.15	11 00
	14.30	20 00
Rim	07.15	08.15
	14.30	15.30
Taranto	14.30	18.45
Trapani	07.15	11.20
Benetke	20.30	20.50
Beograd		
(četrtek, sobota)	14.40	16.00
Zagreb (sobota)	21.00	22.00
V RONKE IZ	Odhodi	Prihodi
Alghera	07.30	12 40
	17.00	20 00
Barija	18.55	22.30
Brindisija	18.25	22.30
Cagliarija	10.50	15.25
	18.55	22.30
Catanie	10.55	15.25
	19.25	22.30
Genove	07.00	08.40
Palerma	11.05	15.25
	19.05	22.30
Pantellerie	16.50	22 30
Reggio Calabrie	17.15	22 30
Rima	14.25	1525
	21.25	22 30
Milana	11.55	12.40
	13.15	14.05
(četrtek, sobota)	13.15	14.05
Neaplja	10.45	15.25
	19.30	22.30
Taranta	19.10	22.30
Trapanija	17.50	22.30
Benetk	08.20	08.40
Beograda	16.40	
(četrtek, sobota)		18.00
Zagreb (sobota)	08.25	09.25
SPORT SPORT SPORT
TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM KOTALKANJU NA OPČINAH
Poletu tri zlate kolajne
Četrto odličje je osvojilo društvo Jolly iz Trsta
Pod pokroviteljstvom občine Re-pentabor in v organizaciji športnega društa Polet se je v soboto popoldne odvijal občinski del mladinskih iger v umetnostnem kotalkanju. Ob sodelovanju društev Jolly iz Trsta ter Liberias in Polet z Opčin se je zvrstilo na ploščadi Prosvetnega doma 50 tekmovalcev, razdeljenih v 4 skupine. Tekmovanje je bilo organizacijsko in tehnično dobro pripravljeno.
Od 4 razpoložljivih prvih mest so Poletovi kotalkarji zasedi tri, četrto odličje pa je pripadlo društvu Jolly. Zasluga za ponovni uspeh o-penskih kotalkarjev gre trenerju Brlecu, ki je pripravil za tekmovanje večje število openskih kotalkarjev.
Ob zaključku tekmovanja je re-pentabrski župan Mihael Guštin podelil nagrade prvim trem uvrščenim v vsaki skupini, vsi tekmovalci pa so prejeli spominske kolajne, ki jih je razdelil podpredsednik športnega društva Polet Marčeto Malalan. Najboljšim je podelil nagrade tudi predsednik društva Jolly gospod Levi.
Rezultati:
SKUPINA B - MOŠKI
1. Škerk Boris, Polet
2. Purič Claudio, Polet
3. Renar Maun: Polet
4. Zaccaria Martin, Polet SKUPINA B — ŽENSKE
1. Gregori Miriam. Jolly
2. Sossi Adriana, Polet
3. Purič Erica, Polet
4. Gorkič Alenka, 5. Stern Claudia, 6. Škabar Elena, 7. Coretti Ariella, 8. De Luca Lorella,	9.	Malalan
Martina, 10. Starc Tanja, 11. Gregori Tatjana, 12. Hrovatin Eiisabet-ta. 13. Sossi Miriam.
SKUPINA A — MOŠKI
1. Sedmak Andrei, Polet
2. Garavel'o Mario. Polet
3. Guštin Franko, Polet.
4 H’irnni Franco, Jol'v
SKUPINA A — ŽENSKE
1. Gregori Maruška. Polet
2. Serri Susanna, Jolly
3. Sossi Tatjana. Polet
4. De Grassi Cristina, 5. Vercon Luciana, 6. Volpi Vera, 7. Košuta Jadranka, 8. Sossi Alda. 9. Furlan Tania, 10. Gnoato Patrizia. 11. Sossi Monika, 12. tavčar Sara, 13. Kovačo Kristina, 14. Varani Barbara, 15. Luernan Silvia,	16.	Malalan
Tatjana. 17, Škabar Susanna, 18. Tommasini Silvia. 19. Rutar Cin-zia, 20. Guštin Cristina, 21. Puz zar Gabriella, 22. Cossovel Roberta, 23. Pizzamus Cristina, 24. Tas san Daniela, 25. Di Mari Rita. 26. Tizianel Antonella. 27. Pisani Claudia, 28. Crisafulli Alessandra, 29. Licon Serena.
NOGOMET
Pred zaključkom prvenstva 2. amaterske lige (do konca manjka le 180 minut igre) velja tudi objaviti posebno lestvico za pokal Elio, katero vodijo na podlagi direktnih dvobojev enajsteric kraške planote. Pokal si je matematično že zagotovila ekipa Primorja, katerega bodo verjetno izročili pred tekmo Primorje — Campanelle.
Lestvica je trenutno sledeča:
4.0
3.6
3.5
3.4
4.2
4.1 4.0
Primorje Zarja Breg
Lib. Prosek
Aurisina
Vesna
10
10
9
8
10
9
0	13	8	15
2	8	9	11
1	13	12	10
3	10	10	7
5	11	13	7
3	4	7	6
Lestvica za najboljšega strelca za katerega je predvidena posebna nagrada pa je trenutno sledeča:
6 golov: Fornazaris (Primorje), Vižintin (Breg);
5 golov: Zudini (Lib. Prosek);
3 goli: Barnaba (Primorje), Do-glia (Aurisina).
Odigrati morajo le še dve tekmi Lib. Prosek — Vesna in Breg — Lib. Prosek.
B. R.
Zmanjšana kazen Roccu in Riveri
MILAN, 28. — Italijanska nogometna zveza je vsaj delno sprejela priziv Milana ter je zmanjšala kazen trenerju Roccu in igralcu Riveri. Rocco je sedaj diskvalificiran do 11. junija (prej do 26. julija), Rivera pa ne bo smel nastopati v prihodnjih dveh kolih (prej štirih).
Ker še ni znan potek današnje seje, ni mogoče reči, kaj je privedlo komisijo do te presenetljive odločitve. Zelo verjetno pa je, da sta tako sodnik Lo Bello kot stranski sodnik, ki je pokazal na Chiarug-gijev offside, omilila svoji stališči, saj sta konec koncev samo njuni izjavi merodajni.
V taboru milanskega kluba so na vsak način sprejeli vest s precejšnjim zadovoljstvom. Nekoliko razočaranja je le zaradi Rocca. ki po trditvah milanskega vodstva res ni zagrešil ničesar, medtem ko je bito v zvezi z Rivero treba «verjeti enemu ali drugem».
Kljub zmanjšani kazni bo Milan stopil še pred tretjo kaznijo disciplinske nogometne zveze.
KOŠARKA
V košarkarskem prvenstvu dečkov je Bor odpravil Konto v el z 5f p*oti 42.	I
ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — Breg A	3:1
(8:15, 15:10, 15:5, 15:8)
BREG A: Grmek, Kuret, Dilič, Maver, Zahar O. in M., Žerjal in Sancin.
BOR: Purič, Lozar, Gabrovec, Mesesnel, Nibrandt, Batič, Rogelja, Vitez, Nadlišek, Slavec, Eva in Mezgec.
SODNIK: Jacolino; zapisn.: Jur-kič.
S to zmago v dolinski telovadnici si je Borova tretja postava matematično zagotovila prvo mesto na lestvici skupine A. Do konca ji pre-ostajata še dve srečanji, ki pa nimata več pomena za lestvico ampak sta dobrodošli za uigravanje mlajših igralk.
Bor je začel prvi set kar dobro in povedel. Brežanke niso stale s prekrižanimi rokami in so z dobro igro v polju ter s premišljenimi plasiranimi žogami v napadu zmedle plavo obrambo in osvojile prvi set.
Po tem porazu pa je Borova ekipa nekoliko spremenila postavo in razmerje se je hitro menjalo. Breg se je sicer v drugem nizu še upiral nato pa so na igrišču zagospodarile borovke, ki so tako osvojile že šesto zaporedno zmago.
KOŠARKA
MANNHEIM, 28. — Reprezentanca ZDA je osvojila prvo mesto na mednarodnem mladinskem turnirju za pokal Alberta Schweitzera. V finalu je premagala Poljsko s 96:68. V tekmi za tretje mesto je Jugoslavija premagala Italijo z 79:77. Finska je po zmagi nad ZRN osvojila 5. mesto.
KOLESARSTVO
DIRKA PO ŠPANIJI
Karstens
Eddyja Merckxa
ALBACETE, 28.	- N,1Z°Z^tji
Gerben Karstens je zma^|nanjji, S etapi letošnje dirke po P zase-tem pa je (zaradi odDiuw Tudi del tudi prvo mesto ..--mična, današnja etapa ni bila a na čeprav je domačin Elonag . z letečem cilju po 38 kilo majhnim odbitkom 5” pre jna je ja Merckxa na lestvici, u prjšia prenesla vse napade m J . ceSti v Albacete strnjena, na o ^deN' pa je bito prostora le za gkušal ce, tako da Merckx sploh nadoknaditi zamujenega.
Vrstni red:	(z
1. Karstens (Niz.) 4.3610
odb.io;;
odb-4
3. etaPij^
zaost'
l5’l
17"
bitkom 20”)
2. Perurena (Šp.)
3. Peelman (Bel.)
4.- Nassen (Niz.)
5. Eloriaga (Šp.)
Skupna lestvica po
1. Karstens (Niz.)
2. Eloriaga (šp.)
3. Merckx (Bel.)
4. Perurena (Šp.)
5. Gonzales Linares
OBVESTILO	f
SPDT priredi v torek’P 3-
liki prvomajskega E j j.r križ - kraž - kros v z |anjo-lini pri Repnu. Sledil 00^ raZ. ski piknik na travniku. z0b-polago bo pijača in za V trgu Zbirališče od 8.30 -lo H-v Repnu.	.___
Beo£ra<*
8 posebnim vlakom v
na tekmo Juventus Aj
priredi
Potovalni urad «Aurora»
30. maja izlet s posebnim	t#s.
v Beograd na tekmo	r0.
Ajax. Cena 29.000 lir. štorov je omejeno.	..	pri
Informacije in rezervacije -potovalnem uradu (<Aur Cicerone 4, tel. 29243.
Ul-
V PRIMORSKI NOGOMETNI LIGI
m« *
Tabor se je pridražij vodečemu Proleterfi
Renčani so zopet zapravili točko v Vipavi, čeprav je igra ves čas potekala le na polovici domačinov. Kaj pomaga premoč na igrišču, ko pa Renčani niti iz najugodnejših pozicij ne zadenejo gola. Zanimivo je, da so igralci Vipave dosegli gol z edinim strelom, ki so ga v teku igre poslali na vrata Renč.
Povedati pa moramo, da je stranski sodnik iz Vipave razveljavil popolnoma regularen gol Renčanov. Po tekmi je vodstvo Renč najavilo pritožbo, ker je v ekipi Vipave igral igralec, ki pred tekmo ni bil vpisan v zapisnik in tako bo tekma verjetno registrirana s 3:0 v korist Renč.
Bilje so doma visoko premagale najslabšo ekipo v ligi Pivko. Prvi polčas so se Pivčani še nekako upirali in so izsili'i neodločen rezultat. V drugem delu pa so popol noma popustili in točke so zaslu ženo ostale v Biljah.
V Ilirski Bistrici je Transport v začetku povedel že z 2:0 toda to ni bito dovolj za zmseo. Hrvatini so se namreč kmalu zbrali in zanesljivo vodstvo domačinov spre menili v neodločen rezultat.
Tabor je le s težavo premasa mlado in borbeno ekipo Brarvka iz Šmarij, ki je vsekakor boljša kot pa kaže lestvica, saj posebno v spomladanskem delu igra zelo dobro. S to zmago si je Tabor močno popravil možnosti za prvo me sto in verjetno bo na koncu prvenstva prvi presekal ciljno vrvico. Oglejmo si rezultate:
Vipava —■ Renče	1:1
Bilje — Pivka	5:1
Transport — Hrvatini	3:3
Branik — Tabor	1:2
Proleter in Komen prosta Lestvica po 4. kolu:
Proleter in Tabor 22. Bilje 20 Renče 19, Hrvatini 12, Komen 11, Transport 10, Vipava in Branik 7, Pivka 1.
V naslednjem kolu bodo igrali: Renče — Komen, Hrvatini — Bi
lie. Tabor — Transport. Proleter — Vipava, Branik in Pivka bosta prosta.
M' AniMSKO TFKMOVANJE
Mladinci v novogoriški nogometni ligi nadaljujejo s tekmovanjem. Rezultati:
Primorje — Vozila	1:7
Renče — Primorje	6:1
Adria — Renče	3:4
Oglejmo si trenutno lestvico: Renče	13	10	1	2	46	20	21
Vozila	12	9	1	2	42	14	19
Adria	13	6	2	5	28	30	14
Tolmin	12	3	1	8	21	38	7
Primorje	12	0	1	11	8	45	1
Vsekakor bo prvaka odtočil medsebojni dvoboj med Renčami in Vozili, ki sta vse prvenstvo mnogo boljša od svojih vrstnikov.
Igor Varl
ODBOJKA
V 1. moški odbojkarski diviziii 'o cinnAj sloga premagala Are Li-neo s 3:0 (15:8, 16:14, 15:7).
. v Toimintt Na dijaškem srečanju
Dve prvi mesti
M Mmei« . ^
V okviru 1. ^anM	jn	za
ske mladine iz Pni,”lffljnu vcerse mejstva je bilo v	^ so
več tekmovanj, v -jnj| saJ najbolj izkazali	dve	P .
v šestih nastopih odn	pve pr
vi in dve drugi”1,,.' zamejslche mesti sta pripad i tud	^ ob dijakom - športnikom, -n veliW> v odbojki, kjer PG°r‘ presenečenje zlasti z
nov v moški odboM-	yp:
Vrstni red posameznih	z	po
Šah: 1. Tolmin, 2. ^ stojna.	Nova G°rl
Mali nogomet, i-
2 Tolmin, 3. Idrija. gorjca. jj Moška odbojka; /'presereß)' Trst (Zois), 3. Trst (Pre
Moška
.rst (Zois), a. ir» -	,
Nova Gorica.	^rSt (»° t
Ženska odbojka:	• poStojna'
2. Trst (Prešeren),	pg_
Gorica.	.	To]min, 2'TrSt
Moška košarka. L *	4.	I1
stojna, 3. Nova Gorica,	,
(Prešeren), 5 Trst JpoStojna-Ženska košarka: 1.
Tolmin.
Izola in Tolmin
s 7. strani
(Nadaljevanje_
je edino Piran, ki je sP°®’^anj ^ že pet tečk (samo eno^ ^ p Vozila in Primorje). bera £d. maga, ko je jesens^ predza skromna, da so se nji.
Danes derbiji	^	^
V 16. kolu slovenske ^^gtop^ la po treh tednih P b0 ve
doma. Njen nasprotnik. f(_,
doma. Njen nas^’p'hni form1' v Slavija, ki "i/.P^eležiJ0"»-ko da lahko Izolam t	\^0
uspeh. Koper gre maio davo. če zaigra vsaj anJ toč kot v nedeljo, mu	„n-
Vbodni „-s«	%	gf
stvo šele prav ra	med d s0
bo «super» derbi AjdoVci i„ Novogoričani.	,j	Vo
ščini
čini in Novogoričan letos ze dvakrat	P	Gorice,	^1
la in to sredi Nove ^ ^j' te da bi si bržkone	ti'
zaslužili zmago. V	nj ve
Slovan. Škoda da A. senskeSa d sta čvrsta ekipa jeijSki sp sja-la, sicer bi bil	n0g0metne	jn
resnična tekma ^	poškod	rji.
dokusce. Slaba f° • 0£,etoV A ^g, kazni ne najdejo vel	^vo	p
Tolmin bo v tekrn ^ zra*£T\jfJ, mačem igrišču 18	gostil	z
Jadran, ki bo danes / tekern $j prihaja sedaj obdo J katenh pi. lažjimi nasprotnim.	bstaneK-	p,
bo skušal zagotov	Usnl	a.
ran mora na Vr	okuSil P veki spomladi se; n	^ niso
Možnosti Pirančanov
like.