Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. “OD BOJA DO ZMAGE”! ^ “KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 17. “Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the PostOfllce at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 24. aprila *1908. SStr- Leto VII. Poziv za konvencijo. Z ozirom na to, da je novi glavni odbor, ki je bil nepravilno zvoljon na tretji konvenciji v La 8allah, 111. in kateri je potem takem tudi nepravomoeen, privolil na pritisk raznih protestov in resolucij, priobčenih v “Glas Svobode’’, prihajajočih od raznih članov, društev, starih in novih odbornikov S. N. P. J. v prilog izvanredne konvencije in izdal v Jednotnem glasilu z dne 15. aprila t. 1. št. 4. poziv za izvanredno konvencijo, ki se ima vršiti dne 11. maja v Ohicagi, UL, javlja podpisani po pravilih, zakonu in ustavi še vedno pravomoćni “stari” odbor S. N. P. Jednote, članom in društvom S. N. P. J. dne 20. aprila pri odborovi seji sklenjeni in odobreni Predlog in Sklep. Da ne bo nobene zmešnjave glede dana in mesta konvencije naj se ista vrši DNE 11. MAJA 1908 v CHICAGI, ILL. Poživljamo vsa bratski društva pod okriljen S. N. P. 'Jednote, da takoj volijo delegate za to konvencijo in jih opremijo s izkaznicami, katere naj društveni odborniki podpišejo in pritisnejo društveni pečat. Odbor daje tudi sledeča: Navodila. V prvi vrsti društva naj volijo , ake člane delegatom, ki se ne bodejo strašili oglasili se za koristi Jednote in ugovarjati proti zanj-kam za Jednoto. Delegati naj se vsestransko pouče o preteklosti; zapomnijo oziroma zapišejo si naj vse nasvete in želje podružnic, da jih konvenciji v obliki predlogov naznanijo. Ta sedajna pravila so neveljavna in ni nam potrebno še posebej pojasnevati zakaj so neveljavna. Zatoraj je velevažho, da društva skličejo takoj izvanredne seje, temeljito prerešetajo stara pravila, in da se sklene, katere člene bi kazalo zboljšati, katere zavreči in katere sprejeti na novo. Tozadevne opazke, želje in predloge naj bi imeli delegatje napisane, da jih ne pozabijo. Ne pozabite prevdariti ases-ment. iSe-li naj zviša, zniža ali ostane pri starem. To je važna stvar, ker računati moramo s bodočnostjo. Nadalje naj omenimo kar se tiče konvenčnih stroškov, da moramo gledati, da Jednote ne oškodujemo sosebno v tem resnem položaju. Jednota naj skrbi za vožnjo delef tv in kar se tiče pa dnevnine uoiegatom naj bi prev-žela društva v lastno oskrbo. Glede drugih tozadevnih točk se popolnoma strinjamo s predlogom br. M. Železnikar. Vsak delegat naj si kupi vožni listek za sem in tja, veljaven vsaj za 10 do 14 dnij. ter zahteva pobotnico od železniške družbe za plačano svoto za vožni listek, da se mu potem na podlagi te pobotnise nakaže oziroma povrne! dotična svota. S tem bo prihranjeno veliko nepotrebnega dela. Nadalje opozarjamo delegate, da se ne puste vloviti na limanice nekaterih pinkertoncev, ki bodejo zopet letali ob času konvencije od postaje do postaje, od saloona do saloona, od delegata do delegata. Zadnje letanje je povzročilo skoro vso to rabuko. Vsak delegat, upamo bo delal po svojem prepričanju in navodilih svoje podružnice in se ne bo dal speljati na led nekaterim koristolovcefn. Vele važno pa je, da se zapisnik te izvanredne konvencije steno-grafira! Ko bi imeli stenografi-ran zapisnik iz III. konvencije, bi se marsikaj dalo iz njega povzeti. Na konvenciji se bo dobil prav gotovo kak delegat, ki je vešč slovensko stenografije, če pa že ste-nografista med delegati ne bi bilo, potem pa predlagamo, da se uposli veščega stenograf ista izvan delegatov in se ga sodnij sko zapri-seže za tajno in vestno delovanje. Cenjena društva se tudi naprosijo, da pošljejo imena in število delegatov poleg noiemu tajniku g. Krže tudi listu “Glas Svobode” Odbor.* *Pri odborovi seji je bilo navzočih pet odbornikov in večje število članov društva “Slavija.” SLOVENCI V CHICAGI POZOR! Slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici tem potom javljam, da sem odprl na 572 Blue Island ulici v bližini 18 ceste novo, moderno in lepo urejeno GOSTILNO. Vsaka stvar je na svojem mestu. V gostilni se nahajajo mize in stoli. Za baro se dobe najboljši likeri, vina, žganja, grenčeci in unijske smodke najboljše vrste. Na čepu imam vedno sveže Atlas in importirano “Plzen” pivo. Gorak in mrzel prost prigrizek je vedno na razpolago. Upajoč, da me bodejo rojaki, znanci in prijatelji tudi na tem novem prostoru po možnosti podpirali, se jim tem potom iskreno zahvaljujem za preteklo naklanjenost in se priporočam v obilen po-set. S spoštovanjem Mohor Mladič. NEMČIJA. — Belin, 23 aprila. Nemški cesar Viljam pride v Pulj, Istrija dne 6. maja na svoji jahti Hohen-zollern. Pri tem obisku obišče tudi poveljnika avstrijske mornarice kontraadmirala Zieglerja. da se ž njim pomeni o važnih rečeh. Na potovanju se najbrž u-stavi v pristaniščih Zader,Reka in Trst od koder se popelje na Dunaj k jublejni slavnosti cesarja Prana Josipa I. ITALIJA. Nemški državni kancler Bue-low se poda v Rim kjer obišče ministra zunanjih zadev, s katerim v skupini konferenci govorita o balkanskem vprašanju in interesih. Diplomatični’ krogi zatrjujejo,da s temi obiski se je jasno pokazalo, da trozveza, Avstrija-Nemčija in Italija še živi. Balkansko vprašanje bo najbrž za Avstrijo dobro rešeno. Razgled po svetu. AUSTRO OGERSKA. Budapest, 24. aprila. Županijski sodnik ogerske občine Bakes je zasejal vihar v Socialističnih krogih s svojo modro (?) prepovedjo obdržavanja socialističnega kongresa na velikonoč. Učeni sodnik je upiral svojo prepoved na to, da s kongresom se bi oskrunjalo versko vstajenje. To početje županijskega sodnika je razdražilo socijaliste in ti so sklenili predložiti parlamentu interpelacijo o zakonitosti prepovedi županijskega sodnika. — Dunaj 23. aprila. Izid misije skupnega ministra zunanjih, zadev, barona Aehrenthal, .v Budapest se tu pričakuje z največio papetostjo. če baron Aehrenthal s svojimi predlogi ne prodre, se računa na krizo v kabinetu. Minister se poteguje, da. se začetkom maja delegacije zberejo in rešijo zadevo glede oficirskih plač. Ogrska vlada se- je tem predlogom do sedaj trmoglavo upirala. $500 NAGRADA $500 Pod tem naslovom je priobčil “Proletarec” v št. 31. nastopno: Podpisani delegatje tretje konvencije v La Salle, 111. in člani gl. odbora S. N. P. J. plačamo listu “Glas Svobode” oziroma njegovim dopisnikom $500 NAGRADE, ako nam dokažejo, da smo si vzeli v nalogo: 1. Ukrasti Slovensko Narodno Podporno Jednoto in jo prenesti v Cleveland; 2. prekrstiti S. N. P. Jednoto v Olevelansko katoliško Jednoto; Ako nam nadalje dokažejo: 3. Da smo se zavezali z naj gnusne jšim sovražniki resnice, ki nam na.j bi služili v izdajski namen; 4. da obstoji tu v Clevenlandu kaka zarota v ugonobitev S. N. P. Jednote. Dokler se pa nam to ne dokaže imenajemo list “Gl. Svobode” list propadlih koristolovcev, laži, obrekovanja in zavijanja in list špijunaže!!! Lastnika, urednika in tozadevne dopisnike pa: lažnike, obrekovalce, špijune in grobokope S.N. P. Jednote! (To čitajte pazno! Op. ur.) Svota $500 je V TA NAMEN naložena pri Lake Shore Banking & Trust Co., Corner E. 55th Str. and St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Sedaj pa na piano z dokazi, vsi, komur je mar za $500, da se vidi, kedo deluje za dobrobit jednote, in kedo laže. Prilezejo .naj na dan tudi elevelanski ščurki iz svojih špranj. RUSIJA. Tiflis, 23. aprila. Radi napete situacije na perzijski meji in radi nujne prošnje poveljnika ruskih čet, poslala je vlada od tu 2000 mož v razburkani teritorij. Nobenih poročil ni došlo od pb-veljnikov iz Belezuvara in Širina, v kateri okolici razsajajo kurdiški brigandi. Neko trgovsko cesto med Kaspiškim morjem in Perzijo je zasedla vstaška posadka in karavane se ne upajo zapustiti mesto Lenkoran. Brigandi so mnogo jačji od ruskih posadk; pri zadnjem spopadu pali so 3 Rusi in 10 jih je bilo ranjenih. Če ruske pomožne čete ne pridejo ob času na pomoč obleganim Rusom, se bodejo morah udati brigandom. —• Petrograd, 24. aprila. Ruske oblasti so sklenile odločno kazensko nastopiti proti voditeljem takozvane Ivanove verske sekte. Ti mukarji in pratikanti so navadni zlikovci. Ducat mož in žena tvorijo “svetost sinode’'’’ in so si nadjali razna imena svetnikov, kakor: “sveti duh”, “Devica” “Angel Mihael,” “Marija Magdalena”, “Janez Krstnik” in razna imena aposteljev. Pralimi-name preiskave so bile dovolj vspešne in zatrjuje se, da se bo dalo na podlagi teh preiskav in nabrane snovi upeljati obtožba proti sektarcem radi bogokletstva cerkvenega reda, prevare, izžemanja, ropanja, potuhe zvodstva in drugih pregreškov, ki so skriti pod suknjo te vere. ANGLIJA. London 20. aprila. Kralj Edvard in kraljica Aleksandra sta danes zapustila London za negotovo dobo. Na svojem potovanju obiskala bodeta Copenhagen, Stockholm in Kristjanijo. Ta obisk ima velikega pomena v diskuziji diplomatičnih krogov. DENARJE ¥ STARO DOMOVINO poSiljamo: za $ 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.45 .............. 100 kron za $ 40.90 ...:............ 200 kron, za $ 102.00 ................ 500 kron, za $ 204.00 ........... 1000 kron, za $1017.00 ........... 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poSiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprili čne-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft. FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St„ New York 8104 St. Cliir Are., N.E., Cleveland, Ohio Joseph Zalokar, podpredsednik. ’Frank Korče, blagajnik. Josip Kalan nadzornik. Cleveland, O. dne 11. aprila 1908. Gori podpisani možakarji poslužili so se lepe “finte” in v ta namen celo ponudili $500 nagrade onemu, ki jim dokaže, da so hoteli prenesti Jednoto v Cleveland itd. Mi smo storili svoje in če oni hočejo dokazov naj nam sp odbijejo naše trditve. Mi smo jih obtožili in oni se naj zagovarjajo in dokažejo, da smo pisali laž. Nagrada $500 je vada in ker smo dvomili o verodostojnosti tega zneska smo se hoteli prepričati o istinitosti Jos. Zaalokar,-Frank Korče-in Josip Kalanove objave in zato je uredništvo pisalo na dotično banko sledeče: (Poslovenjeno)------- Chicago 14. aprila 1908. The Lake Shore Banking and Trust Co, Cleveland, Ohio Gospodje: — i Blagovolite naznaniti temu uradu s obratno pošto: 1. So-li gotovi gg. Jos. Zalokar, Frank Korče in Jos. Kalan naložili pri Vaši banki gotovo svoto kot nagrado za dokaze v gotovih obtožbah; 2. koliko so položili in 3. kedaj so denar naložili? Zahvaljujoč se Vam naprej za odgovor, bilježimo s spoštovanjem Glas Svobode Co., per. A. H. Skubic. Odgovor na to pismo je pa sledeči: THE Lake Shore Banking & Trust Co. E»TAULléllltO 1600. 1 WILLSON AVENUE AND ST. CLAIR STREET CAPITAL AND SURPLUS. «200.000.00 Cleveland April 15th« 1908. 01a8 Svobode Co.f 665 Blue Island Ave., Chicago, Ills. Gentlemen:- Replying to yours of the 14th, beg to state that we are not Instructed as yet by Joe. Zalokar and Prank Korea to divulge Information regarding their deposit at this bank. If you will write, to those gentlemen and ask them to Instruct us to give you the desired Information, we shall do so. Regretting our Inability to furnish you any Cenjeni čitatelji, člani in slavna društva! Tu je resnica, črno na belem, da Jos. Zalokar in Frank Korče imata nekaj denarja na banki,ki pa ni naložen v ta namen kot nagrada. JOS. KALAN pa sploh nobenega denarja na tej banki NIMA. Clevelandski ščurki so prilezli na dan iz svojih špranj in najedli so se “pariš green-a”. V past, katero so nastavili nam, češ, zvedeli bomo imena poročevalcev, so se sami vjeli, postavili sebe in Proletarca na laž, pokazali so, da so propali koristolovci in spijo-naže “der ersten Klasse.”. Ko se hi oni čutili vame in imeli lahko vest, položili bi bili svoto $500, in ker imajo čmo vest, niso položili denarja na banki kot nagrado za dokaze. Evo ti dokaze! — Izdajalci so ostali — Aleluja! Brrr . . . Za $500.00 Za $500.00' se je dobro oglasiti in ne morem si kaj, da ne bi te prilike porabil v dobri namen. Ni mi toliko za teh domišljavih $500 kakor mi je, da. spomnem pozabljive Clevelandske odbornike S. N. P. J. na zaupne pogovore in sklepe in da spodbijem en peden dolgo laž v Proletarcu. Vaša zafrkacija in pesek vržena v predalih Proletarca, bi že marsikaterega elana oslepela, in za to vas vprašam, če ste mož besede in si še upate ostati pri svojih trditvah. Pazite, da Vam ne poči srce prevelike žalosti in “korajže!’' Ne žagajte in ne repenčite se kot divji petelin, kateri po vsem tenkem sluhu le nazadnje spodleti, ko ga zasači in iznenadi hladnokrvni lovec v usodepolnem trenutku. 'Sedaj pa. na delo za nagrado $500.00! Predno grem dalje, pripoznajte mi, da se še vsega, kar se je vršilo ob času in na konvenciji v La Sallah, dobro spominjate, ravno tako kot jaz in bodimo si odkritosrčni. Jaz še nisem pozabil, kaj se je tam godilo in menda vi tudi niste. Odgovor na I. točko: Gospod Kalan! Kaj pomeni beseda, ki ste jo spregovorili, da sem čul na lastna ušesa in ki se glasi: “Kar bo v naši moči delovali bodemo, da še S. N. P. Jednota preseli iz Chicage v Cleveland” Dobro vem, da bodete to zafrknili, me preklicali za lažnika, špijuna itd. ali priča za to je tudi moja — roka. V prvi točki imam že delež nagrade $500. Odgovor na II. točko: Kaj ste menili s tem? “Pravila S. N. P. Jednote se morajo toliko predrugačiti, da pridejo v ožjo dotiko s pravili drugih slovenskih KATOLIŠKIH Jednot in da ne bodejo nasprotovala klerikalnemu mišljenju.” Pa recite, da je laž! Zopet del nagrade $500. Odgovor na. III. točko : Ali ne obstoji med vami zveza s Franom Krže in Jožetom Za« vertnik ? Tako zvezo jaz in vsak drugi imenuje zaroto. Ako bi se vi gospodje s gori imenovanima ne strinjali, gotovo bi že davna dali poziv na vsa društva za konvencijo, ker sami vidite, da je neobhodno potrebna, sanjo nočete tega v tej luči videti. Dalje sami vidite, da g. Krže napravi vsaki dan več kvara Jedno-t.i kot pa koristi. Zavert.nik pa že tako dolgo, kolikor je poznano meni njegovo ime, ruje proti Jed-noti. Ali ni to efi j altovski namen in vi g. Kalan, kot predsednik nazornega odbora ste to z mirnim očesom gledali, ne da bi kaj storili. Zopet delež za nagrado! Odgovor na IV. točko: Kaj se pa pravi ugonobiti Jed-. noto? Ali se mora s kolom po nji udrihati? Tega gotovo ne! Samo zanemarjeno, neredno uradovanje glavnega tajnika dokazuje, da Krže deluje direktno za u-gonobitev Jednote. G. Kalan, ali ne deluje vaše pomankljivo nadzorovanje kot predsednika nadzornega odbora za ugonobitev Jed-mote ?! Kolikokrat ste priobčili v glasilu uspeh in izid vašega nadzorovanja? Nobenkrat! Ali ni poslovanje gl. blagajnika, g. Korce v gonobitev Jednote? Ali je tožba radi blagajne, katera se vrši s blagajnikom Fran Klobučar, ki bi se nikakor ne smela pričeti brez skupnega posvetovanja vsega glavnega odbora, za dobrobit Jednote? Vsak najbolj priprost član stem uvideva, da je tak korak le v propad Jednote, in že prej formiran načrt za dosego njihovega namena. Toliko Vam v pojasnilo in od-.govor, ako zahtevate še bolj na-; tanjkega pojasnila Vam drage volje pojasnim javno v listu “Glas Svobode” in na prišli konvenciji. Sedaj pa pozdrav vsim cenjenim bratom in društvom S. N. P. J. posebno pa gg. Kalanu, Korče-tu in Zalokarju, katerim se že v naprej zahvaljujem za $500 nagrade, ki so jo blagovolili ravno v tem resnem času brezposelnosti naložiti na Lake Shore Banking in Trust Co. Prosim, da mi naznanite dan izplačila oziroma nakazila.* Martin Želežnikar. Član Porot. O. S. N. P. J. *Oglejte si pismo na prvi strani katero potrjuje, da na banki ni nobenega denarja v ta namen naloženega. Pošljite jim vseeno pobotnico, vsaj je ta čast, da znate njihova početja vredna več kot $500. Samo $500? Triperesna deteljica se je oglasila v Proletarcu z obrabljeno, že zavrženo, starokrajsko, klerikal-no-časnikarsko frazo. Razpisali so namreč petsto dolarjev nagrade onemu ki dokaže, da so podpisani hoteli prenesti S. N. P. Jednoto v Cleveland jo prekrstiti v katoliško, da so se v ta namen zvezali z naj gnusnejšimi sovražniki resnice, poleg tega pa, da obstoji v Clevelandu v ta namen kaka zarota za ugonobitev Jednote in da kdor vse to dokaže dobi malenkost $500.00. Ta špas spada bolj v predpust kakor pa v postni čas, vendar ni mogoče drugače, da se tej triperesni deteljici človek od srca nasmeje. Časi so preresni, da bi jih zapravljali po nepotrebnem radi špasa-željnih kalinov. Te vrstice naj veljajo le pametnim ljudem, katerim se niso od neumnosti skisali možgani. Kar se je pisalo o “Zarotnikih” je gola resnica in prijatelji Jednote naj isto številko “Iz tabora zarotnikov” še enkrat prečita jo in vso stvar trezno premislijo in mi obstanemo, ne samo pred deteljico ampak pred celo javnostjo, da je isto kar se je pisalo gola in živa resnica. Mi še enkrat ponavljamo, da ste hoteli Jednoto pre* seliti, prekrstiti in če to vse spodleti, jo pa ugonobiti. To ponavljamo zato, ker ljubimo resnico; pride pa še kaj druzega na vrsto, ko čas dozori. Ta razpisana nagrada je pesek v oči onim, ki razmer ne poznajo, češ: kričimo, kak gimpelj se bo že ujel — ampak ne bo se. Slovesno izjavljamo da je IZVITA LAŽ, da bi bilo $500 naloženih v ta namen na banki. Denarja n! nikjer, k večjem, ako misli deteljica Jednotni denar. Hočete še več. (Op. uredn. Poročevalec se je o tem osebno pri banki poizvedel.) Otročja neumnost je razpisavati nagrado za dokazano stvar. Ljubi bratci naravne neumnosti! Ali nismo Vam javno, odločno in natančno dokazali, da je Vaše delo tihotapstvo najslabše vrste? Kaj pa še hočete več ?! Vi morate naše trditve najprej ovreči, naše dokaze vničiti, potem še le razpisujte nagrade! Bratci, ovrzite to kar smo pisali. Mi smo Vas obtožili in vi se zagovarjajte in dokler nas pravnim potom ne pobijete in dokažete, da smo laž pisali, o-stanemo pri svoji trditvi, za vas velja pa isto kar se Vam je predbacivalo. Z otročjimi, oslovsko-zabitimi, nikjer naloženimi nagradami se pa le kažete duševnoneumne tepce in nezrele fantiče. I pa se ve da. kaj pak! — ta, i kaj bi že rekel, o! žrebce radi jahajo, pa jih ne morejo dobiti, ker ni več slavnostnih sprevodov do milostnega Aleluja! Zajahali so “staro” žrebe. “Polentarja” a slabo jim kaže, ker duša že sili iz kljuseta, ki je zgubilo podkve na slavooznanem “charge.” In kaj bi ne, saj s tako duševno hrano, ki jo dajejo žrebčarji, še kranj sbo kljuse, ali furlanski mulec ne bi mogel živeti, kaj še le ameri-kanski žrebec! V naši brezmejni velikodušnosti pa volimo nam pripadajočih $500 “Polentarju”, za kar imamo pravico, ker svota pripada nam, ker smo to, kar smo pisali, ob enem tudi dokazali. Zato naj se “Po-lentar” potrudi dobiti od deteljice vsaj polovico te svote, da mu ne bode treba po vzoru Ž. M. B. v prihodnje tako milih prošenj pošiljati na Clevelandska društva. Zakaj se pa raje ne obrnete s prošnjo na gospode Zalokar, Korce, Kalan, da bi Vam pomagali iz zadrege. Vendar ne prenaglite se in ne zanesite se preveč na papirnate nagrade! Vi zgoraj imenovani, ako držite na čast in ponos izplačajte malenkostno svoto ubogemu “Polentarju”, da ne bodejo lastne psovke obvisele na vaših glavah in da Vas ne bodejo spremljale kot črne sence na potu vašega življenja. Umijte se, da ne bodejo ljudje kazali s prsti na črne pege laži in hudobnega zavijanja. Ljubite resnico, ne pa samo vašo lastno korist! In vi člani S. N. P. Jednote delujte, da se čim preje konča po-gubonosno delo neznačajnih ljudi, da nam zasije zlato solnce svobode, solnce napredka in narodnega delovanja. Ne vstrašite se truda in znoja, ne vstrašite se stroškov, ker nevarnost je tu, cla zgubimo to, kar smo s trudom pridelali. Sovražnik brusi orožje, da bi tem hujše zadel mlado neoboroženo bitje, a mi bratje pokažimo neustrašeno, ¡ne oziraje se na desno ali levo, da moramo in hočemo braniti Jednoto pred zakletimi sovražniki in naj velja potem kar hoče. Člana S. N. P. J. Pristavek: — Pri seji društva “Naprej” št. 5. se ni živa duša oglasila, da bi overja (kar je Glas Svobode pisal. Nihče! Ker je bila resnica! Zakaj so vsa očitanja mirno v žep vtaknili? Tam je bil čas protestirati! “Polentar” je sfrigal nekaj smrdljivega o-slovskega sira in polente v kastro« li št. 32. Tako n. pr. kritikuje neki “Rokoko” v št. 16. Gl. Sv. priobčeno pesem “Vstajenje.” V kritiki mu je izostala “parazola”. drog že ima. dobro napreduje in v svesti smo si, da postane ta duhoviti kritikaster še dvomi pesnik — ali pa vsaj norec obesin-skega kralja Menelika, “Polentar ji” so običajno vsi zelo nadarjeni. to dokazhje nekaka bojkotu podobna godla, v katero je vtaknil neki “Kukovič” svoj nerodni “dudelsack.” Ta frigač bi nas rad osmešil in z njegovo godlo po-farbal. — Glejte si no, v zrcalu je videl Zavertnika klečati pred župnikom Sojar, s Jednoti nevarnim injunctionom v roki, prošeč za varščino (!). V njegovem pičlem, luknjičastem dudelsacku se je najbrž godla s polento zmešala in prismolil je nam par svojih pifizuuubumbumzink, katere je najbrž hotel posvetiti Zavertni-ku iz osvete in maščevanja radi prepirov med glavpimi vrtači na Centri. Polentarji pozor! Polenta se pali. Dvornemu pevcu pa priporočamo. da pasivno resistenco spoštuje in v slučaju, da mu Mori srce — razgreva —naj gre k trem faram na žegnanje! Tam janca pečejo. . . . JAVNA ZAHVALA. Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical Instituta: — Jaz Vam izjavim mojo srčno zahvalo za ozdravljenje, ker ste mi Vi pomagali k mojem zdravju. Sedaj sem popolnoma zdrav, zato se Vam iz srca zahvalim in Vas bodem še mojim rojakom priporočal, kateri bode kaj bolehal, ker sedaj sem prepričan, da Vaš zdravniški zavod je isti, kateri zamore v resnici vsakemu pomagati. Vas še enkrat iz srca zahvalim za Vaše dobroto in Vas prav lepo pozdravljam Vaš slovenski rojak Johan Grive Box 236 Aurora, Minn. Za najboljšo * * * & * * * obleko po najnižjih cenah pojdite k . . . vogal Blue Island ul. in 18. ceste Stotine vzorcev modernih moš-. kih OBLEK $5.00 do $25.00 Obleke za dečke vse mode in barve ... ofl $2.50 naprej. ZASTONJ * * * * *-* * * * * 4*4*4* 4* 4* 4t4»4*4t4»4t 4^4*4*4*414*4* 4*4‘4‘4‘4‘$? Patent obešalo za obleke s svako obleko. Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTI L N O na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH «£ fSVEtt ££££»££ tet 1& % 4, WISCONSIN PHONE 4 * i ,vfe RO* j S LO° *" * «EL S <* V Ü Dvorana za društvene seje ¡JJ * in veselice. Popotniki do- jjj * bro došli. Postrežba s sta- * novanjem in hrano. £ ,® * 24 Union Street. J * KENOSHA, WISC. $ % JP TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. Hilli Hilli John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. Peči inriDgerji (wringers) 6e hitro in dobio popiavijs 589-591 Centre Avenue Chicago, lil. MATIJA ERKLAVEG. Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah 624 South Centre Avenue. CHICAGO GUNARD “ LINE Iz New Yorka v Sredozemsko morje in Adrijatička pristanišča. V REKO potom GIBRALTARJA. NEAPELJA IN TRSTA. MATIJA K1RAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 Novi, moderni parniki s dvema vijakoma. Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika “Caeonia” in “Carma-nia”. dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. Za natančne pozvedbe za odhod in prihod parnikov, kakor tudi za vozne cene in o tretjem razredu obrniti se je na: CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMAN1CH 813—22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. Slovenski Stavbenik HIŠ IN POSLOPJA se priporoča vsem Slovanom po ceni brez vsake konkurence. Za izvrstno delo se jamči ANDREJ ULLEj 452 Spruce St.. COLLINWOOD, OHIO ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — KočijJ za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, IU Sveže blago!!! GROCERIJA V zalogi imam tudi patentirana zdravila z garancijo Dra. Didrich. Rojakom po Kansasu se priporočam. M. ŠTEFANĆIc-, bivajoč v Fleming, Kas. K0TAS BRATA LASTNIKA GOSTILNE IN RESTAVRACIJE na 535 Blue Island Ave., Chicago. Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta. tel. canal 2017 IZ STARE DOMOVINE Piše dr. K. Slane. Imeli smo na Krajskem volitve poslancev za deželni zbor. Na Kranjskem biva precej živahno ljudstvo v mestih in trgih. To ne pripušča 'več, da bi duhovniki v mestih in trgih gospodovali, kakor gospodarijo žal še nad % slov. kmeta. V mestih se je tedaj unel prav živahen volilni boj liberalnih slov. volilcev proti duhovniški a-gitaciji. Ta duhovniška agitacija si je tudi pridružila na Kranjskem živečega Nemca. Ta Nemeo nima v politiki nič značaja. Z doma so mestni Nemci liberalci, ali v političnih borbah sami nič ne premorejo in se potem pridružijo jedni slov. strank, da ulovijo kaj koristi za-se. Posebno jim je na tem, da obdržijo pravico, da voli kakih 80 grajščakov v dež. zbor 10 poslancev in so s temi in poslancem kočevskega in ribniškega mesta, ki je navadno Nemec, ker je več nemških Kočevarjev, kakor slov. Ribničanov, — mej klerikalnimi in liberalnimi Slovenci v dež. zboru jeziček na tehtnici. V prejšnjem zasedanju so se priklopili slov. naprednim meščanskim poslancem, kateri volijo 9 poslancev; ker pa od teh niso dobili dobro plačilo, so se letos združili z duhovniško stranko in ker tej ni dosti za narodnostna vprašanja, ampak le za to, da fa-rovž ljudstvo vlada, bodo dobili od farovžkih za svoje nemške koristi menda dosti podpore, ker v zdajšnjih časih s farovžkim hoditi. zahteva veliko zatajevanje samega sebe. Duhovščina to uvide-va in je radodarna. Kat. duhovščina in kar ista zastopa je mej pametnejšimi ljudmi, ki so se že kaj po svetu in po zdajšnji knjigi ozrli, že precej zastarela, neokusna stvar; je težko prebavljati. Ljudje gledajo po svetu čudeže tehnike, človeškega uma, katere lahko s prsti potipljejo, lahko razumejo. Vsaka stvar pač na svetu stara, obrabljena, za nič postaja in cesarji, vlade republike' ne smejo več brez škode za državljane take starine s svojo vladno močjo podpirati, če nočejo smešni postati. Torej liberalni kranjski Nemci so menda z našimi farovž-kimi dobro kravjo kupčijo napravili. ker so se žnjimi zvezali. Volilni boj so tedaj bojevali na Kranjskem napredni meščani, seveda v prvih vrstah slov. urad-ništv#, profesorji, advokati potem farovžki in Nemci. — Na Kranjskem je kmet v političnih stvareh še malo zaveden. Večina ni prijatelj farožkim, ali boji se jih, ker farovžki so se znali jenkrat maščevati in nekateri duhovnik še zdaj kar le rdeč postane, ako mu ne gre po njegovi volji in dobro se potem ve maščevati. Ti ljudje nimajo skrbi za otroke, ženo; vladati hočejo in le svojo korist imajo pred očmi, oziroma korist vsega v papežtvu zjedinjene-ga duhovenstva. Oženjen mož ima koristi vse občine, dežele pred očmi. v kateri bodo po njegovi smrti živeli njegovi otroci. Za te o-troke skrbi in1 tedaj vse drugače kakor samcat duhovnik, ki neko policijsko delo v družbi opravlja, skrbeč le za kašto duhovenstva, to je uradništva, ki vedno od zaslužkov pravih produktivnih delavnih ljudi živi. — To duhoven-sko uredništvo ne koristi danes več dosti družbi. V srednjem veku je bil duhovnik učitelj v vseh ozirih, on je kmeta učil boljšega obdelovanja zemlje, on ga je ka. kor sodniki zdaj s paragrafi, z vicami in peklom držal v pokori, on je tedaj še malo omikanemu kmetu -z verskimi opravili v cerkvi podajal nekaj duševnega, srčnega razveseljevanja, recimo tudi nekaj omike divje narave. Duhovnik je sicer v srednjem veku sam kmeta drl, kar se je dalo, ali vendar manj, kakor grajščak. Duhovnik je držal grajščaka nazaj, da ni preveč drl; to pa kot konkurent njegov, da njemu več ostaja, ne iz krščanske ljubezni. Grajščak je bil nevednež kakor kmet in bal se je, da bi duhovnik pro- ti njemu kmeta spuntal. Rabil je jeden drugega. Če je bilo treba kmeta tepsti, zapirati, je nastopal grajščak in njegov brič, če je bilo kakega kmeta potolažiti, ako mu je grajščak hčer ali ženo spridil, nastopil je duhovnik in tolažil z verskimi nauki, kateri so imeli tudi za vsako kmeta storjeno lopovščino kako tolažilo. Vsaj to • trpi na tem svetu; čim hujše trpiš, tem boljše bodeš živel v nebesih. Tudi na Slovenskem se tako raz-mišljuje in duhovnik tudi pri nas nima sploh tiste urednosti, kakor jo je imel. Le na kmetih se ga še bojijo; čislajo ga pa manj. Lo bar pri ženstvu v spolni ljubezni opravlja, tisto zbuja odkritosrčno udarnost, dasi včasih kak duhov-nik-rdečelasee otroke po vaseh rdeče barva in veliko sramoto možem dela. — Tedaj sta se pokazala v navedenih dež. volitvah na Kranjskem nasprotja: duho- venska zastarelost in meščanska ( mej meščane štejem tudi posvetne uradnike) naprednost, ki času primemo misli in čustvuje, ki u-videva, da se vse na svetu spreminja in tndi razne vere, da je življenje vedno spreminjanje in danes v času razvitih naukov v naravi celo, ko dokazuje naravoslovec s svojo vedo čudeže raznih ver kot neverjetne nemogoče. Kakor je bil v srednjem veku meščanski rokodelec, trgovec nasprotnik kat. duhovnika in vedno no-votar, ki boljše načine dela iznaj-de, ugodnejše življenje stvarja, ki nebesom kat. duhovnika ovčice jemlje, tako je še zdaj. Kakor se ne bodejo ljudje več posluževali starih načinov dela, trgovanja, starega stanovanja, prehranjevanja, vožnje, razsvetljave itd. tako malo bo veljala kaka stara vera in nje duhovenstvo, oziroma organizacija iste. In k temu je pripomogel meščan, ki drugače ne more biti, kakor je stoletja bil in bo ostal tako dolgo, dokler ne prepusti svoja mesta socijalistom, ki že stopajo na plan. (Konec prihodnjič.) Ali ste videli kje kaj o oni globi devet in dvajset milijonov? Cena živini je zopet padla, cena mesu pa poskočila. Cena mesu v St. Louis, Mo., je poskočila zadni teden 30 procentov. — In zopet bi kedo vprašal zakaj in kako to pride. — Odgovor je: Zato, ker vse klavnice lastujejo privatne o-sebe — zvezane v trustu; katere regulirajo ceno živini 'in mesu. Narodna konvencija social, stranke bode prihodnji mesec, v Chicago, 111., in katera bode edina politična konvencija delavcev, od delavcev in za delavce v Zdr, državah. Ha, anarhisti, anarhisti smo mi, tako nas vsaj ljudje nazivljajo —. vendar možaki so morali pogoltniti besedo: Anarhist in jo v lastno malho spraviti. Dober tek! “Glas Svobode” je sedaj odgovoren za kar drugi ljudje o njem pišejo'in govore. Bog ve, če je odgovoren tudi za Zavertnikov injun,ction in njegovo beračenje za poroštvo okoli župnikov. Ohieaški župnik S. bo pričel business s Surety in bonds. Kedor rabi poroštva naj gre k njemu, po vzgledu Jos. Zavertnika exu-rednika “Polentarja” Dobra batina! Kulovic je dobil pa kračo. NAZNANILO. članom društva “Naprej” št. 5. S. N. P. J. v Cleveland, O. S tem se Yam prijazno naznanja, da je odstopil dosedajni prvi tajnik g. Josip Kalan od tajništva, na kar je bil na njegovo mesto pri redni mesečni seji izvoljen spodaj podpisani. Cenj. članom se javi naj se v vseh društvenih zadevah obrnejo na spodaj podpisanega. S bratskim pozdravom! Jakob Hočevar, 1. tajnik društva “Naprej” št. 5. 1101. E. 63. St. N. E. vogal Glass. Ave. Znanje angleščine je moč! Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči,in to brez vsakih knjig, strojev in brez učitelja, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi, naj posije lOc na THE STEINER ACADEMY OF LANGUAGES Slov.Dpt. G. 431 W. 26th St., Chicago. 111. in slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor, s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Pri poznejši naročitvi blagovoli naj se teh 1 Oc odtegniti. Slovenska nasollieavjnžno VSTOCNEM MISSOURIJU. Sedaj mate lepo priložnost nabaviti si po naj nižjih cenah in pogojih najboljšo zemljo za obdelovanje in kmetijo. “Garden Spot” v Missouriju tako se imenuje okoličane blizu trgov in blizu železnic. Podnebje je zdravo in ugodno. Oe hočete biti med rojaki in neodvisni, potem pišite na sledeči naslov; INTERNATIONAL C0L0NI2ATI0N AOENCV Iščemo zastopnike. POPLAR BLUFF, Mo. NAZDAR!!! - =SALOON= Kosi če k Brata 590 S. Centre Ave. Chicago. Taft in Bryan veliko govorita, a povesta pa malo. Edina odpo-moč v tem boju je — Socializem napram kapitalizmu — to pa je prevroča žica za kapitalistične po-litikarje. ROJAKI, NAROČUJTE 81 “GLA# SVOBODE." Rojakom priporočava svoj lepo urejeni——— Saloon Vedno sveže pivo, fina vina in likerji. Postrežba točna. F. BLATNIK ) A. PRESELNIK j lastnika 230 S. Union Ave., PUEBLO, Colorado ÍM I N ERS! > — < V letu 1804 je bil Dr. Ramdohr nastavljen za vrhovnega zdra. vnika premogarjev v Clausenthal-u na Nemškem. Dobro vedoč nezdravo stanje podzemskega dela, je Dr. Ramdohr po veliki skušnji pripravil recept za izdelovanje žeiodečnega grenčeca. Recept se je ohranil - isti daje navodila za izdelovanje “MINER’S BlTTERS”. To zdravilo je posebno dobro v mrzlem ali meglenem vremenu, kekar kedo dela v vlažnih in plina polnih prostorih ali rovih in Dr- Ramdohr je priporočal to zdravilo kot najboljšo toniko za one, ki težko delajo. BITTERS ATLAS BEETVINO CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER MAGNET GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. .•.v, 1 ' • iv - žMtt m Vv? -v-T'r-' -w---¿m New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. © M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK ©- 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1—3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. °d 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. .© Ako hočete prihraniti nekaj dolarjey, kupite peči in pohištvo pri Z®“ NAS Jas. Yasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. CHASTYL SPOŠTOVAN KROJAČ Čistini in barvam obleke! 786 So. Halsted St. nasproti 20. ceste Tel, Canal 2188. CHICAGO, ILL. ^ODAK-OVA GOSTILNA ¡83 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja tel. canal 7041 P RYI DOLAR prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure Edward Fauch gostilničar 663 Blue Island Avenue CHICAGO. UM Mit izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. 576 W, 19, St. Tel, Canal 0296 Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode” 1 Sodrugi, širite ga! “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) _______WEEKLY__________ Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois, Ilirija, vstani! Spisal L. M. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek ____________—— in velja---------------- ZA AMERIKO: Za celo leto..............$1.50 za pol leta................ ZA EVROPO: Za celo leto...........kron 10 za pol leta.............kron 5 Naslov za Dopise in PoSiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 Blue Island ave., Chicago, III Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. ________________________ iskre. Iz iskre plamen. Drevo se pozna po sadju. • Kritik pa itak! Kritika še-le dela mojstra — Jealousy pa rokovnjača. * Edinost, bratstvo, ljubezen na jeziku, ideje v žepu in tožbe ničnosti v principu. i Vsak pes ima svoj dan. Vsak bedak lahko obtoži druzega, a vsak dan ni pasji dan. t Bryan niti Taft ne moreta od-pomoči tuge in bede ameriškega delavstva, Bryan niti Taft ne moreta rešiti problema brezposelnih. i Morgan je rekel, da kriza bo pomogla razbiti unije. Sedaj je približno ena tretina unijskih delavcev brez dela. Ali je Morgan prorok ? Delavci vsih deželi združite se! * * * Socijalistična Stranka ti pravi: Mi vemo, Da vse bogastvo celega sveta je produkt dela delavskega razreda in delavci naj vživajo svoj produkt. Mi vemo, Da na najvišji stopni kapitalistične prosperitete, dobe delavci edino obstanek, za katerega se morajo boriti. Mi vemo, Da, kedar pride kriza razred, ki je delavstvo okral vsega produkta ustavi kole,sovje industrije se ne briga za brezposelne in k večjem mu pokaže pot do dobrodelnih zavodov, katere vzdržujejo delavci. Mi vemo, Da se pod (kapitalističnim “wage” sistemom produkcije ponavljajo krize, ker delavci ne morejo, s plačami katere se jim pod noge vržejo, pokupiti njim vkra-deno bogastvo, ki so ga producirali. Mi vemo, Da ves napor in moč vlade, potem bodisi republikanske ali demokratske, se rabijo za poraz delavcev v borbi. Mi vemo, Da se izrablja moč sodne prepovedi (injunction) za poraz delavcev iz golj tega ker sede kapitalistični bobnarji na sodnih sto-lih. Mi vemo, Da, če postavimo socijalistično stranko, ki obstoji iz delavskega razreda, na krmilo vlade, bo rabila ta moči vladanja za interese delavskega razreda. Mi vemo poleg druzega, da socijalistična stranka je stranka delavskega razreda in vsak delavec ali delavka, ke glasuje za kapitalistično stvar je vedoma ali nevedoma izdajalec svojega ali njenega razreda in glasuje za ponovljeno suž-nost ne samo samega sebe ampak vsega delavskega sloja, glasuje za stradanje, bedo, tugo, samomor, brezposelnost in si nastavlja kopje na lastna prsa. t Kaj ve Taft? Nič! Bog ve . . . (Dalje.) Leto 1848 je minulo. Razburkani duhovi so se jeli polagoma ublaževati. Takratni ministerski predsednik in avstrijski diktator knez Mettemich, najkrvoločnejši — ne — človek, pošast devetnajstega stoletja je ponoči “mit Sack und Pack” pobegnil iz Dunaja Državne kakor tudi deželne razmere so se počele nekoliko bolj času primerno preosnavati. Državi se je dala takozvana pragmatična sankcija — ustava; tlačanstvo s desetino vred se je odpravilo itd. itd, a srednjeveški obesek tlačanstva v podobi duhovske in mežnarske bere je ostal še današnji dan na Kranjskem in mejnih deželah. Da, ravno bera nas živo spominja na sredni, celo na stari vek. Vže Mojzes je določil, da Leviti ne potrebujejo delati, temveč naj oskrbujejo tem-pelje in drugi jih naj preživljajo. Mojzes je toraj oni, ki je trote v “modo” postavil, a Kristus pa je učil: “Kdor ne dela naj tudi ne je!” — Ali kedo se dandanes za njegove nauke/ zmeni? Bera! To je nekako naravnost sramotno, za kmeta dostikrat jako občutno , dajanje in .izžemanje. A-ko kmet vsled slabe letine ne pridela, kje naj potem vzame, da da farju in mežnarju, kedar mu trkata na vrata žitnice in kleti?! Duhovnik, niti cerkovnik ne vprašata, kje boš vzel — hočeta imeti, zahtevata pod rubežnijo itd. Zadnji čas bi bil, da se bera enkrat za vselej odpravi, posebno sedaj ko imajo duhovniki na Kranjskem in mejnih deželah — Iliriji —, da v celi Avstriji visoke plače in naravnost velikanske dohodke. — Nazaj k stvari! Rekli smo, da Mettemich je zbežal iz Dunaja po noči in razburkani duhovi so se začeli polagoma blažiti. Po tem ljudskem odahljaju je začelo ljudstvo zopet dremati; ni se zmenilo za politiko, v obče ljudstvo je začelo zopet spati dolg tlačanski spanec. Šolskih obveznosti ni bilo in tako je mladina rastla, v toposti in duševni dremoti. Nasprotno vporabljali to krezbriž-spretno vporabljali to brezmriž-nost, vsa odličnejša to je uradna mesta so zasedli Nemci in Nemškutarji; na ta mesta sp se vrinili bankrotirani in lahkoživi plemenitaši [v Ameriki, jih kličemo — klone (Clowns)], kojih potomci danes visoka, najvišja uradna mesta zasedajo, dočim so iz meščanskih slojev izišli uradniki ostali Tudi druge vrste ljudi je bilo, to so takozvani petelinovi repi, kakoršne imamo še dan danes. Ti ljudje, a la Šuklje obračali so svoje prepričanje po vetra. Danes je bil to, jutri zopet ono. enkrat iSlovenec — izdajica, drugič je bil “nemškutar” in kasneje zOpet “pristni Nemec” — vse ravno tako kakor danes. Le-ti vetemjaki so se kaj brzo po uradni lestvici kviško spenjali. Njihovo vzorno delovanje je bilo: Lizati se kviško, nižje sloje pa tlačiti. Na ta način so si pridobili zasluge in era redov in plemstva se je pričela. Danes si šel spat kot cesarski svetnik, župan ljubljanskega stolnega mesta in v srcu pristni nemškutar in drugi dan ši se imenoval Laschan Ritter von Moorland! Po naše bi se to približno reklo: Vitez Lacan plemenita Šota. ■---- Takih in enakih slučajev, ,bi se dalo nebrojno našteti, ali zadostuje naj dejstvo, da dostojanstveniki, v kojih žilah se pretaka modra kri, so še vsikdar svojim pripadnikom podajali roko, kajti gliha skup striha. To je že od nekdaj v ekzistenci, in se dogaja še dandanes. Štrebarji, klečeplazci in petolizniki še niso izumrli. V dokaz naj tu navedemo resnično dogodbico s pristavkom, da imena iz gotovih vzrokov predrugačimo. Med letom 1881 in 82 je bil v Litiji na Kranjskem hud nemčur, vitez plemeniti, o imenujmo ga, “Frkponoč”, za ckr. okrajnega glavarja. Ta plemeniti Frkponoč je imel za boljšo polovico hčei ministra, imenujmo ga: plemeniti Dvomljiva Vrednost. Ker je potem takem plemenitega Frkponoč in plemenito Dvomljivo Vrednost, prvega kot c. kr. okrajnega glavarja in druzega kot pristnega ckr. avstrijskega ministra vezala rodbinska vez, si je lahkoživi plemenitaš Frkponoč marsikaj dovolil, kar bi marsikoga druzga poslalo “ričet” jesti, a s Frkponoč, ckr. okrajnim glavarjem in zetom ckr. ministra je bilo vse kaj druzega. Tako je neko zimsko noč, Frkponoč v družbi c. kr. žandar-merijskega stražmojstra, ckr. gozdarskega varha in nekega vladnega koncepista pobil s sneženimi kepami vsa okna na stanovanju c. kr. okrajnega komisarja. 0-krajni komisar se je pritožil na deželno vlado, priče so bile zaslišane in o zaključku tega lopovstva so duhovi molčali. Frkponoč je še ostal nekažnjen za o-krajnega glavarja v Litiji. Pregovor pravi: Vsaka sila do vremena! Istotako so tudi buda-losti in razni nedostatki dosegli svoj vrhunec in posledica je bila, da je Frkponoč dobil “modro polo” in stopil v ‘‘zaslužen” pokoj. S tem je bila Litija rešena enega ponočnih razgrajačev. Frkponoč, kot upokojen ckr. okrajni glavar je šel v Solnograd in tam nastopil dostojanstvo ravnatelja bolniških blagajn okrajev Solnograd, Trident in Inomost. Koliko plače je tam imel nam ni znano, a mislimo pa si lahko, da je bila precej mastna. Za Frkponoč je bila seveda premajhna, ker posegel je globoko v blagajno. Njegovi prstuso bili magne-tični in 40.000 goldinarjev ali $16-000 se ga je prijelo. 'S to Frhjponočevo “nesrečo” niso bili revizorji blagajne zadovoljni in plemeniti Frkponoč je moral v ljukno. S tem pa zopet Frkponoč in njegova plemenita rodbina ni bila zadovoljna in so brzo 10000 goldinarjev varščine zanj položili (če jo so) in Frkponoč je zapel: Bliža se železna cesta itd. in popihal jo je v blaženo Ameriko. Plemeniti Frkponoč je napravil n^, vsak način dober “kšeft”, kajti če so njegovi sorodniki res 10000 gl. kavcije zanj položili, mu je še vseeno ukradena svota ostala. Leta 1892, ko je bila v Ohicagi, 111. svetovna razstava; je Frkponoč imel v Ohicagi hotel in kmalu ža tem se mu je zopet pripetila nesreča, da so ga radi raznih sleparij vtaknili v varno zavetišče. Po prestani kazni se je podal v New York, kjer je kot zapriseženi glumač ali tolmač životaril in morebiti še sedaj glumači. ■ To je slika avstrijskega okrajnega glavarja, pristnega plemenitaša in nemčurja. Akoravno smo se od našega načrta nekoliko odstranili, zdelo se nam je potrebno, da smo to malo črtico obelodanili z namenom pokazati našemu slovenskemu ljudstvu, s kakimi ptiči ima obilokrat opraviti. Pred kom se tresfeš, ko presto-piš uradni prag?! ‘ Zapomni si, da uradnik,' potem naj si bode še tako.visok in imeniten je zaradi tebe v uradu in nisi ti prišel v urad radi njega. Ti davkoplačevalec uradnika živiš, a ne on tebe. —-----■---------------------- Angleščina v treh do šestih mesecih. ..-7' ‘V 'V --A Lepopisje,Slovenščina in Računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajo zastonj. Slovenska Korespondenčna Sola, Box 181 Sta. B. (4-15-08) CLEVELAND, O. Sfp s 4i 4/. FR. SAKSER CO. 109 Greenwich St. NEW YORK PODRUŽNICA 6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb, Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaj» parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Greenwich Street, in nikamor dragam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 iztisov. se zastou j razdeli med Slovence. ’’ZDRAVJE” Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča J Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode iahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojalci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: THE COLLINS r. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. HEW YORK, N. E. DOPISI IN POROČILA Cleveland, 0. 14. aprila. Cenjeni sodrug urednik: — Danes Vam ne bom poročal, kaj posebnega. Brezposelnost se je takorekoč udomačila med nami to-raj ni potrebno o isti poročati, akoravno rodi veliko zla, obupa, bede itd. Nekateri clevelandski narodnjaki me smatrajo za šibo božjo, ker sem socijalist in se me boje kakor h . . . . križa. Da se me boje so pa le toliko predrzni, da se spodtikajo ob me, mi predbaciva-jo to in ono in na me kažejo: ‘Lej ga, ta-le je isti!” Ne vem, kaj tako žalega sem jim storil in prosil bi one, pomilovanje vredne narodnjake, da pridejo na dan in mi stvarno dokažejo, ker inače bom začel rabiti milo in krtačo, da jih očistim blata. Opozarjam tudi to gospodo (?), da opuste ono grdo navado dajati imena in nepristojno izražanje. Kolikor toliko me pa tudi poz-najo, da mi srce ne skoči tako hitro v hlače in povem jim, da za resnico in pravico se vedno potegu jem, pa makar oni kozolce prevračajo. Ob kamen, katerega meni nastavljajo se sami spodtikajo in vednlo netijo prepir in sovražštvo med tukajšnimi Slovenci. Kar srce jim skače veselja, ko vidijo lastne rojake eden drugemu v laseh. Ali smemo pričakovati boljše bodočnosti Slovencev Ameriki? Fakt je, da se naši rojaki v Clevelandu bore za oslovo senco, potegujejo se za poneumnevanje brata-delavca, da tem lažje ti narodnjaki žive rta žuljih delavca. Ali ni to dober dokaz, da korakamo rakovo pot, da bredemo v temo nazadn jaštva ? Čudno se mi vidi, da naši vrli naprednjaki ne store kakega naprednega koraka in da ne odvra-čujejo ljudstva od nazadnjaških zmot, temveč se raje zaletavajo ob osebe, ki se jim zde sumljive, in ki so jim na poti. Ako hočete še več slišati sem Vam nla razpolago. Sovražim Vas ne, pač pa vas ob-žaljujem in želim, da se vam um-zbistri in spoznate resnico. Menda, stem nisem ražalil prizadete gospode ?! Vas sodrug urednik pa prosim, da sporočite vsem onim prizadetim v kateri številki “Glas Svobode” je bil moj zadnji dopis. S pozdravom August Kužnik. Pristavek uredništva: Zadnji dopis, katerega je pisal sodrug August Kužnik priobčen je v št. 7 (sedem) z dne 14. februarja 1908 s podpisom A. K. — To je bilo poročilo o shodu na Publio Square. Bulger, Pa. Prosim priobčite teh par vrstic v cenj. list “Glas Svobode.” Kar se tiče dela gre tu bolj slaba, kčr je preveč takih ljudi j, ki so pripravljeni za pičlo plačo delati kot pravi mulci. To je vzrzok, da je polovica ljudi brez dela oziroma dela samo pol časa. Basi nas pa tako pritiskajo in šibajo da je groza. S pozdravom John Julius. klub javni shod, vabeč Clevelandsko “Luč” na shod; v povabilu sem tudi opazil, da vsak je dobrodošel, zatoraj sem se tudi sam podal tja na shod. Šel sem več iz radovednosti, kot kaj druzega in kako sem se začudil, ko dospem na lice mesta in opazim, da prostorna dvorana je bila natlačena poslušalcev.. Sodrug Kunčič je predsedoval in otvoril shod Slovenski govorniki, med temi Josip Kunčič, R. Perdan, Malenšek in drugi so živo slikali sedajni položaj in jasno kazali rešitev v socijalizmu. Govorilo se je veliko a formacijah trustov, razvoju in postanku socijalizmu, o kapitalizmu, krizi in francoski revoluciji. Pozabiti ne smem M. Pogorelca, ki je v obeh jezikih slovenskem in angleškem, pričujočim jedrnato razodel kake važnosti je, da se poučujemo o socijalizmu in da postanemo a-meriški državljani. Pri zaključku shoda je pristopilo dvajset inovih boriteljev v klub. Shod se je obnesel izborno in k temu je veliko pripomogla Clevelandska “Luč.” Lepo je gledati ta ■ dva kluba delovati tako harmonično za sveto, delavsko stvar. Sedaj sem še le sprivedel kolike koristi in važnosti je Clevelandska “Luč”. Škoda, da nam ni prisvetila par let preje! Koliko manj sovražštva bi bilo in koliko družin bi sedaj lahko imele denar v svojih rokah, namesto umazanih neveljavnih papirjev z naslovom: “Delnica” družbe Kaj-ja-hoga. Sedaj sem prepričanja, da soci-jalistični klubi so najboljše sredstvo za odpomoč sedajnega koru-piranega sistema. Vdeležujmo se delavskih shodov in učimo se do brega nauka. Onim pa, ki se zaletavajo ob naše gibanje po kličem : “Oče, odpusti jim saj ne vedo kaj delajo!” Svobodomiselni delavec. Neki g. Josip K. se je izrazil, da ko bi nabirali za kako šolo, da bi bil takoj pripravljen poseči globoko v žep. Kaj pak! Kako naj kolektamo za šolo, če pa Tonček noče tako in ne pusti. On je gospod vladar in njega se mora poslušati. On pove kedaj se sme kolektati in za kaj se naj kolekta. E pa kaj nam če šola, saj smo za križec dobro nakolektali in delavcu prismolili par gorkih ravno v tem resnem času brezposelnosti. Nič ne de. Kupili smo “pleh” in naj ga nosi oni, ki ga je z veseljem Sprejel, dasi bi lahko storil, kakor se je ravno takrat pisalo v Glas Svobode. Brez luči se ne vidi, toraj pazite, dragi mi! Naročujte in berite “Glas Svobode.” Istega' priporoča Cleve-landčanom p. Hribar. S pozdravom. J. M. Bognar. Listnica uredništva. Zozirom na to, da se je novi odbor udal in sklical izvanredno konvencijo, s katero se strinja tudi stari odbor S. N. P. J. ne priobčimo raznih protestov, prihajajočih od raznih članov, odbornikov in društev S. N. P. J. Ti so: “Slovenec” št. 68; “Ljubljana” št- 49; “Sava” št. 32; M. Žugel in M. Železnikar, porotna odbornika, Sklep porotnega odbora S. N. P- J-; John Julius; F. P. iz Denver, Colo; — Glojek, Podjed; — Dopisnik naš naročnik, v Hermine, Pa. Vaš dopis je izvrsten. Zakaj se niste' podpisali? Na dopise brez podpisov, katere na zahtevo zamolčimo, še ne moramo zanašati. Zglasite se s imenom in potem priobčimo dopis. — Vincenc M. Vaš dopis prihodnjič. — A. R. Yale, Kas. za vas velja isto. F. Ton ja, za vas isto. Cleveland, O. 22. aprila. Cenjeno uredništvo: Prosim, da priobčite moj dopis v cenjenem listu “Glas Svobode.” Kot svobodomislec čitam naj-rajše delavske liste in če se ne motim sem čital pred par meseci v “Glas Svobode”, da se je tu v Clevelandu ustanovil nekak slov. soc. klub “Luč.” Takoj na prvi hip sem si mislil: No, kaj pa ti nameravajo s to “lampo”? Nisem čakal dolgo in oči so se mi odprle. Slov. Isoc. klub “Luč” je skliceval- velikanski shod. V zadnjih dveh številkah sem imel zopet priložnost citati, da sklicuje Collkrvvoodski slov. soc. RAZGLED PO CLEVELANDU. Brez luči se ne vidi, dragi mi! Poglej kako ponosno hodijo, zavesti polni, ugledni ljudje po poti v boljšo bodočnost! Pravijo, da hodijo pri syetleiq, a v resnici pa tavajo v temi, ‘grozni teini. Zakaj pa toliko prepira, toliko tožba, vpitja in zapravljanja denarja? Vprašajte socijalista, da Vam pove, kje ste grešili in kam ste zavozili.Kje je denar za delnice Žalostne Matere Božje? Žensko društvo je privolilo $300.00 za nakup delnic, dasiravno s prej hudim prepirom. Prepir je bil v začetku, prepir je zasejan v vsa društva. To vgledno gospodarstvo bo dalo s prvim majem Židu $6000 da bodo lahko verski katoličani storili svojo versko dolžnost. Pritožbe glede delnic družbe Nova Domovina in psovk, ki lete na marsikaterega delničarja (to ve g. Zakrajšek) še niso bog ve kaj, a delničarski knjige, to so roba, ki tako blaženo molče, kot vojaci okoli božjega groba, v katerem počiva Bože sam. Le molčite in trpite, saj se bo aleluja pela vsem skupaj — humbugarjem kakor tudi uglednim možem naobrazbe, ki pa še vedno tavajo po temi. Kaj bo z Vami, ko bodete prestopili dobo upognjenih starčkov? Le kupujte delnice, da bodete imeli vsaj ¡nekaj, papir, za stara leta, v spomin. O le naprej! Sveto dvorano, dvorano barantije, tempelj Gospodov hočete imeti. Upam pa, da ne bo ne tempelja ne gospoda,.u- pam. da bodete zagospodarili gospoda in tempelj sebi in celi naselbini v večno sramoto. Le poglejte nazaj v knjige, prepričajte se koliko ste prijeli, izdali, založili in koliko še imate! — Dolge, suhe. oguljene prste in pa posodo brez dna. Rojake Slovence j .opozarjamo na oglas Steinerjeve akademije. Po pomoti je izostal ta oglas iz ista. Tudi naznanjamo, da se je ta zavod preselil na 431 W. 26st St. Chicago, 111. kjer ima mnogo večje, lepše, vidneje in dobro urejene prostore. Lekcije, ki so sedaj v tisku so zboljšane povečane in zanimivejše. Slovenci naj pišejo v materinem jeziku. Listu v podporo. J. S................... $3.05 M. Kirar.................$2.00 Fr. Alesh................$0.50 SPOMIN A Sok. Ant. Kfepel, Kouto, ČeSko. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915 Emil Bachman, 580 S. Centre Ave., Chicago. S 8 0.1 : E .(Hfo ffU-lVI:A:!V5*8 0 Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečin e na vsesokalski shod v Pragi—19.07. Tam so se sešli SLOVANI: Rusi, Cehi, Slovenci, Hrvati,Srbi itd. in so pokusili slovenski izdelek Triglav Bitter Wine Tonic in Ban Jelačič Stomach Bitters. Tako piše g. Anton Krepel, iz Ivouta, Češko. Isti gospod je poslal novo naročnino, ker mu u-gaja. G. Kfepel je okoli 60 let star in še danes je delujoč Sokol. TRIGLAV ga krepi. Poskusite “TRIGLAV GRENKO VINO”. TRIGLAV CHEMICAL WORKS, 1648 W. 22 St.. CHIC AG L._____________________________ zastopnike zunaj Chicage. FRANK MIKLICH, Box 634 Salida, Colo- ---------------- - - --.v_ zastopnik za Colorado. “Glas Svobodte” se bori za svobodo, toraj za te, naroči se nanj in pridi v naše vrste. Rodovitna zemljišča v državi Mic.; "in Ogemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aket. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18tli St., Chicago, 111. Kedor želi kmetijo po ceni v najlepših krajih naj se obrne na ... . F. GRAM. NAYLOR. MO. Delavci! Kaj je lepše in koristnejše kot imeti tak nožič v žepu. Haywood in Moyer-ova podoba na eni strrni ročaja, na drugi pa: “Workers of the world unite.” Sodrug J. A. Williams, veteran Socijalistične stranke bo dal $1000.oo od dobička Socialistični stranki v Ameriki prigodom narodne konvencije. Cena nožicu navad- 2 6BL UE/si A hiD juft; ROJAKI ČITATELJI ~Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in stekleno posodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-br( k. Dobro blago po najnižji ceni. Edina polska, in sploh največja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta. 21 let v tej trgovini. Prepričajte se. Smrt in pogreb Jakoba Nesreče. | Spisal Ivan Cankar. (Nadaljevanje.) I. “Kako čudno se mi zdi, kakor sanje!” je šepetal Peter in je strmel kakor učaran mrtvecu v o* braz. “Tam leži; tak je njegov obraz, kakor obraz drugih ljudi, pil je in jedel, vse je želel in mislil kakor drugi ljudje . . . in vendar jim ni podoben, še manj jim je podoben kakor žival, kakor pes na cesti, ki sliši besedo m jo razume in uboga . . . Tako je drugačen, tako jim je tuj, da ga se zakopati nečejo*. . . kakor ne pride nikomur na misel, da bi sel za pogrebom psa, ki je poginil na cesti . . • Tam se še sveti, skozi grmovje; toda tako daleč je tisti svet, se mi zdi, tako bajen in nedosegljiv, kakor nebesa . . - Tako daleč zanj in za naju . . - Prva sveča je dogorevala, pozno je že bilo; za grmovjem je ugasnila večerna svetloba; zdaj je pac že legel mrak tudi na vas, na tisti daljni svet. Hladno je bilo v brlogu; Peter je vztrepetal in se je stisnil k me- Peter? Nâ ni. “Ali iti De mraz, suknjo, ogrni se!” v . “Ni mi mraz. 'Toda vec, kaj sem mislil prav v tem trenutkuj Da bom tudi jaz tako ležal nekoč, da bom ležal v brlogu na tleh in me ne bodo hoteli zagrebsti. Ce bo tudi takrat prišel blag človek, da bi bdel ob moji zadnji postelji? Če bo tudi ob mojem vzglavju gorela sveča, ali če bom spal čisto sam, v temi in tišini? Zdi se mi, da bi tako me mogel spati, da bi se zdramil ...” “Ne boš spal sam, Peter . tudi k tebi bo prišel prijatelj, prižgal bo svečo ob tvojem zglavju in bo bdel vso noč. Ni jih malo na svetu; poznajo se od daleč, iščejo se in se ljubijo med seboj.j’ Noč je bila zunaj, svetlejše je gorel plamen. Petru se je dremalo; naslonil se je ob mojo ramo, molčal je in je strmel z velikimi očmi mrtvecu v sivi obraz. “Glej Peter, sveča dogoreva in bo kmalu utonila v blatu. Ne prižigaj druge, dolga je še noč, dolgo bova še bdela. Da ti ne bo dolgčas in da te ne bo strah, poslušaj povest ...” n. Tisto jutro po porodu je sedela mati na postelji, ob znožju. Njen obraz je bil lep, toda upal in truden. črni kolobarji so se vili okoli oči. Mimo je sedela, kakor od kamna in je strmela na novega človeka, ki se je zvijal v plenicah, 'živa kepa rdečega, zgrbljenega mesa. “Nesreča!” jo je prešinilo po vsem bolnem telesu. “Nesreča!”’ je izpregovorila naglas, novemu človeku v lice; in v tistem trenotku je bila zapisana im potrjena njegova usoda za vse večne čase; ni je bilo več sile ne na zemlji ne v nebesih, ki bi izbrisala, kar je bilo takrat zapisano in potrjeno. To je bilo zapisano: prišel je človek na svet, proti postavam, pravicam in mislim tega sveta. Oh svoji prvi uri, že samo zato, ker je prvikrat dihnil ta tuji zrak, se je pregrešil zoper misli, postave in pravice. Z vsakim nadaljnim dihom, z vsako mislijo in besedo, z vsako radostjo in bridkostjo bo večji njegov greh. Še izpregle-dal ni in že so bile uprte nanj o-pitajoče, sovražne oči: prišel si nepoklican in nepoklican boš o-stal na vse večne čase. Tako je bilo zapisano; mati sama je zapisala na steno z dolgo, suho, belo robo. Strmela je nanj; njene misli so bile kakor težka, temna megla, ki se vlači trudna nad močvirjem. i 1 Kaj bi s teboj? Zdaj je bilo še življenje, še tako je bilo, še včeraj, in zdelo se mi je, da bo tako za zmirom, brez konca. In nenadoma je minilo; ena sama noč in minilo je. Zato ker si ti prišel. Prišel si nezaželjen, nepoklican, in nenadoma je minilo življenje. Kdo si, da mi motiš mojo radost? In kdo sem jaz, da sedim ob tvoji postelji in jokam, namesto da bi bilo veselo moje mlado srce? INe kriči, duša!”’ ¡Sovraštvo se je zalesketalo v njenih očeh. Drobno rdeče telesce se je zvijalo v plenicah, nerodno so se vzdigale tenke smešne rokce, obraz se je kremžil in je bil ves starikav. '1 Ne kriči! Kaj bi rad pil ? Dala ti bom, da boš pil!” Izpregovorila je polglasno, njene ustnice pa so se tresle in obraz, kakor je bil bled, je prebledel. “Dala ti bom, da boš pil!” In je vstala, opotekala se je po tesni izbi, suha, upognjena. “Da boš pil!” Ozrla se je nanj. Sredi mračne, tesne izbe je stala, kuštrava in bosa, oči brez luči. Stala je, glavo globoko sklonjeno, v roki je držala tanko steklenico. In njeno telo je bilo mimo kakor kip in lep je bil njen obraz. “Kamor pojdem, pojdeš ti z mano, težka veriga na obeh mojih nogah. V vseh mojih mislih boš ti, kakor noč boš nad njimi. V ječo bom zaklenjena in ti boš moj stražnik in mi nikoli ne boš odprl duri!” Slonlila se je bliže k njemu. “En sam požirek boš izpil, meni in sebi v blagor!” Odprle so se duri in v izbo je stopila debela, starikava ženska s sladkoprijaznim in zelo sirovim, kakor od grehov omadeževanim o-brazom. “Kako je danes?” Mati je vztrepetala. “Slabo je . . . Pravkar, še v tem trenotku, sem sanjala hude sanje ...” Ženska ji je vzela steklenico iz roke, poduhala je, pokusila z dolgim požirkom {ter aacmokala z ustnicami. Nato se je ozrla na mater, na otroka, in zopem smehljaj ji je zasenčil široki obraz. “Kaj z žganjem ga boš dojila?’ Mati je povesila glavo in je molčala. Nisi še zdrava, zato so tako blodne in nespametne tvoje misli .. . Žganje bi mu dišalo iz ust . . . oddaleč bi zaduhali ljudje, ne bilo bi šele treba, da bi iskali . . .” Hude sanje so bile!” je zašepetala mati in mrzel pot se ji je izlil v curku na čelo in senca. Kaj sanje! Dobra misel je bila, ampak . . . tako se ne sme storiti . . . «Ženska je stopila k postelji, mati pa se je sklonila in je zaščitila otroka z obema rokama. “Kaj se me bojiš?” se je zasmejala ženska. “Ne bom se ga dotek-nila, nimam takih hudih sanj ! ’ ” Obedve sta molčali. Mati je vstala, zavila in povezala je otroka in tudi obraz mu je zakrila z belim pajčolanom. “Pojdem.” “Kam pojdeš?” “K materi . . . peš pojdem. Tam naj ostane; ali naj živi, ali naj umrje, hudo mi je storil za ta in za oni svet.” “Zdaj ne pojdeš. Solnce sije in ljudje so na cesti. Spoznali bi te in bi te izpraševali.” Sedla je na posteljo in je skri la obraz v dlani. “Zvečer pojdem ... da bi bil večer!” In ko se je nagnil dan, se je napravila mati na težko pot. 0-koli glave isi je ovila črn pajčo lan, ogrnila si je dolgo sivo ruto in je skrila podnjo drobni živi sveženj. Mračilo se je, ko je stopila na ulico. Hitela je tik ob hišah, v temnejši senci in je gledala v tla, da bi je ne pozdravil znan obraz. Trudna je bila ob prvih korakih, noge so bile kakor zlomljene v NIZKE CENE KOT TE vlečejo množico v našo prodajalno vsaki dan. « f Tu podajamo samo par objav, ki naj kažejo kako nizke cene na dobrem blagu Vam ponujamo ta teden. Stotine drugih podobnih nizkih cen na blagu dobite v vsakem oddelku naše hiše — od kuhinjskega posodja v pritličju do pohištvenega oddelka na četrtem flooru. 1 Obiščite naš novo založeni gro-cerijski oddelek na 3 flooru in ku-pite sledeče: Fige, sveže pražene, posebna cena, per lb....................... 9c Runkel Bros. Cocoa, % Ib. zavitek, to prodaj po ................... 17c Olive, 1 quart Mason vrči po.... 25c Kumare, chaw-chaw ali Piealilli, angleški pridelek .............. 23c Columbia Apple maslo (puter), v pintih po ....................... 15c Čaj, Japonski, Oolong ali angleški, lb. po ................ 26c Fini čaj (Gun powder) per lb. po 19c Izborna kava, posebna cena, lh. samo ........................... Ilc NE POZABITE OBISKATI NAŠEGA BASMENTA! Pluvačke, Royal steel, sivo por- celanirane, velike'po .......... 12 c Edina unijška prodajalna na jugo zapadni strani. Kadar prideš v prodajalno povpraša po zastopniku Frank Slonich Zaprto vsako nedeljo celi dan. Jeklene sekirce s ročajem, 25c, vrednost, samo .................. 12c Rutherford papir čistilec, v zabojih dovolj velikih za vsako soho osnažiti, za..................... 10c Wringerji, Anchor znamka, s najboljšimi gumi stiskači, močno izdelani in garantirani za tri leta $4.50 za ........................ $3.19 Banje ali škafi za pranje, iz dobrega lesa in s 3 tremi obrowi, posebna vrednot, za .................. 89c Spodnja obleka, srajce in hlače za moške, fine ribbed, cream, rujave ali modre barve, velikost od 36 do 46, vsak kos .................... 48c Dežniki, za moške in ženske s jekleno palico in paragon paličicami leseni držaji, po................ 39c A) Spodnje srajce za dečke, (Balbri-gan) cream barve, navadne 25o vrste, vsaka po.................. 15c Dobroznana Vaughan semena zavojček .......................... 5c ze 'accAflSo. 561,563^565 BLUE AVE. stegnu in so se šibile; pusto in težko ji je bilo v glavi, oči niso videle razločno, gledale so kakor skozi umazano steklo. Komaj je prišla na široko cesarsko cesto, na polje, tedaj je sedla na kamen ob poti, da hi si odpočila. Višje in svetlejše je bilo nebo nad poljem nego nad mestom; toda od juga so se spenjale visoke tihe sence in so pile Inč, ki je ugašala. “Da bi še dospela pred dežjem, pred nočjo!” se je prestrašila mati. V svežnju se je zgenilo, zaječalo je tiho. Vzela je sveženj v naročje, v obe roki, in ga je zibala narahlo. “Molči, molči, kmalu bova doma!” (Dalje prih.) RAZLIČNE ŠEGE. Slovenci pozori Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove s®“ =po...... "©a j, najnovejši modi in nizki ceni. ^ JURIJ MAMEK, 581 blizo 18. 5. Centre Ave. :*) ulice Chicago, lil. Vsaka dežela in vsaka narodnost na svetu ima svoje šege, katere so navadno rezultat razrednega pregleda narave. Iste so odvisne od podnebja, kraja in stanja vsake dežele. Naš način življenja se razlikuje od vsakega druge dežele, ker skušnja nas uči, da ravno ta naš način nam najbolj ugaja. Jedna najobčutljivejših šeg je Amerikanska, ta je, da se varujejo, da v pomladni sezoni čistijo kri, katera se je nabrala tekom zimskega časa mnogo slabega materijala. Samo eno zdravilo je, ki čisti kri na naraven način in to je Trinerjevo zdravilno grenko vino. Isto nima v sebi potošelja (lugaste soli), zmesi živega srebra ali strupa in potem takem ne oteži želodca. Isto deluje na prebavne organe in stori, da isti počno redno delovati, hrana bo zopet dobro prebavljena in pretvorjena v čisto kri, MED NAMA! Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni. «e bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, da ti izdelam po zmerni ceni fino sliko v najbolji izdelovalnici fotografij, kar jih je na zapadni strani (West Side) mesta. =- --¿Izkušen fotograf- - s 391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL. ESTABLISH 1883 phone Canal 287 ki hitro napolni žile. Če se počutite pobite, trudne, zaprte, če ni vaša prebava in vaša telesna narav popolna, čistite svojo kri! Dobiva se v lekarnah in pri iz- delovalcu Josipu Triner, 616, 622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga san producira. Tisoči družin je zavarovanih proti boleznim, ker njih hišna mati ima vedno pri roki svojo zalogo Severovih zanesljivih zdravil. Slaba kri je nevarna, 3s" .*»*_ n -S Blood Purifier xtXOrtbx. w w.n c«»T< «JEXCEUÍKTAtiD XEUASU SEKEDY m ! fot Farms, W aU Skèi ^ ,v.$ i XHsmssí, Cboaic jïuta&g iti I Sara, Glink. j 0 Silt J&swj retí I5&e*as. if j j ff k i tori tk Pawpiit Mis. ! MJÍJSCTJhSá b!» T«fi WVtUtn ' jPXfcïCDE »»*Od j .nu nrtir dL-J ' ' v/irmn"-"'-'"' «V W. F. SEVERA CO. Slaba, redka, nečista kri je gotoTO znamenje prihajajoče bolezni. Čista, krepka in rudeča kri je znamenje zdravja. Ako je vaša kri slaba, to je znak preteče nevarnosti hudih boleznih. Slaba kri povzroči izpuščaje, bule, bledico in druge. Take bo. lezni so prva znamenja slabe krvi. Slaba kri tudi doprinese upadlost, mrzlico, raka in tuberkulozo ali jetiko. To so nekateri nasledki slabe krvi. Ako hočete svojo kri ohraniti v dobrem stanu, čisto in močno da bode ista dajala pravo hrano vsem organom, začnite isto krepiti a zdravilom, ki je zanesljivo, in to je: SEVEROV KRIČISTILEC. To je pravo in zanesljivo zdravilo, ki deluje naravnost na kri, čisti vso nečistočo, ter okrepča in prenovi ves človeški sistem Daje življenje in zdravje vsakemu organu. Cena $1.00. W. F. Severa Co.—Gospodje: “Bil sem žrtev raznih kožnih boleznij, ki so povzročile na mojej koži goste ispuščaje. Ako bi jaz ne bil čital Vašega oznamila, ne bil bi še sedaj zdrav. Severov Kričistilec je najboljše zdravilo, kar jih še poznam, za to ga priporočam vse svojim prijateljem. Pozdravi Luke Wolanski, Leetsdale, Pa.” PRODAJE SE V VSEH LEKARNAH. Ustavite kašelj! Ne trpite na kašlju! Odstranite ga predno se je utrdi . Severov Balzam za pljuča omeči dihalnik, odstrani nerede v votlinah pljuč in prinese popolno zdravje. Cena25 in50c Pretege in odrgnine. Nobena stvar ne prinese tako hitro pomoči kakor Severovo Olje sv. Gotharda. Uribljite ga v rano ali boleči ud in pokladajte tople obkladke. Severovo Olje sv. Gotharda zdravi hrbtenico, bolne in pretegnjene mišice in odstrani bolečine in otrpnelost. Cena SOc Ohranite mladost! Ne glede koliko rojstnih dni že štejete, lahko ostanete še vedno mladolični in si ohranite veselje do življenja, ako rabite Severov Življenski balzam To zdravilo ponovi oku». krepča moč, čisti kri in daje novo življenje. Cena 7Šc. Zdrava obrazna barva Ohranite kožo čisto in svežo z rabljenjem Severovega Zdravilnega Mila za kožo ki odstrani ispuščaje in nerede kože ter dela kožo gladko in mehko kakor žamet Daje licu mehko kožo in prenovi barvo obraza. Cena 2.rc ZDRAVILNI NASVET BREZPLAČNO Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK 278—92nd Street Chicago, 111. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico... nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za maske obleke. Oglejte sl našo zalogo OBUČE. "Š08 TEL. CANAL 1198 NOVO SLOVENSKO GOSTILNO JE OTVORIL Frank Hudale na. 611 So. Centre A ven ue Chicago. Slovencem in drugim bratom I | Slovanom se toplo priporočam ¡za obilem obisk S spoštovanjem Frank Hudale Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek. POD VODSTVOM Jos. J. Stastny, na 650 Blue Island Ave., Chicago Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte aenitbe in domače zabave TEL. 1023 CANAL Kloboučnid a obchodnici zbožm vÿpravnÿm ZAKAZKOVE prag veruje se ZVLÁJraí POZORNOST 598-600 BLUE ISLAND AVENUE Kasparjeva držav-na banka. 523 Blue Island Ave. Chicago, lil. plačuje od vlog 1. jan, pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30jdec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. RAZNO IN DRUGO. Stavka v Mariboru. Stavkujo- čim krojaškim pomočnikom v Mariboru so se pridružili tudi mizarski pomočniki. Nova posojilnica in hranica. U- stanovila se je “Kmetska posojilnica in hranilnica na Vinici, Bela Krajina.” V naprednih rokah je. Slovenska posojilnica v Kočevju je ustanovljena in je že začela poslovati. Ustanovitev tega denarnega zavoda je velezaslužno delo, kajti Slovenci kočevskega okraja so bili doslej v kreditnih zadevah skoro popolnoma navezani na ošabne in trde Nemce. U-pati je, da se bodo Slovenci na Kočevskem trdno oklenili tega slovenskega zavoda. Železniška proga Metlika-Kar-lovec. Kakor poroča ..Hrvatsko Pravo”, ne namerava ogrska vlada na železniški progi Metlika-Karlovec, oziroma od kranjski* meje do Karlovca zgraditi nor-malnotime železnice, ampak kot vicinalno. To je v nasprotju z dogovorom med avstrijsko in o-grsko vlado in trgovsko-obrtna zbornica zagrebška je proti tej nameri zavzela že svoje stališče ter sklenila soglasno, da se kr. deželna vlada opozori na potrebo, da posreduje pri skupni vladi glede stališča zbornice, koje edino odgovarja interesu dežele. Železnično ravnateljstvo za Dalmacijo se ustanovi v Spijeta. Železničarskega shoda v Trstu se je udeležilo okoli 1000 oseb. Med zborovanjem je prišlo v dvorano okoli 200 narodnih delavcev; posledica tega je bila, da je prišlo do takega konflikta med narodnimi in socialnodemokratskimi delavci, da so morali shod zaključiti Pred “Narodnim domom” je prišlo med obema strankama do spopada. (Policija je intervenirala ter razdražila prepirajoče. Socijalisti so na to odšli v društveni dom, kjer so imeli shod, ki se ga je udeležilo okoli 500 delavcev. Sprejela se je resolucija, da prično železničarji takoj s pasivno resistenco, ako 'železniška u-prava ne ugodi njihovim zahtevam. Koliko je vseh Slovanov. Po najnovejših popisih je Rusov 65,-054.000, Malorasov 30,925.000, Belorusov 6,861 .'000, Poljakov 19,-200 tisoč, Hrvatov in (Srbov 9,133-000, Čehov 7,237.000, Bolgarov 5,-440.000 .‘Slovakov 2,671.000, Slovencev 1.475.000, Kašubov 360.-'000, lužiških Srbov 176.000. Potemtakem je vseh Slovanov okoli 148 in pol milijona. V avstro-ogrski monarhiji jih živi od teh okoli 23 milijonov. . .Smrt Sandanskega. V Makedoniji je četa (Sandanskega trčila na oddelek turške vojske. Vnel se je ljut boj, ki je trajal več ur. Na obeh straneh je padlo več mož. Vodja vstaške čete Sandanski je obležal na bojišču, zadet od dveh krogel. Umirajočega so njegovi tovariši spravili na varno. Sandanskega so zasledovale bolgarske oblasti, ker je dal po svojem privržencu Panici umoriti Borisa Sarafova in profesorja Garabano-va. . .Srbsko - bolgarski sporazum. Srbske in bolgarske ustaške čete v skopljanskem vilajeta so sklenile med sabo premirje. Nadejati se je, da bo temu premirju sledil popoln sporazum, ki bo enkrat za vselej končal medsebojno klanjo. Zolov praded — svetnik. Emil Zola ima med svojimi predniki celo svetnika. Ta Zola je bil iz Brescije ter je okoli leta 1600. vstopil v jezzuitski red. Leta 1603. je odpotoval ta jezuit v Indijo, od tam se je vrnil na Portugalsko, a od ta je šel v Gou in Makao. Leta 1606. je odpotoval Zola na Japonsko, kjer je umrl mu-čeniške smrti na grmadi. Za svetnika ga je proglasil papež Pij IX. leta 1860. > Grozovita mati. Blizu hesen-skega mesta Wimpfen je krojačeva žena Heiter ubila svoja dva otroka s kladivom ter vrgla trupli v obcestni jarek. Nemška kultura! Peta orožna vaja pri deželni brambi se odpravi za kompenzacijo, da se zviša število rekrutov. Plemstvo v kardinalskem kolegiju. V Vatikanu od nekdaj polagajo veliko važnost na to, da je v kardinalskem kolegiju zastopano rimsko visoko plemstvo. Ker pa plemiči nočejo več vstopati v duhovski stan, zadovolje so v Va-tikanu z vsakim, ki ima plemstvo, da mu dajo kardinalsko čast no glede na njegove zmožnosti. Tako je bil nedavno umrli kardinal knez del Drago prava duševna ničla. Za naslednika mu bo izvoljen najbrž knez Boncompagni bas zato, ker je iz visokega plemstva, dasi ima zakonske otroke, ker se je zapopil šele kot vdovec. Boj duhovnikov pri mrtvecu. Med duhovniki kraja Calvi in Santa Agnese v Italiji obstoja že staro sovraštvo, ki se je preneslo tudi v prebivalstvo obojih krajev in ki se je pokazalo že parkrat na jako viden način. Ta mržnja je pa dospela tako daleč, da so se duhovniki zbili celo pri cerkvenem obredu. Nekega dne je v okolici imenovanih krajev umrl starec. Duhovniki kraja 'Oalvi so s člani ondotnega pogrebnega društva takoj odšli k cerkvi, se oblekli v obredno obleko in ©tvorili mrtvaški sprevod. Med tem so bili duhovniki v Santa Agnese o tem obveščeni. Tudi oni so se oblekli v obredno obleko in šli sprevodu nasproti. Srečali so se v neki u-liei. (Da ne bi kaj časa zamudili, so oni, ki so spremljali .mrliča, dali postaviti rakev na tla, zavihali rokave in udarili na nasprotnike. Razvila se je ljuta bitka. Sovražniki so se tolkli s pestmi, svečami in kamenjem. Bilo je več krvavih glav, bilo bi pa tudi več mrtvih, da ni takrat prihitelo pet karabinijerjev, ki so razdvojili besne duhovnike in njih pristaše, ki so seveda posegli v boj po zgledu svojih vnetih dušnih pastirjev. Nasprotniki so jo po-brali hitrih nog na vse strani in pustili mrtveca, kjer je bil in karabinjerjem ni kazalo dragega, kot ga odnesti na pokopališče. Storili so tako in ga pokopali brez duhovnika, Vidi Cleveland, O. “Veselo slovesnost” je nameraval prirediti dne 3. majnika 1908. pri Sv. Andražu, v Slovenskih 'Goricahl n|efci] Martin Košar, 1 ‘predsednik mladeniške dražbe ’ ’ Delil je vabila, ki so se tiskala' v Cirilovi tiskarni v Maribora. Gujlte • vspored1: 1. V nedeljo popoldan i večernice. 2, Velik! sprevod s kipom/ /san Jožefa v spomin šestdesetletnice vladanja Njih veličastva Franica. Jožefa I. 3.Bla-gpisliavljanje kipa. Po celi* Avstriji praznujejo državljani z velikim 'veseljem, iitn iniavduiš/enjiem ’šestdesetletnico1 s/vojega ljubega vladarja. Tudi naš okraj ne sme ./zaostati. Zato pridite v .velikem številu k naši ¡slovesnosti! Skupino hočemo povzdigniti v cerkvi ■svoja srca k Vsemogočnemu, dia nam ohrani milega vladarja, da podaljša njegove dheve /v srečo in blagor tako celokupni državi kakor našemu slovenskemu narodu. Blagodušna darila za pokrit-j/e stroškov te slovenosti se hvaležno sprejmejo. To požrtvovalnost naj' Bog vsakemu stoterno Ipovrne! ČJaist ¡in sla/va naše/mlu cesaijta/! Vse za vero, dom, cesarja.! Ba/g ohrani Bog ob/vari nam/ cesarja Avstrijo ! Martin Košar, predsednik mladeniške 'dražbe. “Blagodušna darila” je možak /že hudi nabiral, a foaš nia pustni torek je imel to presneto smolo, da ga je orožnik prijel, ker ni imel dovoljenja za nabiranje. O tem Kosarju se pripovedujejo prav čudne stvari o neki tomboli/ v Št. Jurju ob' Ščavnici, kjer je bilo dosti dobička, denarja pa ni nikjer in zvezarji so še dtanes na dolgu/ lepe svotice za razne predmete. T/udi pri. Sv. Ahidraižuz je. na enak način uprizoril tombolo — seveda brez oblastvenega doivoljenjia'. — Škodla, da se bo ta “vesela ¡slavnost” sedaj izjalovila. ISto voz jie menilo slovesno iti po 'kip /sv. Jbžefa v Ptuj. Sedaj pa ne bo nič iz tega. Bože pomiluj! Ameriške yesti. Haywood v Pittsburgh W. D. Haywood, po milosti (predsednika Roosevelta “ nezabeljeni” državljan, vodja Western Federation premogarjev bo predaval 1. maja v Old City dvorani, Pittsburg, Pa. 'Slovenski premo-garji in delavci v Pittsburg, pre-mogarskem okrožju naj ne zamude videti in slišati tega od kapitalistov in justice preganjanega premo gar j a. Pri zadnjih volitvah v Pittsbur-gu se je pokazalo, da so socijalisti za 100% tekom enega leta napredovali. 154 zgubilo pravico državljanstva. Skupni anarhistični rumpus chi-caške policije in kapitalističnega časopisja je le nekaj dosegel. Samo 154 mož je bilo prikraćenih za državljanske pravice. To se je zgodilo v Circuit in Superior sodiščih v Chicagi — ne v Petrogradu. — Največje važnosti tega postopanja pa je dejstvo, da večina državljanov, še sploh ne ve, da so jim državljanske pravice odvzete. Kaj se bo zgodilo s temi ex-državljani, ako volijo in stem ne vede prelomijo strog kriminalen zakon? Pomožni okrožni pravnik L. A. Kapsa je izjavil da še približno 300 državljanom v Chicagi bodejo odvzete državljanske pravice. Lep nastop justice! Priprave za stavkokaz. Metropolitan detektiv agencija ima agenta v Walters hotelu na 407 S. State Street, Chicago, kateri najema delavce za razna mesta. Veliko teh mož je šlo v Chester, Pa., kjer štrajkajo poulični železničarji. Pripravljajo se tudi za štrajk chicaških pouličnih železničarjev, tropa desperadov, katerim plačuje agencija “waiting money” je pripravljena v času štrajka pomoči železnični družbi stopiti z železno peto na delavsko organizacijo in jo če mogoče vničiti. Sumi se, da 1. junija pride do velikega štrajka v Chicagi, ki se bo najbrž razširil v splošni štrajk. Pravi vzrok Chester Štrajka. Vsa poročila iz Chester, Pa. o ondotnem štrajku pouličnih železničarjev molče o pravem vzroku. Štrajk je bil napovedan v torek, 14. t. m. Železničarji so delali v pondeljek celi dan in zvečer so dobili naznanilo, da je s onim dnem njihova plača znižana iz 18% c na 16 % c na uro. Železničarji nimajo nobene uni je, vendar ljudstvo je simpatiziralo ž njimi, ko hitro so zastraj-kali in kompanija je klicala kozake. Ti so prišli in tudi odšli, ker ljudstvo je tako zahtevalo. ¡Sedaj je milica zopet na licu mesta, seveda v početvereni prvotni moči. Ljubezen do živali. Neki William E. Butts je v svoji oporoki volil 1000 dolarjev zapuščenemu kužetu, “Bluff” po imenu. Umrli Butts je najbrž vrjel v Humane Society ker sicer se ne bi zmislil na svojega “Bluffa” v oporoki. Pomoček za odpravo anarhizma. Cleveland, O. Štiri multimil j 0-narji so vprašali g. C. Aubrey Baton,1 pastorja Euclid Avenue Baptistovske cerkve, v katero zahaja tudi John Rockefeller, kaj je najboljši pomoček za odpravo anarhije, ki tako rahlo veje po vsi Ameriki. Ta jim je odgovoril kratko in hitro. “Prenehajte biti sami anarhisti!” Prost govor. Syracuse, N. T. Ladovica Car-minita, urednik “La Question Sociale”, ki je izhajal v Patterson, N. J. in bil od vlade ustavljen, je prišel v Syracuse, da predava in organizira anarhistično družbo. Policija je intervenirala, razbila shod im Oarminita spremila iz mesta. Telesna straža. Glava kapitalistične anarhije John D. Rockefeller se boji pred anarhisti in za to ga spremlja telesna straža šesterih pinkertoncev. Išče prostosti. Harry K. Thaw, morilec arhitekta White, ki se sedaj nahaja v zavodu za slaboumne v Mattea-wan je.te dnove po svojem odvetniku James G. Graham, bivšemu tajniku v državi New York; zaprosil za prostost. Njegov odvetnik je vložil Habeas Corpus prošnjo na sodnika Morschhauser v White Plains, N. Y. in je prepričanja, da Harry K. Thaw pride prost. Ko bi navaden delavec umoril premožnega arhitekta, bi vse kapitalistično časopisje vpilo za odpravo anarhije — sedaj pa — čast bogovom Harry K. Thaw, kapitalistični anarhist, pride še nazadnje na proste noge. Pred zakonom smo vsi enaki — izjeme so le multimil j onarji — od sodnije spoznani bedaki. Socijalisti napredujejo. “Kedar zlikovci padejo, pošteni ljudje zmagajejo.” Pri občinskih volitvah v Harvey, 111., dne 22. t. m. se je ta izrek pokazal resničnim. Republikanci so se razdvojili in socijalisti so izvolili dva kandidata. Jesse D. Coale, socialistični' kandidat za policijskega magistrata je zvoljen s 41 glasov večine in Nelson Martin, soeijalistični kandjdat: za aldermana 5 warde je z volj en s 14 glasovi večine. V četrti wardi, je bil izvoljen J. D. McLarty in v tretji wardi pa James Powers, aldermanom. Za oba se trdi, da sta po mišlenju socijalista. V Maywoodu, Melrose, Chicago Heights, 111., kjer je bil letošnje volitve v prvič soeijalistični ticket postavljen so bili socijalisti s par glasovi večine premagani. —• Prihodnje volitve bo boljše. Injunction kot navadno. Pensacola, Fla. Sodnijska prepoved izdana preteklo večer od zvezne sodnije proti stavkujočim pouličnim želzničarjem in njih simpatizirarjem je imela saluta-ričen učinek. Vse mesto je tiho in mirno. Več pomožnih trup je prišlo na lice mesta. Kedo je nameraval zastrupiti 3 vojake? Dobro bi bilo, ako se bi preiskava začela. Coer d’ Allen e v sedajnem času! 8 obešenih radi mazinca. . Mexico, 23. aprila. Streljanje v Quatemala mestu, v kateri aferi je zgubil predsednik Estrada Cabrera mazinec, so povzročili kade ti Polytelmienega instituta. Poročila javljajo, da so obeseli osem kadetov radi zgube tega prsta. Kadeti so bili zbrani za častno stražo ob času povratka novega ameriškega ministra Majorja W. Heimke. Začeli so streljati v času ko se je predsednik v palači pokazal. Veliko predsednikovih gostov in predsednik sam je ranjenih, vendar nobeden nevarno. Nezadovoljnost. Časniki ameriške armade so najbolje plačani vojaki na svetu vendar oni so dražega mnenja Kongres je dovolil povišek čas-niške plače za 20% s pristavkom, da so tudi penzionirani častniki deležni tega pobolška. Prezidentov predlog za povečanje bojnega brodovja dobro pe-rejo, najbrž, da bo iz tega predloga prišla sama “žajfenca.” Da bi le! Iz Pittsburške okolice. “Arbeiter Zeitung” poroča: Iz verodostojnih poročil povzamemo, da je v pondeljek pričelo 20000 premogarjev in delavcev s delom Še je par tisoč mož v pittsburškem okrožju, kateri pa bodejo započeli s delom še-le okoli koncem maja to je ko se začne, plovba. ¡19 dni se ni delalo v tem okrožju. John H. Jones, predsednik Pittsburg, Buffalo dražbe je izjavil, da tekom jednega dneva prične 75% rovov s delom. Izjava. ObčinstVu v Clevelandu naznanjamo, da Jakob Hočevar 1101 E. 63rd ¡St., Cleveland, O. ni v ni-kaki zvezi s dopisi in-poročili,pod podpisom1: Amicuš. Ured. “Gl. Sv.” DR. “ RICHTERS SOMIŠLJENIKI POZOR! Rojakom po državi Illinois priporočamo našega zastopnika Franceta Budna, ki obišČuje rojake v Chicagi bližnih mestih in trgih. Isti je pooblaščen sprejemati naročnino na list “Gl. Sv.” in drago. SLOVENCEM V POGLED. Tretji snopič Izobraževalne knjižice je že v tisku. Vsebina-. Svetovne Uganke, Papeštvo, Herbert ¡Spencer in Politika Slovencev. Cena snopiču po pošti 12c. Za dobiti pri I. A. Kaker, 629 Laflin St., Chicago. Čitalcem “Gl. Svobode” priporoča to knjižico Uredništvo Glas Svobode. POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovščak kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta. NAJLEPŠA PRILIKA priti do dobro znanega saloona “Triglav”6 n a Centre ulici im 19. cesti s opravo in dobro zalogo likerjev -itd. S saloonom prodam tudi keglišče in “pool table”. Ako hočeš več zvedeti oglasi se pri meni. Mohor Mladič Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV PAIN-EXPELLER. Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St. IN 13 V V YORK. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! KRITIČNI MOMENT. Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo. Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da JOSEPH TEINEB'B OF :TEr Y/1j REGISTERED Trinerjevo zdravilno grenko vino, je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se tro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želo-ečne vce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako_nevar-nost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da nimate slasti do jedil, se počutite utrujene, imate teški glavobol, nemorate mirno spati, ali da ste bledi je čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse pre-bavljenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje. RABITE GA V VSIH POTREBAH. NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU Jože Triner 616 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih.