stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek I 30 Polona Tomac Stanojev I Šolski center Kranj, Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola Učitelj, (ki) prebere, da dijak izbere. Izbirno domače branje za zaključni izpit iz slovenščine Teacher (who) Reads for Students to Select: Selection of Home Reading for Final Examination in Slovenian Izvleček Z avezujoče spoznanje, da se v spremenjenih družbenih idr. okoliščinah bralec ne rodi, ampak bolj vzgoji, postavlja učitelja slovenščine pred trajen izziv in zahtev- no preizkušnjo, kako čtivo (sploh obvezujoče) izbirati ter bralno osmišljati tako, da bo pri mladostnikih prebujalo vedoželjni nemir, vzpodbujalo potrebo po branju ter z možnostjo izbire bralnega vira omogočalo raznoliko bralno doživetje in hkrati tudi vza- jemno duhovno izkušnjo. Abstract T he binding realisation that in changed social and other circumstances, the reader is not born but rather nurtured confronts the Slovenian teacher with a constant challenge and a demanding ordeal of how to select and make sense of reading (even compulsory reading) in a way that awakens in youngsters a curious restlessness, stimulates the need to read and, by giving them a choice of reading source, enables a varied reading experience and, at the same time, a reciprocal spiritual experience. Ključne besede: obvezno izbirno domače motivacijsko branje, zaključni izpit iz slovenščine Keywords: compulsory optional motivational home reading, final examination in Slovenian DIDAKTIČNI IZZIVI I 31 stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek Polona Tomac Stanojev I Učitelj, (ki) prebere, da dijak izbere. Izbirno domače branje za zaključni izpit iz slovenščine I str. 30-35 Kdor lahko izbere, odbere, kar prebere, da/če (sploh še) bere! Z aključni izpit v 3-letnem programu SPI je na ustnem delu zasnovan tako, da dijak poleg vprašanja iz knji- ževnosti o obravnavanem literarnem besedilu in za- govoru pisnega jezikovnega dela izpita predstavi tudi svoje domače branje. Zato učitelj na začetku šolskega leta dija- kom zaključnega letnika pripravi nabor leposlovnih bese- dil, ki je največkrat že ustaljen izbor, v katerem predvidljivo prevladujejo domači klasični oz. tradicionalni pripovedniki druge polovice 19. stoletja (npr. S. Jenko, J. Kersnik, I. Tav- čar idr.) in morda še kateri od zmerno modernih pisateljev iz obdobja do 2. svetovne vojne (Prežih, M. Kranjec, I. Pre- gelj itd.). Ker so današnjim dijakom omenjeni avtorji in njihova dela tako motivno-tematsko, idejno-sporočilno kot jezikovno precej tuja, včasih celo težko razumljiva in tako tudi manj berljiva, za takšno domače branje − četudi obvezno in zato skorajda neizbežno − niso čustveno-doživljajsko pripravlje- ni, saj jih ne motivira in običajno ne navdušuje, da bi tudi prostočasno brali bolj(e), več, poglobljeno, raznoliko ter hkrati še za dejavno miselno sprostitev in duhovno pope- stritev. Branje, ki ne pomiri in ne razvedri, pa je za bralno manj kultivirane mladostnike mentalno in emocionalno (pre) zahtevno ali celo utrujajoče, saj terja ne samo visoko razvi- to jezikovno občutljivost in umsko zmožnost, marveč tudi precejšnjo zbranost, poglobljenost in odrekanje, da čas, ki ga zavestno in prostovoljno izbiraš za svoje individualne potrebe, nameniš še razmišljanju o zapisanem oz. prebra- nem. Ker je vse manj mladostnikov na tak način notranje motivi- ranih za kakršno koli poglobljeno intelektualno dejavnost, je premišljeno domišljen izbor književnih besedil obvezne- ga domačega branja za učitelja slovenščine zahtevna in − sploh če eksperimentira in (se) preizkuša − tudi tvegana odločitev, zaradi katere se mladi bralec lahko (pre)rodi ali pa zamori in (i)zgubi. Pri izboru bralno motivacijskih pripovednih del za zaključ- no domače branje je zato smiselno upoštevati vsaj naslednja načela oz. merila: • vsebinsko aktualnost (z motivi in temami, ki so mla- dostnikom blizu; umeščenostjo v sodobnejše časov- no-prostorske okoliščine in širši družbeni kontekst); • jezikovno sprejemljivost (sodobne jezikovne različice, tudi z živo govorno izreko, brez pretiranih arhaizmov in dialektizmov); • kratkost (krajše ali srednje dolge pripovedi od oz. do nekaj deset strani); • izbirnost oz. sodelovalnost (dijaki naj imajo možnost sodelovati pri izboru in načrtovanju predstavitev do- mačega branja na zaključnem izpitu); • podprtost s sodobno IKT (tako pri izbiri bralnega vira kot tudi pri udejanjanju koncepta domačega branja od izbirnosti čtiva do končne predstavitve oz. zagovora); • ustvarjalnost (z raznolikimi možnostmi inovativnega in kreativnega izražanja lastnih misli, občutij, dožive- tij idr.); • aktualizacijo (s celostno vpetostjo in umeščenostjo v okoliščine sodobnega časa); • argumentacijo (z upoštevanjem in uresničevanjem načela univerzalne življenjskosti); • evalvacijo (na koncu za ovrednotenje uspešnosti skup- nih prizadevanj, da je in bo domače branje kljub eno- lični izpitni rutini vendarle tudi samo(vz)po(d)budno, (po)ustvarjalno, navdihujoče in navdušujoče ter ne predvsem ali zgolj obvezujoče, saj tisti, ki lahko izbira, lažje in bolje odbere, kar in kako prebere, da oz. če sploh (še) bere ...). Nabor sodobnejšega kratkoproznega čtiva kot motivacijski izbor, ob katerem mladostnik bralno-ustvarjalno uživa, čeprav ne počiva ... U čitelj, ki želi pri dijakih preseči ustaljeno miselnost in prepričanje, da je domače branje nesprejemlji- vo in dolgočasno že zato, ker je obvezujoče, mora s poglobljenim premislekom in občutljivo dovzetnostjo za mladostnikov svet in interese čtivo izb(i)rati tako, da so ti sploh še pripravljeni brati, in dejavnosti o prebranem na- črtovati zato, da so se o tem pripravljeni tudi dejavno mi- selno-ustvarjalno izražati. Če zna in zmore biti tudi inova- tiven, sodoben in navdihujoč, ga bodo vsaj nekateri dijaki zagotovo na(d)gradili z ugodnimi odzivi in izjemnimi do- sežki, ki so in bodo vzajemna spodbuda in zaveza za (s)po- dobno nadaljevanje in stopnjevanje bralnih doživetij za še, bolj(e) in več(krat). Komorna zasedba 14 dijakov zaključnega letnika poklicne- ga izobraževanja me je tudi zaradi raznolikih bralnih idr. navad ter zmožnosti izzvala, da sem domače branje za zrelo- stni izpit zasnovala z domiselnim upoštevanjem že navede- I 32 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXVI I 2023 nih motivacijskih dejavnikov in meril. Zato je bila za končni izbor čtiva ključna temeljita in domišljena predpriprava, ki je tudi od učitelja zahtevala intuitivno in obenem selektivno branje s pozornostjo, kako besedila odbrati tako, da ustre- zajo čim več merilom, predvsem pa kriterijem sodobnosti, aktualnosti, dostopnosti in hkrati izbirnosti. a) Učitelj (od)bere Potem ko sem z mislijo na bralno povprečnega in ne pre- več motiviranega mladostnika prebrala in izbrala več deset krajših proznih besedil bolj ali manj (po)znanih domačih literatov tradicionalnega in sodobnejšega pripovednega slo- ga, sem v končni ožji izbor uvrstila 28 pripovedi (14 starej- ših in 14 novejših), v širšega pa še 7 dodatnih. Pripravila sem nabor 14 dvojic, v katerem je bila ena zgodba starejša, že prepoznavnejša, druga pa novejša, sodobnejša (po vsebini, pripovednem slogu, jeziku itd.) in zato predvi- doma najstnikom recepcijsko zanimivejša: Pripovedi sem izbirala še tako, da sem dosledno upošteva- la tudi merilo dostopnosti bralnega vira, ki je poleg tiskane knjižne različice vselej tudi elektronski, kar pomeni, da so besedila prostodostopna bodisi na spletu (Wikisource) ali pa na portalu eBiblos, do katerega učenci in dijaki dostopa- jo z AAI-računom. V začetku drugega semestralnega obdobja, ko so se dija- ki po nekajmesečnem praktičnem usposabljanju pri delo- dajalcih spet vrnili k običajnemu pouku, smo začeli z de- janskim uresničevanjem kompleksnega bralnega koncepta, v katerem se smotrno prepletajo in dopolnjujejo miselne in sporazumevalne (z)možnosti ter dejavnosti (iz)b(i)ra- nja, pisanja, govorjenja, poslušanja ter tudi povezovanja in sodelovanja. b) Dijak izbere in (pre)bere Za dijake je bilo v spletni aplikaciji Wheel of Names (s slo- venskim jezikovnim vmesnikom) pripravljeno virtualno kolo, na katerem je bilo 14 dvojic izbranih pripovedi. Pri eni izmed februarskih učnih ur slovenščine so, po tem ko je vrstni red določil žreb lističev z njihovimi imeni, prihajali k interaktivni tabli in z vrtenjem omenjenega kolesa izb(i)rali svoje domače čtivo. Slika 1: Učiteljica in dijak med vrtenjem virtualnega kolesa v spletni aplikaciji Wheel of Names 1. Simon Jenko: Jeprški učitelj in Sebastijan Pre- gelj: Pianino 2. Josip Jurčič: Telečja pečenka in Dim Zupan: Duh Maksa Zeljarskega 3. Ivan Tavčar: Šarevčeva sliva in Polona Glavan: Vsiljivec 4. Janko Kersnik: Mačkova očeta in Majda Koren: Prišla z morja, pospravljam reči iz kovčka 5. Ciril Kosmač: Gosenica in Slavko Pregl: Foto- grafija z valete 6. Prežihov Voranc: Ajdovo strnišče in Bogdan Novak: Ljubezen na počitnicah 7. Miško Kranjec: Moj oče in Aksinja Kermauner: Oblaki so rdeči, rdeči kot kri 8. Ivan Pregelj: Matkova Tina in Tone Partljič: Ot- roci razumejo nekatere stvari šele, ko odrastejo 9. Ivan Tavčar: Holekova Nežika in Marjan Tom- šič: Skrivnost 10. Simon Jenko: Tilka in Feri Lainšček: Tisti, ki sem mu vrgel šolsko torbo v potok 11. Janko Kersnik: Kmetska smrt in Tatjana Kokalj: Marlenkina zgodba 12. Ivan Cankar: Moje življenje in Janja Vidmar: Model Levi‘s 501 13. Ivan Tavčar: Kalan in Marjana Moškrič: Pika- polonica poleti v nebo 14. Ciril Kosmač: Kruh in Janja Vidmar: Hud dan v mojem lajfu DIDAKTIČNI IZZIVI I 33 I str. 30-35 Polona Tomac Stanojev I Učitelj, (ki) prebere, da dijak izbere. Izbirno domače branje za zaključni izpit iz slovenščine Nadaljnja navodila za samostojno delo so bila zasnovana tako, da so eno delo − usmerjeno in vodeno z učiteljevimi navodili 1 − prebrali za: • sprotno šolsko domače branje (do sredine maja), • drugega pa za zaključni izpit (začetek junija); pri čemer so se za zagovor prvič pripravljali zgolj pisno, dru- gič pa ustno. Če jim katero izžrebano besedilo kakor koli ni ustrezalo, jim je bil ponujen še izbor dodatnih 7 pripovedi: 1. Ciril Kosmač: Sreča 2. Prežihov Voranc: Boj na požiralniku 3. Aleš Čar: Muhe 4. Nejc Gazvoda: Soba spominov 5. Mate Dolenc: Strah 6. Goran Gluvić: Poskus o Rafku 7. Miško Kranjec: Ljubezen na odoru Slika 2: Virtualno kolo z (iz)branimi avtorji in besedili Dijakom je bila predvsem kot motiv in (s)po(d)buda za sa- mostojno individualno (raz)isk(ov)anje bralnega okusa ter zares všečnega besedila dopuščena tudi možnost, da najdejo ter preberejo primerljivo nadomestno besedilo, za kar se je (in to na ZI) odločil le eden izmed dijakov 2 . Navodila o(b) branju sem si zamislila in pripravila tako, da usmerje(val)no spodbujajo mladostnikov premislek o (pre) branem in hkrati čim uspešneje in zavestno preprečujejo ali vsaj omejujejo skušnjavo, da bi učiteljevim pričakova- njem zadostili s prepisovanjem iz raznolikih bolj ali manj verodostojnih, zlasti spletnih virov. Zato so dijaki namesto predvidljivega obnavljanja fabule pisno in ustno pripravili ter predstavili zgolj zelo kratek povzetek in sporočilo pripo- vedi; izbrali glavno literarno osebo in jo opredelili kot pro- tagonista oz. antagonista; svoje čustveno-doživljajsko razu- mevaje prebranega pa izkazali s poustvarjanjem (ilustracije, metazgodbe itd.) ter naposled objektivno in subjektivno z lastnimi merili ter argumenti branje tudi opisno ovredno- tili. 1 Navodila za branje, predstavljena v nadaljevanju, so (bila) objavljena tudi v e-učilnici za 3-letni program SPI, tako da so glede na učiteljeva pričakovanja vseskozi dejavno tvorno usmerjala dijakovo branje, raziskovanje, premišljevanje, govorjenje in pisanje o(b) prebranem ... 2 (Iz)bral je Odprto pismo bogu Maksa Kuba iz Antologije slovenske kratke proze (glejte Viri in literatura). I 34 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXVI I 2023 Josip Jurčič, Telečja pečenka Marjan Tomšič, Skrivnost Prežihov Voranc, Ajdovo strnišče Tatjana Kokalj, Marlenkina zgodba Ivan Cankar, Moje življenje Ciril Kosmač, Gosenica Slika 3: (Po)ustvarjalni izdelki dijakov iz arhiva avtorice. Interno gradivo. Šolsko leto 2022/23). DIDAKTIČNI IZZIVI I 35 I str. 30-35 Polona Tomac Stanojev I Učitelj, (ki) prebere, da dijak izbere. Izbirno domače branje za zaključni izpit iz slovenščine Za zadnjo oceno v zaključnem letniku (poleg obveznih pisnih in ustne) − ki smo jo prepoznali in opredelili kot motivacijsko, ker naj bi glede na celostni koncept dejavno vsestransko spodbujala prijetno bralno izkušnjo, − so dijaki po usmerjevalnih navodilih vodeno pisno zagovarjali svoje bralno-ustvarjalno doživetje. − Na zaključnem izpitu pa so po istih navodilih pripravili ustni zagovor prebranega, pri čemer je bil to čim bolj spontan pogovor s poglobljenim premislekom o prebranem ter s poudarkom na ovredno- tenju aktualnosti in posledično zanimivosti predstavljene družbene problematike, izbrane jezikovne različice (npr. pogovornega jezika poleg oz. namesto zbornega) itd. Sklep Č eprav je domače branje na zaključnem izpitu za dija- ke programa SPI na ustnem delu kot eno izmed treh vprašanj obvezujoče in − zlasti če berejo zgolj (pod) prisil(n)o − obremenjujoče, je lahko tudi prijetna, izpo(po) lnjujoča in osvobajajoča miselno-emocionalna izkušnja, ki učitelja in dijaka ne samo obvezuje, temveč tudi povezuje, če/ko v bolj ali manj spontanem pogovoru besedujeta in sodelujeta o tem, kar nas zbližuje ali oddaljuje: od krivice do pravice, mita in resnice, (neje)vere in zamere, gorja sredi sveta, čud(ež)ne nravi za(radi) strasti med (ne)sr(e)čnimi ljudmi ... Branje, ki inspirira, tudi motivira Če učitelji in dijaki (iz)berejo besedila, ki so vsebinsko ak- tualna in jezikovno sodobna, jih mladi tudi preberejo, se o njih zlahka razpišejo in še bolj razgovorijo, ker se bralne iz- kušnje ne (z)bojijo, temveč se je lahko celo (raz)veselijo, kar se je v predstavljenem didaktičnem primeru potrdilo tako z njihovim pritrdilnim (o)vrednotenjem kot tudi z izvirnim (po)ustvarjalnim izražanjem (zlasti nebesednim oz. slikov- nim). Pred(a)nost kot odziv na izziv Dijak, ki lahko z učiteljevo (s)po(d)budo odbere, kar bere, se slej ko prej zave(da) nesamoumevne izbire, zato se nagradi tako, da je za branje bolj motiviran in miselno-doživljajsko dovzetnejši kot sicer. Za učitelja pa je to predvsem napo- vedljiv spodbuden simbolni odziv, ki ga lahko razume in sprejema kot poklon in spontan izziv za nadaljnja preizku- šanja in raziskovanja, kako bralno gradivo izbirati tako, da za dijake na zrelostnem izpitu ob zaključku srednješolske- ga izobraževanja ne bo še poslednja neprostovoljna izbira, ampak bolj duhovni privilegij, zaradi katerega bo tudi ustni del zaključnega izpita prijetna pogovorna izkušnja bralno in mentalno zrelih sogovornikov ter uspešna nadgradnja vza- jemnih prizadevanj. − Zdi se, da lahko dandanes samo tako branje, podprto tudi s sodobno IKT, (p)ostane most do hu- manega povezovanja ter razgledna pot do širokega znanja, kultiviranega besedovanja in tvornega medgeneracijskega sodelovanja. Viri in literatura https://www.biblos.si https://www.sbiblos.si https://sl.wikisource.org/wiki Haramija, D. (ur.) (2006). Geniji. Antologija sodobne slovenske mladinske proze. Genija. Haramija, D. (ur.) (2006). Geniji 2. Antologija sodobne slovenske mladin- ske proze. Genija. Honzak, M. (ur.) (2010). Modeli: Izbor kratkih zgodb od značajevk do so- dobne kratke proze. Mladinska knjiga. Kocijan, G. (ur.) (2000). Kratka proza slovenskega realizma. DZS. Kolšek, P. (ur.) (2021). Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača: Izbor novel. DZS. Tavčar, I. (1998). Med gorami, slike iz Loškega pogorja. Založba Karan- tanija. Izbor slovenske kratke proze 19. in 20. stoletja [gradivo za poklicno matu- ro] (2001). Gyrus. Virk, T. (ur.). (1998). Čas kratke zgodbe: antologija slovenske kratke zgod- be. Študentska založba.